Rožle Bratec Mrvar, Sely de Brea Subic, Drago Kladnik Janez Jesenko -geografski domoljub iz Poljanske doline Izvleček Janez Jesenko, že malce pozabljeni geogra f iz druge polovice 19. stoletja, je ob svetovljanu Blažu Kocenu nedvomno glavni velikan slovenske geografije tistega časa. Čeprav je kot srednješolski profesor objavil vrsto geografskih in zgodovinskih učbenikov, je bil po načinu podajanja vsebine prej kot profesor resen znanstvenik, ki je imel poudarjen občutek za sis-tematiko in poglobljeno, na najsodobnejša spoznanja tistega časa oprto obravnavo. Štejemo ga lahko za utemeljitelja slovenskega geografskega izrazoslovja in imenoslovja. Ob njegovi 170. obletnici rojstva in 100-letnici smrti je bila na njegovi rojstni hiši v Poljanah nad Skofjo Loko slovesno odkrita spominska freska. Abstract Janez Jesenko - geographic patriot from the Poljanska Sora valley Janez Jesenko, a slightly forgotten geographer from the second half of the 19th century, together with the cosmopolitan Blaž Kocen, is undoubtedly the main colossus of Slovene geography of that time. Although as a secondary school teacher he published a series of geography and history textbooks, in terms of the way of presenting the content he was more of a true scientist than a teacher, who was distinguished by a pronounced feeling for systematics and by the profundity with which he treated to most up-to-date understandings of the time. He can be considered the founder of Slovenian geographic onomastics and terminology. A memorial fresco on the house where he was born in Poljane above Skofja Loka was ceremonially unveiled on the occasion of the 170th anniversary of his birth and the centenary of his death. Uvod Poljane nad Skofjo Loko z okolico imajo bogato kulturnozgodovinsko izročilo, kar velja še zlasti za 19. stoletje. 0 tem je geograf Roman Savnik, priznani urednik Krajevnega leksikona Slovenije, v Loških razgledih (1972) zapisal: »... Ni. slovenskega kraja, kjer bi. se rodilo z ozirom na število prebivalstva toliko množiteljev naše kulture, kot so to Poljane nad Skofjo Loko. ...«1 1 Savnik, Pomembni rojaki Poljanske doline, str 222-23S Od tod izhajajo slikarji Anton Ažbe (1862-1905), Štefan Šubic (1820-1884) ter njegova sinova Janez Šubic (1850-1889) in Jurij Šubic (1855-1890), slavist in raziskovalec dr. Gregor Krek (1840-1905), filozof in teolog Aleš Ušeničnik (1868-1952) ter pisatelj Ivan Tavčar (1851-1923).2 Vsi ti možje so bili kmečki sinovi in so zgodnja šolska leta preživljali na podeželju, brez stika s širšim kulturnim in znanstvenim svetom. Moč njihovega razuma in ustvarjalna sila kolektivne podzavesti, ki ju nosimo v sebi kot kolektivni spomin in se prenaša iz roda v rod, sta se odrazili v njihovih umetniških in strokovnih delih. Dela naštetih poljanskih mož so pomemben člen slovenske kulturne dediščine, ki bogati kulturno zakladnico naroda in utrjuje njegov značaj. Bolj sta kultura in umetnost slovenski, bolj sta evropski in bolj sta lahko svetovni. Ko slovenstvo postaja del moderne evropske zavesti, je to najboljša dota za naš enakovreden vstop med evropske narode ter v evropske gospodarske in kulturne tokove. Zaradi naše kulture smo edinstveni; to je treba poudariti in končno razumeti: edina je, ki nas dela drugačne in nam kot narodu omogoča preživetje.3 Eden od pomembnih mož iz Poljan je bil tudi profesor, geograf in zgodovinar Janez Jesenko, sodobnik prej naštetih kulturnih velikanov; njegove sorodstvene vezi ga vežejo s slikarjem Antonom Ažbetom. Leto 2008 je bilo v znamenju praznovanja petstoletnice rojstva Primoža Trubarja. Njegova obletnica je sovpadala tudi z European Heritage Days, z Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ki so potekali po vsej Sloveniji. Temu praznovanju seje pridružila tudi Lovska družina Poljane, ki domuje v rojstni hiši Janeza Jesenka. Skupaj z Osnovno šolo Poljane in Zvezo geografov Slovenije se je tega poljanskega rojaka spomnila 24. oktobra 2008, ob 170. obletnici njegovega rojstva in 100-letnici smrti,4 ko je bila na hrbtni strani hiše odkrita Jesenkova spominska freska. »Iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot« Ta misel Otona Zupančiča bi lahko veljala tudi za Jesenkovo rojstno hišo Na Produ. Velika kmečka hiša škofje-loško-cerkljanskega tipa z zanimivo zgodovino ima značilno arhitekturo s kamnitimi portali ter ohranjenimi oboki v kleteh in pritličju. V njej je čutiti duh kulturne preteklosti, kar pomeni, da ima hiša dušo.5 Lovci se tega dobro zavedajo. Zato na pročelje hiše niso postavili marmorne plošče, ampak je obeležje originalna freska. Stensko slikarstvo je značilno za Rojstna hiša Janeza Jesenka Na Produ v Poljanah. Poljansko dolino, najdemo ga tako na pro- (foto: Rožle Bratec Mrvar) 2 'de Brea Subic, -Pr*dusk- Janez je prišel domov, str 21-23. 3 Prav tarn 4 Prav tarn 5 de Brea Subic, Stat norninis urnbra, str 23-24 fanih kot nabožnih stavbah. Že iz obdobja baroka so Tuškove freske, pozneje so se pojavile poslikave Subicev in ta tradicija se nadaljuje. Akademska slikarka Irena Romih je kot osnovo za motiv na freski uporabila katastrsko mapo Poljan, nekdanjo last Janeza Jesenka. Sama freska na lehnjaku je zasnovana kot neke vrste poenostavljen zemljevid, sestavljen iz treh nivojev. Odkritje spominskega obeležja Janezu Jesenku je zagotovo tudi prispevek h kulturni dediščini, k ozaveščanju javnosti o njej ter obenem obujanje spomina na tiste, ki so gradili naš lastni in narodov značaj. Čeprav je pomen Janeza Jesenka sčasoma tudi v stroki neupravičeno zbledel, ga lahko ob Blažu Kocenu, Vinku Klunu, Simonu Rutarju in Franu Orožnu štejemo med največje slovenske geografe druge polovice 19. stoletja.6 Njegov pomen za slovensko geografijo je tako zelo izjemen, da Društvo učiteljev geografije Slovenije svojim članom s praviloma več kot 20 let delovne dobe za nadpovprečno uspešno pedagoško delo že nekaj let podeljuje Priznanje Janeza Jesenka. S tem se je Janez Jesenko, ki je s tehtnostjo in globino svojih del tudi večini slovenskih geografov razmeroma slabo poznan, znašel ob boku slavnega kartografa in enega začetnikov geografske didaktike Blaža Kocena (1821-1871) ter enega vodilnih metodikov in didaktikov geografskega pouka na Slovenskem Jakoba Medveda (1926-1978), po katerih sta poimenovani preostali priznanji Društva učiteljev geografije.7 ŽIVLJENJE JANEZA JESENKA Janez Jesenko se je rodil 7. oktobra 1838 Na Produ v Poljanah nad Skofjo Loko, v hiši, ki stoji sredi vasi, tik ob stari glavni cesti Skofja Loka-Gorenja vas in potoku Ločivnici. Oče Martin je bil kmečki posestnik, materi (z dekliškim priimkom Jereb) je bilo ime Mica. Po obiskovanju domače enorazrednice se je najprej šolal na deški ljudski šoli v Skofji Loki, od leta 1851 pa na ljubljanski državni gimnaziji, kjer je leta 1859 maturiral. Na študij seje odpravil na Dunaj, kjer je na tamkajšnji »modroslovni« fakulteti, danes bi bila to filozofska fakulteta, študiral zgodovino, geografijo in nemščino. Geografsko znanje je pridobival pri prvem avstrijskem univerzitetnem profesorju geografije dr. Friederichu Simonyju, predavanja iz statistične teorije je poslušal pri slovenskem rojaku Vinku F. Klunu, ki velja za »očeta« dobro razvite avstrijske trgovske geografije.8 6 Bratec Mrvar, Kladnik, Kunaver, Vidrih, Janez Jeserikj - pomemben geograf in mislec 'druge polovice 19 stoletja (v tisku). 7 Bratec Mrvar, Kladnik, Na PrO"du se je rodil geograf Janez Jesenko, str 1-20 8 Bratec Mrvar, Kladnik, Janez Jesenk'" - malce pozabljeni velikan slovenske geografije (v tisku) Spominska freska na Jesenkovi rojstni hiši Na Produ je delo akademske slikarke Irene Romih. Po diplomi leta 1863 se je za krajši čas vrnil v domače Poljane, potem pa dobil negotovo službo nadomestnega učitelja na goriški državni gimnaziji, kjer je poučeval tri leta in pol. Med dijaki je bil priljubljen in spoštovan, še posebno razumevajoč je bil do revnih in kmečkih dijakov.9 Goriško gimnazijo je zapustil skupaj z profesorjema Šolarjem in Pajkom. O tem je poročal Slovenski narod: »... odkar je lani. gimnazijo zapustila znana slovenska trojica gg. S. J. P., predrugačilo se je marsikaj. Nem.ci so postali prepotentni... Vzrok tem.u je... vedenje učiteljstva slovenskim, dijakom, nasproti.. ,..«.K' Že v svojem goriškem obdobju je začel pisati učbenike, ki jih je dolgo izdajal v samozaložbi. Prvega med njimi, Zemljepisno začetnico za gimnazije in realke, je založil star komaj 27 let, to pa je starost, ko dandanašnji mladi šele končujejo univerzitetni študij. Močno seje angažiral tudi kot publicist, od leta 1866 je večinoma anonimno, z oznako —► (poimenoval seje »Puščičar«),11 pisal močno narodnobuditeljske in liberalne prispevke v celovškega Slovenca, ki so povzročili prvo znotrajslovensko časopisno polemiko s konservativno Domovino in njenim urednikom Andrejem Marušičem.12 Znane so njegove ostre časopisne polemike ob izidu Zemljepisne začetnice z Viljemom Ogrincem,13> w o geografski terminologiji z Matejem Cigaletom,1-' časnikarstvu na Slovenskem s Franom Sukljetom16 ter seveda številnimi zapisi v italijanskem in nemškem tisku. Polemiko s Cigaletom v Novicah gospodarskih, obertnijskih in narodskih (v letih 1865 in 1866) je prav gotovo spodbudilo tudi medsebojno rivalstvo; Cigaletova priredba Schubertovega nemškega zemljepisnega učbenika je namreč očitno tudi zaradi uspeha Jesenkove Zemljepisne začetnice za gimnazije in realke17 ostala le pri rokopisu. Mučnega ozračja v Gorici in okolici ter poklicne negotovosti se je rešil šele z odhodom v Trst, kjer je za veliko noč 1867 nastopil službo stalno zaposlenega profesorja zemljepisa in zgodovine na tamkajšnji državni gimnaziji. Slovel je kot mil in razumevajoč učitelj, ki je predaval z velikim navdušenjem, zlasti v višjih razredih, kjer je imel več svobode. Dijake je znal odlično motivirati, vseskozi jih je spodbujal k lastnemu razmišljanju. Pri njih je dobesedno iskal znanje in preganjal učenje na pamet. Kljub (za tiste čase neobičajno) dobrohotnemu pristopu do dijakov pri svojih urah ni imel težav z disciplino.18 Čeprav je bil goreč rodoljub, ki je v uvodu enega izmed svojih del19 zapisal, da morajo biti učne knjige »... v materni. besedi., s katero lahko po svojih izkušnjah našim, učencem, napol več ponudi....«, ni med njimi zaradi narodne pripadnosti ali različne premožnosti delal nobe- 9 Janez Jesenko, Učiteljski tovariš, 7 8 1908 10 Jeseni", Iz Gorice, Slovenski narod, 23 5 1868 11 Bratec Mrvar, Kladnik, Kunaver, Vidrih, Janez Jesenko - poonernten geograf in mislec ■druge polovice 19 stoletja (v tisku). 12 Jesenko', Iz Gorice, Slovenec, 12-21 3 1867 13 Jesenko, Jesenkova začetnica , Slovenec, 10 ia 13 12.1865 14 Cigriric, Nekatere 0'P'jinbe , Slovenec, 25 11 1865 15 Cigale, Jeserik", Novice gospodarske obertnijske in narodske 1S65-1866. 16 Jesenko, Suklje, Časnikarstvo in nasi časniki. 17 Jesenko, Zemljepisna začetnica ca gimnazije in realke 18 Bratec Mrvar, Kladnik, Na Produ seje rodil geC"graf Janez Jeseriloo, str. 1-20 19 Jesenlo", Občna zgodovina. 1 del nih razlik, zato je slovel kot pošten in odkrit učitelj. Čeprav je veljal za zelo radodarnega pri raznih rodoljubnih in dobrodelnih akcijah, si ni nikoli želel hvale ali laskanja. Kot časnikar je deloval tudi v Trstu. Kratke politične spise in daljše razprave je objavljal zlasti v Slovenskem, narodu. V petih delih je objavil razpravo Ali. bo šla princ Rudolfova železnica po slovenski, zemlji, ali. po laški.?20 V njej je skušal dokazati, da bi bila za slovenske in tudi državne interese ugodnejša izgradnja železnice od Beljaka prek Predela in Gorice do Trsta, kot čez Videm in Benetke. Mesec dni pozneje je začela izhajati razprava Primorske gi.m.nazi.je, rijihjednakopravnost in italijanske zahteve,21 podobno razpravo je napisal tudi o šolah na Kranjskem.22 Poleg obsežne razprave o potresih23 (o njej podrobneje poročamo v nadaljevanju) je bil zagotovo najbolj odmeven njegov podlistek Časnikarstvo in naši. časniki., ki je v letih 1883 in 1884 več kot dva meseca izhajal v Slovenskem, narodu, pozneje ga je Ivan Zeleznikar izdal kot samostojno knjižico.24 Čeprav je uporabljal psevdonim Stat nom.i.ni.s umbra (Stoji, v senci, mena), so ga zaradi liberalnega razmišljanja vladi naklonjeni krogi ovadili.25 Kot zgled slovenskim rodoljubom je predstavil savojskega diplomata Massima dAzeglia, kije odigral pomembno vlogo pri združitvi Italije.26 Za Sketove Slovenske čitanke (1889-1893, ponatis 1896-1901) je prispeval zapise o vesolju, vodovju in površju,27 kar so njegove zadnje znane objave. V oči zbode dejstvo, daje Jesenko po dobrih dveh desetletjih zavzetega in plodnega ustvarjanja že skoraj desetletje pred upokojitvijo in dve desetletji pred smrtjo prenehal objavljati - natančnega razloga ne poznamo. Odgovor se morda skriva v nekrologu Jesenkovega neimenovanega prijatelja, objavljenem v Edinosti. V njem piše, da naj bi Jesenko konec 19. stoletja že napisal slabih 200 strani dolg prvi del zemljepisa v petih delih, ki naj bi izšel pri Mohorjevi družbi. Vendar knjiga, kljub pozitivnemu mnenju tajnika Einspielerja, zaradi pomanjkanja denarja in neutemeljenega suma, da je Jesenko vodstvo družbe napadal v Slovenskem narodu, ni izšla. Eden od njegovih sorodnikov je v nekrologu spomnil, daje Jesenko še v pozni starosti pisal neko zgodovinsko delo, vendar je rokopis iz neznanih razlogov uničil.28 Zanesljivo pa je, da je bil Jesenko v zasebnem življenju neizprosen asket in precejšen konservativec. Na njegov precejšen družbeni ugled med Slovenci je opozoril tudi kronist Fran Ilešič, mimogrede, oče enega največjih slovenskih geografov Svetozarja Ilešiča, ko je leta 1883 v Ljubljanskem zvonu zabeležil, da je bil Jesenko eden od odbornikov pri pripravi slovesnosti ob sedemdesetletnici rojstva Franca Miklošiča in štiridesetletnici njegovega strokovnega delovanja na področju slovanskega in primerjalnega jezikoslovja.29 20 Jesenko, Ali bo šla princ Rudolf ova železnica .. Slovenski narod, 18-28. 4 1868 21 Jesenko, Primorske gimnazije, Slovenski narod, 28 5.-1 8 1868. 22 Edinost, podlistek 4.-8 8 1908 23 Jesenko, Zemeljski pctr«$i,Ljubljanskicvrn 1881-1882 24 Jesenko, Časnikarstvo in nosi časniki 25 Bratec Mrvar, Kladnik, Janez Jesenko - rnalce pozabljeni velikan slovenske geografije (v tisku). 26 Eolinost, podlistek 4.-8 8 1908 27 Geslo Janez Jesenko, Primorski biografski leksikon, 7 zvezek 28 Bratec Mrvar, Kladnik, Na Produ seje rodil geograf Janez Jesenko, str 1-20 29 Prav tam Na tržaški gimnaziji je poučeval 33 let in tam leta 1899 dočakal upokojitev, ko je dobil naziv svetnik, takrat najvišji možni učiteljski naziv. Vseh 41 let življenja v Trstu, takrat največjem slovenskem mestu, je preživel v istem skromnem najemni-škem stanovanju na ulici Acquedotto (zdaj Viale XX. Settembre). Poleti je v času počitnic vedno zahajal na Gorenjsko, kjer se je družil s sorodniki in jim v nujnih primerih tudi denarno pomagal. V svoji življenjski filozofiji je bil vztrajen, varčen in skromen (»Bilje pravi Poljanec na zunaj nekoliko osoren in trdih besedi, a na znotraj dovzeten za vse dobro in lepo, skrben do skrajnosti za vsako malenkost.«), zato ni čudno, da za njim ni ostala nobena javnosti znana fotografija, kar je za tisti čas in njegov ugled precej nenavadno. Po pričevanju sodobnikov je nosil preprosto, staromodno, a urejeno obleko, vselej iste barve, skladno s tem je bilo opremljeno tudi njegovo domovanje. Do konca življenja je ostal samec, vzdržen pri hrani in pijači. V svojem stanovanju je 31. julija 1908, po dolgi in mučni bolezni, tudi umrl. Po smrti je privarčevano premoženje neskromno prepustil skladu za dijaške štipendije in lokalne slovenske dobrodelne namene. »Njegovo« hišo s številko 1 so ob širitvi trga na začetku ulice žal podrli.30 Ulica XX. septembra v Trstu, kjer je do prenove stala hiša, v kateri je Jesenko prebival kar 41 let. (7o to: Rožle Bratec Mrvar) ^/^/a-tv*. a/je^f^ft jfj / Podpis Janeza Jesenka. Jesenkovo delo Jesenkovo zelo obsežno delo poleg publicizma sega na številna področja, od pomembnega prispevka na področjih šolske geografije in zgodovine do prevajalstva. Njegova izredna razgledanost in poliglotstvo sta mu olajšala oranje ledine, ne le pri pripravi prvih učbenikov za geografijo in zgodovino, ampak tudi pri njegovem večinoma odličnem pionirskem delu na področjih zemljepisnih imen in zemljepisnega izrazja. 3u Prav tam Geografski učbeniki Predgovor. Učbenike je večinoma izdajal v samo- založbi. Prvega med njimi, Zemljepisno t ugajam sioTencom nova zomijepkco tcjižico. Kamenjemi začetnico za gimnazije in realke,31 je zalo- i jo za 3ole ¡na tndi za domačo rano. Ilil Šolam vstreiie. sem ji i Biorcj vHe |§. po BoiiingEiju i¥erHtii. Po tvsrini so vi da beiiia- žil star komaj 27 let. Pri pisanju ga je 1 gerjevt! nisem zgo^] posnemal. ter "' kratka i.kllfilja pri Šolah mo jo učila, tla bi lo poslovenjen Delljngor časi mladini nikakor podpilcll tudi Maks PleterŠnik, S kate- ne zadostil- Poznam tndi več drusih nemških knjig, Tem tudi, ka- ' ko so sposobni možje o Igm Godili, vendor nobena ni vsem Tstreg- rjm sta nekaj ČaSa kolega V Gorici la. Zato som so zlasti t prirodiuem ravnal raje po ^ novih pravilih slavnega zeiuijopisca jirof. simonja, nekdanjega Trstu, svetoval mu je zlasti pri termi- ncitelja mojega na dunajskem vseuciličči, v dcri&vnem pa po rodi' lih učenega : ijaka naisga, g. prof. Kiuna, pti kiersm s«m posetmo nologiji. Terminološko odličnost mu je statistično teorijo z veliidm vesoljem postučal. ^ , j».™te(tje le ob kratiom mogel opomniti, dj priznaval tudi Anton Janežič.32 Na pi tcjigi cbsunoat m cena provEC ce narasla, tD id en ud da bo Tsaa nčitelj vadilI sam pristaviti. Dapa ta injiiica tudi priprestim koncu posameznih poglavij je dodal Ijudom Bluiila, sem naao ceHaratvo otiirnejo otraTnaL Za. domaČo c v ^ j j rabo se bodo pač «lo pojjteiaii slovenski zemijekaii; pa npajmo, neka; vprašanj za ponovitev in knjigo da bo mileča prihodnost tudi tu pomoglal ■ - ■ . p™ ,SI> Y 'oikV0 bil°,,ak? "^i;?0 razdelil na šest poglavij ali »oddelkov«. terminologijo določiti, t občo domačemu narodu vgodna in o lahko : J umevna. Od te strani me jo neprenehoma podporal g. prof. &oiarT Med celinami ne našteva takrat skoraj bteremn to preserCuo hvalo izrečem. J nepoznane Antarktike, čeprav jo omenja r Gorici na ff. Prfra in Paila dda ISSJ. v v opisu Južnega iedenega morja: »... pimuij. Njegove zdjedi v tako zvano antarktično celino so še kdj malo znane .,.«.33 Na koncu Predgovor Jesenkove Zemljepisne začetnice je dodal Še Sezname S Številom prebival" za gimnazije in realke. Cev za okrog 250 avstrijskih mest, 250 evropskih mest in okrog 100 največjih mest na drugih celinah.34 Kljub na splošno dobrim kritikam je bila knjiga morda nekoliko preveč razdrobljena, zato »... ni idealna za rabo priprostim. ljudem., kar pa je že značilnost Bellingerjeve podloge in bilo m.orda bolje se držati. Klunovega učbenika. ...«.3E Da z delom tudi Jesenko sam ni bil najbolj zadovoljen, kaže dejstvo, da je pozneje izdal učbenika Zemljepis za prvi. razred sredrijih šol,s6>37 ki sta bila nekoliko skrajšana Zemljepisna začetnica. Po terminološkem uvodu je največ prostora namenil »prirodo-znanskemu zemljepisu«. Vanj je vključil prikaz splošne fizične geografije in celin ter tudi splošne geografije prebivalstva. Zadnji del sestavlja »deržavoznanski zemljepis« s pregledom državnih ureditev in značilnosti prebivalstva po celinah. Na končuje dodal še pregledne tabele gora, rek in jezer. Zemljepis za drugi in tretji razred sredrijih šol-° je zasnovan regionalnogeografsko in obravnava »... potanki. zemljepis peterih zemljin ...«. Čeprav gre za izrazito evropocentričen prikaz (približno polovica obsega je namenjenega Evropi, petina Aziji, šestina Ameriki, desetina Afriki in dvajsetina Avstraliji), je treba poudariti, da je bilo to za čas, ko je bil kolonializem na vrhuncu, povsem običajno. V besedilu se 31 Jeseni" j, Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke 32 Janežič, O izidu Zemljepisne začetnice, Slovenec, 26 8 1865 33 Jesenko, Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke, str 24 34 Prav tam, str 99-104 35 Jarrežič, O izidu Zemljepisne začetnice, Slovenec, 26 8 1865 36 Jeserrko, Zemljepis za prvi razred srednjih sol 1 izdaja 37 Jeserrko, Zemljepis za prvi razred srednjih sol 2 , popravljeni rratis 38 Jeserrko, Zemljepis za drugi in tretji razred srednjih sol pogosto navezuje na Zemljepis za prvi razred srednjih šol, pri čemer z navedbo strani navaja, kaj morajo dijaki ob predstavitvi posameznih celin ponoviti. Pri delih celin predstavi njihovo obširnost in prebivalce, gore (ali »navpično izobrazbo«), vode, podnebje, upravno delitev in »mestopis«, »prirodnine« in »omiko ter duševno izobraženost«. Tako na primer pri opisu Kitajske navaja: »... Za duševni razvitek skrbe m.ed Kitajci premnoge šole; v obče se lahko reče, da so pravi Kitajci zelo izobraženi; do više ali znanostne izobrazbe se pri njih pride le po predolgem, in trudapolnem. učenji. Kdor hoče priti do višjih služb, mora dovršiti ostre izkušnje. Drugače je osrednjih višavah in planjavah ...«.ss Ob končuje dodal še obsežen seznam z okrog 600 primeri izgovorjave geografskih imen.40 Avstrijsko-ogerska m.onarhi.ja41 iz leta 1885 je izšla kot domoznanski učbenik za 4. razred srednjih šol. Avtorje približno tretjino obsega namenil pregledu zgodovine, šestino fizični geografiji monarhije, četrtino statističnemu delu, kjer vključi »stanovalce, prirodnine, obrtnost, kupčijo, občila (ceste, železnice, plovbo, pošto, telegraf in telefon), šolstvo, državno ustavo, ustavne zastope, glavo države in upravo«. V zadnji četrtini je v poglavju Topografija podan opis vseh dežel in njihovih večjih mest. Učbenik z zelo sintetičnim pregledom posega tudi na področja prava, ekonomije idr. V njem se zanimiv opis Slovencev začne takole: »Slovenci (1.300.000), ki bivajo skoro po vsem. Kranjskem, in po deželah Kranjske se dotikajočih, namreč po južnem. Štajerskem, in jugozahodnem. Ogerskem, južnem. Koroškem, po večini Goriške, v Trstu in njegovi okolici in po severni Istri do Dragonje ...«.42 Njegovi temeljni geografski deli Za vrh Jesenkovega ustvarjalnega opusa lahko štejemo učbenika Občni zemljepis43 in Prirodnoznanski. zemljepis.44 Bolj obsežni tovrstni deli sta izšli šele v letu 1934 oziroma 1935. Cermelj je napisal Kozmografijo oziroma matematično geografijo,45 Bohinec, Kranjec in Savnik pa so pripravili Občni zemljepis,46 v katerem so Jesenkova Občni zemljepis in Prirodnoznanski zemljepis zagotovo uporabili kot referenčno gradivo. Na te priznane geografe medvojne generacije seje v svoji uspešnici Obča geografija47 naslonil tudi Svetozar Ilešič. S tem so Jesenkova dognanja posredno zaokrožila med generacije sodobnih geografov, ki so seveda vsrkavali nova spoznanja svetovne geografije, zato ni čudno, da se zasnova in zgradba sodobnih sorodnih del precej razlikujeta od Jesenkovih knjig (na primer48). 39 Prav tam, str. 31 40 Prav tam, str. 199-205 41 Jeseni"", Avstrijsko-ogerska monarhija Dornr.cnanstvo ca ^ razred srednjih so/. 42 Prav tam, str. 47. 43 Jesenko Občni zemljepis 44 Jeseni"", Prirodoznanski zemljepis 45 Cerrnelj, Kozmografija za višje razrede srednjih so/ 46 BcLrinec, Kranjec, Savnik, Oljčni zemljepis za višje razrede srednjih in strokovnih sol 47 Ilešič, Obča geografija. 48 Belec, Osnove fizične geografije 1 in 2 del I V Občnem, zemljepisu49 se na kar 467 straneh drobnega tiska oklepa klasične sheme delitve takratnega zemljepisa, to je delitve na »zvezdoznanski zemljepis«, »prirodnoznanski zemljepis« in »deržavoznanski zemljepis«, ki jih (v sicer kratkem) uvodu tudi natančno definira, pri čemer za zvezdoznanski zemljepis navaja sopomenko »matematični zemljepis«. Prirodnoznanski zemljepis razčleni na geognozijo ali zemljeznanstvo, geologijo ali zemljeslovje, geogonijo ali kozmogonijo, horografijo ali deželopis, topografijo ali krajepis, orografijo ali goropis, oceanografijo ali morje-pis, hidrografijo ali vodopis, atmosferologijo oziroma meteorologijo ali zrakoslovje oziroma vremenoslovje, klimatografijo ali podnebjeslovje, etnografijo ali narodopis in antropologijo ali človekoznantsvo. Zunaj sistema navaja znanstveni zemljepis, ki ga deli na kupčijski, obertnijski, vojaški, kmetijski itd. Zvezdoznanskemu zemljepisu namenja dvajsetino razpoložljivega prostora, priro-dnoznanskemu slabo osmino (v njem na kratko opiše tudi svetovno razdelitev rastlin in živali ter posebej človeka, s členitvijo po rasah, ali kot jih imenuje plemenih, ter jezikih), preostalo večino (štiri petine) pa zavzema deržavoznanski ali deržavni zemljepis, ki ima vse značilnosti sistematično zasnovane regionalne geografije. V njem je posebej podrobno predstavil domovino Avstro-Ogrsko monarhijo. To delo je zelo primerno za seznanjanje z njenimi zdaj že nekoliko pozabljenimi sestavnimi deli, med katerimi so tudi take, ki jih največkrat niti ne znamo več natančno umestiti, denimo Slezija, Galicija, Vladimirija in Bukovina. Na račun podrobne obravnave Avstro-Ogrske in njenih sosed Nemškega cesarstva, Švice (imenuje jo Švajca) ter Italije na Evropo odpadejo tri petine deržavoznanskega zemljepisa, kar pa še ne pomeni, da niso za tisti čas dokaj podrobno predstavljene tudi značilnosti preostalih celin ter njihovih dežel in držav. Izjema je tudi tokrat Antarktika, ki jo imenuje Antarktija. Vrh Jesenkove ustvarjalnosti je Prirodnoznanski. zemljepisknjiga s 400 stranmi, ki jo je razčlenil na šest oddelkov ali poglavij: Površje zemlje (obravnava reliefno razgibanost, ledenike in ledeniške pojave), Vulkanski ali plutonski prikazki na zemlji (ognjeniki, potresi, nastanek gora), Zemeljska skorja (zlasti razporeditev in nahajališča vseh takrat znanih kemičnih elementov), Voda (reke, jezera in močvirja, morje), Vzduh ali zrak (gibanje zraka, vodni, električni in optični pojavi v ozračju) ter Toplota (temperaturne razmere na kopnem, v vodah in ozračju, podnebje). Zadnja tri poglavja obsegajo tri četrtine knjige, njihova dolžina pa je razmeroma podobna, s tem, daje zadnje nekaj daljše od preostalih dveh. Jesenkovi opisi so analitsko natančni, vedno išče odgovore na številne skrivnosti našega planeta, ki so bile v njegovem času še precejšnja neznanka, četudi so se z raznovrstnimi meritvami na vseh koncih sveta postopoma sestavljale v čedalje bolj razumljivo celoto. K razumevanju so prispevale tudi razne teorije, ki jih Jesenko praviloma kritično vrednoti. Seveda se ni mogel izogniti takratnemu splošnemu nepoznavanju nekaterih pojavov in procesov, na primer tektonike, zato tudi njegove razlage potresov (z vidika 49 Jesenko, Občni cemljepts 50 Jesenko, Prirodocnrmski cemljept s. sodobnejših spoznanj) izzvenijo neznanstveno. So pa toliko bolj »sočni« njegovi opisi, ki kažejo na izvrstno obvladovanje predstavljanja pokrajinske stvarnosti. Takšen je na primer zapis o cunamijih. Čeprav jih ni označil z danes uveljavljenim terminom, jih je uvrščal med potresne učinke: »... Najstrašnejši pa so učinki in nasledki potresov ob morskih bregovih. Potresi, ne pretresajo sam.o suhe zemlje, ampak tudi. m.orje. Pri. Lizbonskem. so ladije daleč na morji - in sicer še 150 miriametrov (miriameter meri 10 km; op. avtorjev) od Lizbone, središča strašanskega tega potresa, se potresle, kakor bile bi. zašle na pesek ali. kako grebeni.no.... Ob bregu se na pervi. potres m.orje odm.akne ali. upade; mislijo da zato, ker se suha zemlja, vzdigne, m.orje mora potem odstopiti, ali. upasti. kakor voda v posodi, ki. se na eni. strani, privzdigne. A strašen je naslednji, trenutek: kipeče m.orje se narase ter se šiloma vali, prav za prav plane čez svoje bregove, potopi, in razruši jih in težke stavbe zanese daleč v suho zemljo, ali. je pa odstopaje verže daleč v m.orje. Tako je ob potresu v Lizboni. m.orje naraslo za 13 do 15 m. črez najvišjo plimo ter bilo bi. potopilo vse razrušeno dolenje mesto, ko se bi. strašanski, val ne bil razširil in znižal v zanožini, ki je m.estu nasproti, v suho zemljo zarezana. Pri. potresu, ki. je 28. oktobra l. 1846. Limo na Peruvanskem. večidel razrušil, je m.orje silno divjalo;pri. m.estu Callao (izg. Kaljdo) je naraslo za 26 m.etrov nad najvišjo plimo, razrušilo in poplavilo mesto, pokončalo črez 4000 ljudi (ušlo jih je le 200), ugonobilo 23 ladij druge ladije pa iz luke zaneslo uro hoda daleč na suho. Jesenko se ni mogel in uspel izogniti nekaterim povsem zmotnim, skoraj pravljičnim opisom, kakršne ponazarja obravnava »podmorskih gozdov«: »Imenitne priče potopljenih pokrajin in dežel so tudi. podm.orski. gozdovi, kterih drevje po nekodi. n.pr.pred obrežjem. Normandije in Bretagne po konci, stoji, v podm.orski.h tleh - po 15 do 20 m.etrov pod gladino m.orsko,«.52 Jesenko se je dobro zavedal, da je Prirodnoznanski. zemljepis nepopoln, saj ne obravnava ne fitogeografije ne zoografije, tudi ne človeka kot živega bitja in njegove členitve po rasah, kar je na kratko predstavil v Občnem, zemljepisu. V zvezi s tem je v uvodu v Prirodnoznanski. zemljepis zapisal: »... Ko bi. se ta sklep zbranih šolnikov bil imeti, uresničiti, pridal bi. bil tej knjigi, še okolo pet tiskanih pol. V teh bi. razpravljal razširjenost organskih snovi. - rastlin in živali, s človekom, vred-po zemlji pa razne vzroke njih sedanje razširjenosti..... Zato ta prirodnoznanski. zemljepis obsega le razmere in prikazni, neorgan-skih stvari, na zemlji.. Horologijo in biologijo (organskih stvari) bodem. morebiti, v posebnem, zvezku obširno razpravljal, če bode sedanja knjiga Slovencem, ugajala - in če mi. bodo službene razm.ere dopuščale lotiti, se obširnega dela.«.^ Njegove namere se žal niso uresničile. 51 Prav tam, str. 95 52 Prav tam, str. 101 53 Prav tam, str. 4 Zgodovinski učbeniki Prvi slovenski zgodovinski učbenik, zelo odmevno Občno zgodovino, .je izdal v treh delih: Stari vek,CA Srednji vek" in Novi veka6 Kot pravi v predgovoru, jo je namenil šolam, zato je za popestritev vpletel tudi antične pripovedke in anekdote. Ker seje pokazalo, da so knjige preobsežne, jih .je preuredil in skrajšal ter znova izdal v letih 1883-1886.E7> 59 Vendar njegove zgodovinske knjige niso bile tako uspešne kot geografske, saj jih je izpodrinila prevedena, izrazito velikonemška Mayerjeva Zgodovina za nižji razred srednjih šol, ki .jo je prevedel Kaspret.60 TiA J. Zimtljtl] poirsti. ¡1 zadnjih «lanetictij ter Jc «roje nu vrstil. Sjm*»fitAlno jc ta stvar preiskava! VoJjJier, £>a»i!aflj£ pitltkltc so jukazllu, i(ji sc inifeiajin najbolj pogost«!.». patre« jc«cni In -po zimi, bolj recNunua fla spomladi in poleti. Pri icj razdelitvi spomlad ntCnCcC: inareij, april in maj: poletje: junij, julij In avRunt ¡Ni. Tudi jc treha |HJmniti, krAjinali in letnih fanih. I'otrpni pokrajin* E|H3m!iili poleti jeseni p« Jttoni skujhij Jufna Evropa 200 1 207 254 377 914 (10OI-1NGJ Fnmtija 150 isa 158 227 csa ?orwlwijc 87 20 "O 1S2 3a majska JJG2 22G 2 in 277 0 04 Pa račje Itcna 117 ar» 130 187 ¿»Žil Skiudinavija uU 40 54 70 214 Skupaj 622 720 831 lica .1 Ifl 1 t* razmišljamo veliko nmoJino racvittcnilt |»trcsov. pni ne boilenio ugovarjali, M le alutajno Uto nudcljujeja rucj pasalunu letne iaia. Ker pravih fa/loux>v iq e-( <\oli' kriv. Motit Ceni" -i" Vv,-ii ., Simplnn Fi" (.V „ '/i., rk. i.^-ii./t, ti:l'.'i.|i.| vozove /.Ji m V'.i 11,1 i]" ko' rl '., , najvcin. |!" it T.'j h« '11/ii I .k' ir ,, k |.,, .. .. pn kLcri m; i« Y.iri|.j l|.j ll (loti in Enri ila" IJ' „ kUTII.r i-tiii'1'.io'. ilvnknU iiirjc k;lk(ir v;s:k:ii kk' 1/4' .. Nnivfčd poloiiiost 7.11 uicK^i (obložene) i.....v „ '/,.„ ['oiožuust uterc. jih klcrise(čc (vrila) kimiuj limli iH" 0' „ 'k.,ao rebra, po kCcrcm l r. ■ 1.;. 1111 11,1 irn brni! S7" O' „ •{,.„ „ „ 1 [ll Iik.i::i pci lucrcill v k' 1: i, zii >r liriki- O1 „ lr :i:ij'i|'~o.]Kj ki ognjenikov i1.1 do I/1"' ,, ceiu . ovev i«'i «'iiMiii^i 50° Pu|iu]ncm ncpnBtu|iun ryl>ru 55® Jesenkov tabelarični prikaz značilnih naklonov z opisi njihovih omejitev (iz Prirodnoznanshega zemljepisa, stran 42). sem približal sodobnim standardom priprave znanstvenega besedila. Ob tem je slovensko geografijo obogatil s številnimi metodološkimi spoznanji, kijih praviloma kritično pretresa, pri čemer številna spoznanja predstavi v preglednicah.32 Jesenkovega izjemnega pomena se je zelo dobro zavedal Valter Bohinec, pisec uvodnega članka v prvi številki Geografskega vestnika iz leta 1925. V izčrpnem pregledu takratnega stanja slovenske geografije lahko o njem preberemo naslednje: »... ta znameniti mož se je bavil v celi vrsti knjig z geografskim, izrazoslovjem, in ustvaril poznejšim, geografom, široko podlago, ki. jo danes le preradi. pozabljamo in vsekakor prem.alo upošte-vam.o. Njegov veliki. »Občni, zemljepis« in »Prirodnoznanski. zemljepis« sta klasični, knjigi, slovenske geografije, temeljiti, in izčrpni, kakor m.alokatero poznejše delo. Njiju prednost je predvsem, v sam.ostojni. obravnavi, geografskih problem.ov na podlagi, celotnega slovstva (ne le nemškega, tudi. francoskega, angleškega in italijanskega) in pa v čim. točnejši podaji. tehničnih izrazov v slovenščini.. Nedvomno m.oram.o Jesenka šteti. m.ed največje slovenske geografe; če vidi. Ferdinand Seidlv njem.»velezaslužnega strokovnjaka, kije pri. nas uvedel »prirodnoznanski. zemljepis« in če pravi. Fran Leveč, da ostane njegovo ime »z zlatimi črkami zapisano v književni, in kulturni, zgodovini, naroda slovenskega«, ta hvala nikakor ni. pretirana. Poleg om.enjeni.h dveh del imamo od njega še več šolskogeografskih knjig, ki jih je neum.orni. delavec priredil za različne srednješolske razrede in kakor svoj »Občni, zemljepis« veči.nom.a založil sam, poln navdušenja za vzvišeno stvar. Metodično so te knjige pom.enjale m.nogo, ker so uvajale novejše m.etode tudi. v naše šole in s tem. vzpostavljale zvezo z vodilnimi, geografskimi strujami v drugih narodih, vidik, ki. ga je poznejša geografija pri. nas žal zelo zapostavljala. Nič m.anjšapa ni. njih važnost v narodnem, ozi.ru, ker naj bi, kakor piše Jesenko sam, dokazovale tujemu svetu, da svojo mladino lahko poučujem.o v domačem, materinem jeziku. ,..«.Ss Zanimivo je, da na začetku predstavitve Jesenkovega dela Bohinec sicer napačno navaja, da naj bi Jesenko črpal gradivo iz Cigaletove Znanstvene terminologije, kije izšla leta 1880, v resnici pa je bilo ravno obratno, saj so Jesenkova temeljna dela, opremljena tudi z terminološkimi prilogami, izhajala v letih 1865,1873 in 1874.84 Zemljepisno izrazoslovje Ob prebiranju Jesenkovih del dobimo vtis, da so neizčrpen vir tako za podomače-na tuja zemljepisna imena kot za skoraj brezštevilne strokovne izraze iz raznih geografskih disciplin, med katerimi so se mnogi v nespremenjenih obliki in pomenu ohranili do sodobnosti. Glede na to, da številni prav lepo zvenijo v slovenskem jeziku, najbrž ni bilo treba, da bi jih pozneje v precejšnji meri izpodrinile tujke; klasični primeri so izrazi celina (kontinent), ognjenik (vulkan), podnebje (klima), polobla (hemisfera), ravnik (ekvator), tečaj (pol), zemljepis (geografija) in zemljevid (karta).SE Jesenko je pozorno spremljal razvoj slovenskega izrazoslovja tudi pozneje, kar nam kaže pri njegovih sorodnikih ohranjen Cigaletov Nemško-slovenski slovar (1860) z razni- 82 Prav tam 83 Bohinec, Razvoj geografije v Slovencih, str 13-14 84 Bratec Mrvar, Kladnik, Janez Jesenko - rnalce pozabljeni velikan slovenske geografije (v tisku). 85 Prav tarn mi zabeležkami in pripombami.86 Podobno velja tudi za dve nemški knjigi Svetovne zgodovine in latinsko slovnico. Jesenkov čut za sistematiko se je kazal v potrebi po pripravi znanstvene terminologije. V bistvu ne gre za klasično terminologijo, pač pa deloma tudi za slovar z nemškimi oziroma slovenskimi izrazi in navedbo njihovih tujejezičnih ustreznic. Pri abecednem razvrščanju izrazov pogosto uporablja tako imenovano seznamno stavo, za katero je značilno, da je najprej v samostalniški obliki naveden izhodiščni izraz, za njim pa v pridevniški pojasnjevalni, s čimer opredeli tip, zvrst in obliko vodilnega pojava, tako na primer za jezera navaja kar 15 različnih zvrsti.87 V terminologijah Občnega zemljepisa (348 izrazov) in Prirodnoznanskega zemljepisa (696 izrazov) se podvaja le del izrazov. Strani, kjer se določen izraz pojavlja, so navedene samo v Prirodnoznanskem. zemljepisu. V njem je Jesenko, podpisan kot Pisatelj, na zadnji strani pred kazalom zapisal naslednje opravičilo: »Ker bi. tvarinski.pregled (stvarno kazalo; op. avtorjev) ali. rečni, register obsegal ndjm.arij 10 strani., odstranil sem. ga.; res da bi. vsakemu čitatelju rabo te krijige posebno oldjševal, pa ž rijirn. bi. .jej debelost in cena preveč narasla.«88 To pa kaže, kako zelo se je zavedal pomena sistematične predstavitve gradiva, ki smo ga v poznejših tovrstnih delih še dolgo pogrešali in ga ne premorejo niti marsikatere sodobne publikacije. Ob tem je treba dodati, daje Jesenko dobro obvladal citiranje, zlasti v Prirodnoznanskem. zemljepisu se je z načinom povzemanja in navajanja virov povsem približal sodobnim standardom priprave znanstvenega besedila. Zemljepisno imenoslovje Zemljepisna imena v slovenščini so se v učbenikih začela pojavljati v prvi polovici 19. stoletja,89 že prej so se njihovi zapisi pojavljali v časnikih.90 Prvi jih je v večjem številu predstavil prav Janez Jesenko, ki jih je tudi sistematično poslovenil. V učbeniku Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke91 je najprej navedel slovenska imena celin (Evropa, Azija, Afrika, Avstralija in Amerika) in oceanov ali glavnih svetovnih morij (Veliko morje, Atlantsko morje, Indijsko morje, Južno ledeno morje in Severno ledeno morje). V nadaljevanju je pri posameznih celinah navedel imena glavnih polotokov, rtov in njihovih držav oziroma najbolj znanih pokrajin, medtem ko je pri svetovnih morjih sistematično navedel njihova robna morja in večje zalive. Navaja tudi glavne otoke v »velikih morjih« in »nar znamenitejše« prelive. V nadaljevanju po celinah navede glavna jezera in reke, gorovja, pomembnejše vrhove ter večja nižavja. Opisi gorovij in nižavij so sicer skopi, a že zasnovani regionalnogeografsko. Pomembnejša svetovna jezera, reke, vrhovi in ognjeniki so navedeni tudi v preglednicah. Drugi del knjige je imenovan Deržavni. zemljepis. V njem so razmeroma natančni regio-nalnogeografski opisi devetnajstih dežel avstrijskega cesarstva, s podrobnim navajanjem 86 Stanom!" Zasebna korespondenca, 2009 87 Bratec Mrvar, Kladnik, Janez Jesenko - malce pohabljeni velikan slovenske geografije (v tisku) 88 Jesenko, Prirodoznanski zemljepis, str 399 89 Kladnik, Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku . doktorska 'disertacija 90 Orel, Zemljepisna, imena, v slovenskem časopisju do srede 19 stoletja 91 Jeseriloo, Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke Plaz, Lavine, 55. Piaz dersaini ali pravi. EutseMawine. í)(>. Plaz mokri, Grmi d- oder SelslaglaAvine, 56, Plaz suhi ali prašni, Staublawine, 55. Plima (natok) Flut, 197. Plima nizka, Nippflut, 200. Plima visoka, Springflut, 200. Plironi val, Flutwelle, 201. Pliinotok, Flutstrom. Plimovanje morja, Fluten, Flutbewegung (íes Meeres, 19G— 201. P) i im; j o ee ustje, Flntniiindung, Aestna-rium, 164. Piitčina, Untiefe, 30. Ploha, Platzregen, 236. Podnebje, Klima. Podnebje brezmerno, exccsßives Klima. 369. Podnebje celinsko, continentales Klima. 374. Podnebje lastno (pl'iro(Ino). physisches Klima, 369. Podnebje namorsko, K ästen- oder InselKlima, 374. Podnebje solncno, solares (matliemati-sebes Klima, 368. Podnebje spremenljivo , veränderliches Klima, 369. Podnebje stanovitno, constante, Klima, 369. Podnebje škodljivo, nezdravo, schädliches Klima, 385. Podnebje zdravilno, heilsames Klima, 381. Podoba krajinska, Landschaftsbild, 36. Podolniea, podoiüna dolina, Langental , 50. Podtalna voda, Grundwasser, 12E). Podzemeljsko jezero, unterirdischer See, 168. Pojezerje, Seegebiet. Izsek iz Termninologije v Prirodnoznanskem zemljepisu (stran 395). številnih zemljepisnih imen. Nasploh je Jesenko dajal velik poudarek domoznan-stvu, zato je posebno pozornost namenjal Avstriji in pozneje Avstro-Ogrski. Druge države in kolonije so obdelane le fakto-grafsko, z navajanjem imen, ponekod njihovih prebivalcev ter glavnih in drugih pomembnejših mest. Kjer so imena zapisana v originalni obliki, je v oklepaju navedena izgovarjava. V preglednicah so navedena mesta in večji kraji na Avstrijskem, večja »evropejska« mesta in »največa mesta na drugih zemljinah«. Obilica podomačenih tujih zemljepisnih imen je tudi v Občnem, zemljepisu92 in Prirodnoznanskem. zemljepisu,93 saj je Jesenko tuja imena prav rad podomače-val, še zlasti tista, ki jih je večkrat navajal, in tista, ki so izvirala iz »eksotičnih« jezikov. Jesenkov nabor več tisoč zemljepisnih imen je bil zagotovo pomemben zgled Mateju Cigaletu pri pripravi Atlanta,94 prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku, ki je sčasoma skoraj povsem utonil v pozabo, pred nekaj leti pa je znova zasijal v vsem sijaju, ko je doživel ponatis v obliki faksimila.95 92 Jesenko, Občni cemljepis 93 Jesenko, Pri rod cenan s ki cemljepis. 94 Oigale, Atlant 95 Fridl, Kladnik, Oražen Adamič, Perko, Urbane (ur.), Atlant faksimilirana izdaja .. Sklep Jesenkova večplastnost in delavnost je segala v dvoje strok, zemljepisno in zgodovinsko, s prevajalstvom pa tudi v leposlovje. Pisal je odlične srednješolske učbenike geografije, upoštevajoč stanje takratne vede v svetu, ter položil prve temelje slovenskemu geografskemu imenoslovju in izrazoslovju. Prirejal je tudi učbenike zgodovine ter prevajal francosko in angleško leposlovje. Ker je tako francoščino kot angleščino in tudi italijanščino zelo dobro obvladal, ni presenetljivo, da si je pri pripravi povsem originalno zasnovanih knjižnih del in oranju znanstvene ledine prenašanja tujega strokovnega izrazja v slovenščino poleg takrat povsem vsakdanje nemščine pomagal tudi z dokaj obsežno literaturo v vseh navedenih jezikih. Janez Jesenko velja za izjemnega učitelja druge polovice 19. stoletja in še bolj izjemnega pisca prvih slovenskih splošnih geografskih učbenikov. Njegovi učbeniki so bili zaradi poglobljenosti prej kot za radovedne mlade nadebudneže primerni za znanja željne odrasle, ki so se z njihovim prebiranjem lahko podrobno seznanili z najnovejšimi geografskimi spoznanji. Pozneje slovenska šolajoča mladina še dolgo ni dobila poglobljenih učbenikov za splošno in fizično geografijo. Jesenkova dela so še vedno zelo dobro berljiva, saj jih odlikujejo lahkotno in bogato izražanje, ponazarjanje s številnimi, če je bilo le mogoče slikovitimi primeri in premišljeni statistični prikazi. Ti v marsičem nakazujejo odmik od opisne geografije, za kakršna največkrat opredeljujemo starejša geografska dela, še zlasti, če se z njimi sploh nismo podrobneje seznanili. Pravzaprav je edina otipljiva pomanjkljivost njegova opusa popolno pomanjkanje slikovnega gradiva, kar gre pripisati tako takratnim slabim tehničnim in finančnim možnostim kot pomanjkanju tovrstne tradicije; slikovnim prikazom so bili namenjeni atlasi!96 Njegovo najbolj znano delo je skoraj 400 strani obsegajoč Prirodoznanski zemljepis, ki gaje napisal ob upoštevanju več kot 110 takratnih temeljnih del iz naravoslovnih znanosti in učbenikov. Toliko je namreč navedene izključno tuje literature, ki jo je Janez Jesenko prebiral in jo v omenjenem učbeniku ponašil za slovensko rabo. Kot bi šlo za kakšen univerzitetni učbenik! Tega ni storil nihče pred njim in nobeden še dolgo za njim. Takratna Matica Slovenska seje k srečizavedla, dabo z objavo njegovega Prirodoznanskega zemljepisa pomagala zorati svežo ledino na področju fizične geografije in bo s tem slovenskemu bralcu omogočila širjenje obzorij tudi na tem področju.97 K postopnemu bledenju spomina na Jesenka, tudi med geografi, je zagotovo prispevala okoliščina, da njegova vloga in dela niso omenjeni v Uvodu v geografijo,9® univerzitetnem učbeniku, ki ima ob številnih ponatisih že štiri desetletja biblično težo med slovenskimi študenti geografije. 96 Bratec Mrvar, Kladnik, Janez Jesenko - malce pozabljeni velikan slovenske geografije (v tisku) 97 Bratec Mrvar, Kladnik, Ktmaver, Vidrili, Janez Jesenko - poonerriberi geograf in mislec druge polovice 19 stoletja (v tisku). 98 VriSer, Uvod v geografijo osnove geografskega dela VIRI IN LITERATURA Belec, Borut: Osnove fizične geografije, 1. in 2. del. Maribor : Pedagoška akademija, 1968. Bohinec, Valter: Razvoj geografije v Slovencih. Geografski vestnih, letnik 1. Ljubljana 1925, str. 1-24. Bohinec, Valter, Kranjec, Silvo, Savnik, Roman: Občni zemljepis za višje razrede srednjih in strokovnih šol. Ljubljana : Ljudska knjigarna, 1935. Bratec Mrvar, Rožle: Blaž Kocen - življenje in delo. Šentjur : Občina Šentjur, 2007. Bratec Mrvar, Rožle, Kladnik, Drago: Janez Jesenko - malce pozabljeni velikan slovenske geografije. Geografski vestnik, letnik 80, št. 2. Ljubljana : Zveza geografov Slovenije, 2008, v tisku. Bratec Mrvar, Rožle, Kladnik, Drago: Na Produ seje rodil geograf. Janez Jesenko. V: Geograf. Janez Jesenko (1838-1908). Brošura. Poljane nad Škofjo Loko : Lovska družina Poljane, Osnovna šola Poljane, Zveza geografov Slovenije, 2008, str. 1-20. Bratec Mrvar, Rožle, Kladnik, Drago, Kunaver, Jurij, Vidrih, Renato: Janez Jesenko - pomemben geograf in mislec druge polovice 19. stoletja. Glasnik Slovenske Matice, letnik 32. Ljubljana : Slovenska matica, 2008, v tisku. Cigale, Matej, Jesenko, Janez: Novice gospodarske, obertnijske in narodske Ljubljana : Jožef Blaznikovi dediči, 1865-1866. Cigale, Matej: Atlant. Ljubljana : Matica Slovenska, 1869-1877 Cummins, Maria Susanna: Prižigalec. Prevod Janez Jesenko. Ljubljana, 1877. Cummins, Maria Susanna: Mabel Vaughan. Prevod Janez Jesenko. Ljubljana, 1887. Cermelj, Lavo: Kozmografija za višje razrede srednjih šol. Ljubljana : Jugoslovanska knjigarna, 1934. de Brea Šubic, Sely: »Produsk« Janez je prišel domov. V: Geograf. Janez Jesenko (1838-1908). Brošura. Poljane nad Škofjo Loko : Lovska družina Poljane, Osnovna šola Poljane, Zveza geografov Slovenije, 2008, str. 21-23. de Brea Šubic, Sely: Stat nominis umbra. V: Geograf. Janez Jesenko (1838-1908). Brošura. Poljane nad Škofjo Loko : Lovska družina Poljane, Osnovna šola Poljane, Zveza geografov Slovenije, 2008, str. 23-24. Edinost, št. 214-218. Podlistek 4- 8. 8.1908. Trst, 1908. Fridl, Jerneja, Kladnik, Drago, Orožen Adamič, Milan, Perko, Drago, Urbane, Mimi (ur.): Atlant, faksimi- lirana izdaja. 18 zemljevidov in znanstvena monografija. Ljubljana : Založba ZRC SAZU, 2005. Goldsmith, Oliver: Župnik Wakefieldski. Jurčičeva zbirka. Prevod Janez Jesenko. Ljubljana, 1876. Ilešič, Svetozar: Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1967. Janežič Anton: O izidu Zemljepisne začetnice. Slovenec. Dopis 26. 8. 1865. Celovec, 1865. Jesenko, Janez: Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke. Gorica : samozaložba, 1865. Jesenko, Janez: Jesenkova začetnica in rijen pretresavec g. V. Ogrin. Slovenec. Dopisa 10. in 13.12.1865. Celovec, 1865. Jesenko, Janez: Iz Gorice. Slovenec. Dopisi 12.-21. 3.1867. Celovec, 1867. Jesenko, Janez: Ali bo šla princ Rudolfova železnica po slovenski zemlji ali po laški? Slovenski narod. Dopisi 18.-28. 4-1868. Maribor, 1868. Jesenko, Janez: Primorske gimnazije, rijih jednakopravnost in italijanske zahteve. Slovenski narod. Dopisi 28. 5.-1. 8.1868. Maribor, 1868. Jesenko, Janez: Občna zgodovina, 1. del: Stari vek. Trst: samozaložba, 1871. Jesenko, Janez: Občni zemljepis. Ljubljana : samozaložba, 1873. Jesenko, Janez: Prirodoznanski zemljepis. Ljubljana : Matica slovenska, 1874. Jesenko, Janez: Občna zgodovina, 2. del: Srednji vek. Ljubljana : samozaložba, 1878. Jesenko, Janez: Občna zgodovina, 3. del: Novi vek. Ljubljana : samozaložba, 1881. Jesenko, Janez: Zemeljski potresi. Ljubljana : Ljubljanski zvon, 1881-1882. Jesenko, Janez: Zemljepis za prvi razred sredrijih šol, 1. izdaja. Ljubljana : samozaložba, 1882. Jesenko, Janez: Občna zgodovina, 1. del: Stari vek. 2., skrajšani natis. Ljubljana : samozaložba, 1883,133 strani. Jesenko, Janez: Občna zgodovina, 2. del: Srednji vek. 2., skrajšani natis. Ljubljana : samozaložba, 1883. Jesenko, Janez: Zemljepis za drugi in tretji razred sredrijih šol. Ljubljana : samozaložba, 1883. Jesenko, Janez: Avstrijsko-ogerska monarhija. Domoznanstvo za 4. razred srednjih šol. Ljubljana : samozaložba, 1885. Jesenko, Janez: Občna zgodovina, 3. del: Novi vek. 2. skrajšani natis. Ljubljana : Samozaložba, 1886. Jesenko, Janez: Zemljepis za prvi razred sredrijih šol. 2. popravljeni natis. Ljubljana : samozaložba, 1890. Jesenko, Janez: Časnikarstvo in naši časniki. Ponatisnjeni podlistki iz Slovenskega naroda. Ljubljana : samozaložba, 1884. Kladnik, Drago: Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku; razvojni vidiki in problematika rijihove rabe. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2006. Lefebvre, René (de Laboulaye, Edouard): Pariz v Ameriki. Prevod Janez Jesenko. Ljubljana : samozaložba, 1885. Mal, Josip: Janez Jesenko. Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga. Cankar, Izidor, Lukman, Franc Ksaver (ur.). Ljubljana : Zadružna gospodarska banka, 1925. Medmrežje 1: http://homepage.mac.com/tlarsen/anthonypolumbo/apeasterdates.html (povzeto 16.11. 2008). Medmrežje 2: http://www.dlib.si/html.asp?database=clanki&id=documents/clanki/ljubljanski_zvon/pdf/283531. pdf&findl=&find2=&find3= (povzeto 15.10. 2008). Melik, Anton: Slovenija - geografski opis. Ljubljana : Slovenska matica, 1935. Ogrinc, Viljem: Nekatere opombe k J, Jesenkovi »Zemljepisni začetnici«. Slovenec. Dopis 25.11.1865. Celovec, 1865. Orel, Irena: Zemljepisna imena v slovenskem časopisju do srede 19. stoletja. Besedoslovne lastnosti slovenskegajezika - Slovenska zemljepisna imena. Pišece : Društvo Pleteršnikova domačija Pišece, Slavistično društvo Slovenije, 2003, str. 35-49. Primorski biografski leksikon, 7. zvezek: Janez Jesenko. Gorica : Mohoijeva družba, 1981. Slovenski narod: Iz Gorice. Slovenski narod. Dopis 23. 5.1868. Maribor, 1868. Savnik, Roman: Pomembni rojaki Poljanske doline. Loški razgledi 19. Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1972, str. 222-235. Stanonik, Ivan: Janez Jesenko. Podlistek. Gorenjec, št. 32. Kranj, 1908, str. 1-2. Stanonik, Janez: Zasebna korespondenca, 2009. Učiteljski tovariš: Janez Jesenko. Podlistek 7. 8.1908. Ljubljana, 1908. Vrišer, Igor: Uvod v geografijo - osnove geografskega dela. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, 1969. Summary: Janez Jesenko - a geographical patriot from the Poljanska Sora Valley (translated by Alma Sketa) The geographer and historian, Professor Janez Jesenko (1838-1908), was undoubtedly one of the many Slovenian colossi to have come from the Poljanska Sora valley. His importance for Slovenian geography is so exceptional that for several years the Association of Geography Teachers of Slovenia has been presenting its members with the Janez Jesenko Award for successful pedagogical work. This places Jesenko on a par with the famous cartographer and one of the founders of the didactics of geography, Blaž Kocen (1821-1871), as well as one of the leading methodol'agists and didacticians of geography teaching in Slovenia, Jakob Medved (1926-1978), who have given their names to the two other awards of the Association of Geography Teachers of Slovenia, Despite the cogency and profundity of his work, he is still relatively unknown to the majority of Slovenian geographers. Jesenko's work was complex, and covered at least two different fields: geography and history. He wrote excellent grammar school textbooks of geography, considering the contemporary state of knowledge in the world, and laid the foundations of Slovenian geographical onomas-tics and terminology. He also adapted history textbooks and translated French and English literature, in addition to being one of the most prolific Slovenian publicists of his time. He also published his own works for a long time, which received awards and recognitions at various exhibitions. Jesenko also published the most extensive Slovenian dissertation on earthqu akes, which was published from the end of 1881 until the beginning of 1882 in the newspaper 'Ljubljanski zvon'. His very thorough approach demanded constant checking of the topics treated, so it is not surprising that Jesenko thoroughly studied all the representative literature of that time. He bought many reference books himself, since most of the books he needed and used were not available in libraries, not even in Vienna, Jesenko's sense of systematics was reflected in the need to develop scientific terminology. This, in fact, concerned not just classical terminology, but at least to some extent dictionaries with German or Slovenian terminologies and the corresponding foreign terms. Jesenko's books are still very readable, due to the simplicity of the language, illustrated with numerous examples, and the well considered statistical tables. In many ways the statistical tables show a deviation from descriptive geography. Valter Bohinec, the author of the introductory article in the first volume of'Geografski vestnik' (1925), was well aware of Jesenko's exceptional importance. Bohinec, Kranjec and Savnik undoubtedly used him for reference in their 'Občni zemljepis' (General Geography) (1935), as did Svetozar Ilešič in his successful book 'Obča geografija' (General Geography)(l967). Jesenko's legacy thus indirectly reached the generations of contemporary geographers, who, of course, have absorbed the latest conclusions of world geography. Jesenko slowly became forgotten, partly because he was not mentioned in the work 'Uvod v geogra fijo (Introduction to Geography)', a university textbook, which has been reprinted several times and has had almost biblical importance among Slovenian students of geography.