Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki. -p The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered &» Second-Class Matter. Sep tcjuber 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOE. NO. 249. — ŠTEV. 249. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 23, 1906. — V TOREK, 23. -70 a OKA, 1,0c. , U LUME Xi V -tlR XIV Iz delavskih krogov. Krvavi pretepi. PRI CARNEGIEJEVIH TOPILNICAH V NEWCASTLE, PA, JE PRIŠLO DO IZGREDOV. - Štirje str a j kar j i so bili nevarno ranjeni. — Unijski in nennij-ski tovariši. POVIŠANJE PLACE. Newcastle, Pa.. 23. okt. Strajku-i delavci < 'arnegiejevih plavžev so včeraj > kamenjem napadli svoje ne-unijskc tovariše, toda slednji so se branili in ranili Miri štrajkarje, kte-rili j je smrtno ranjen. Straj- karji -o zahtevali |*>višanje plače, ne da bi povedali. za koliko, in so skušali s »ilo prid« liti tudi druge delavce, da se njim pridružijo. Tako so pričeli na delavce in policijo metati ka ti:, ije. Družbeni uradniki so končno »•nkiat u-trelil ua štrajkarje, kteri so I., a i. V>i ranjenci so rodom Italij:i i- Pričakovati je nadaljnili C'lmt i'svUle. Pa., 23. okt. Dunbar j. | ... t , >;i >«-:uat Solvv l \>ke Works in New lla en A: Ihmbar Iron Work* -o sv<»jim 10 deiavcem po-\ - i e i> " i /;i 11 k*, na dan. Podrobnosti o viharju na jugu. ORKAN JE GROZNO DIVJAL OB FLORIDSKEM OBREŽJU. — MNOGO ŽELEZNIŠKIH D E LAV C EV UTONILO. Njihove ladije, ca kterih so stanovali, je valovje odneslo na morje. ŠKODA V EONDURASU.. M i.!e. Ala.. S>. > kt. Semkaj doš i par:ii\ Colorado od M n l.orv Line do-\rd. je ~ »j štiri delavce. ktere so ju...-;,a ;i rešili v so!*oto zjutraj i/. V. . . 'vil milj dale od Key Westa. S..ii » «. i jed ne iadije. na kterih so >t;i lovali delavci, ki de ajo za želt*z-I ti K v \Ve-t u. j ill je 7!» utonilo. <) ..... itiri deVvce >> našli v \, i. i i, -e držali za plavajoče tr;i!ii e je . . i,, j« še več je j »oškodovanih. Škoda na haziendah sadja se ceni na k .h milijon dolarjev. Angležki parnik Southern t^sieen se je pri liua-tanu razbil. Iz Ruatana je odneslo valov je 10.000 bušljev banan. Streljal na svojo ženo. V II M« i;s, Texas, je b =gat trgo- /. zeti:'jišči I>. niel Van Valken-1::i»!i streljal na svojo /en , - d ktere >,. j, /•■ pred d verni meseci i <"i - Ženo je smrtno ranil in p»tem še samega sebe ustrelil. Denarje v sraro domovino pošiljamo: ra $ 20.D0 ............ 1°0 hron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kroa- za $1020.00 ............ 5000 kTOn- Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačnje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Politična propaganda. Kabinet na potovanju. SKORAJ VSI ČLANI NAŠEGA KABINETA MORAJO NA POLITIČNA POTOVANJA Root, Shaw, Taft, Moody in Bonaparte proti demokratom. ZA VEČINO V KONGRESU. -o- Washington, 22. okt. V politiki moramo i>oznati natačno takozvane razločke. Meja med '1 dovoljenim" in " nedovoljenim" je skrajno velikanska. Ono, kar bi moral plačati navadni poštar s svojo eksistenco, za-inore član kabineta svobodno vršiti. Ako se kak jništar postopi predsedovati pri kakem političnem zborovanju ali celo agitaciji, je po njem — toda člani kabineta si zamorejo kaj tacega privoščiti s posebnim dovoljenje m predse dnik a. V kratkem ost a vi večina članov kabineta Washington. Root. Shaw, Tatt. Moody, Bonaparte in tudi Wil-~ti od {Ki t a jejo v kratkem na agita-cijsko potovanje, da pridobe čim več glas v za republikansko stranko. Državni tajnik Root in njegov kolega državnega zaklada obiščeta državo New York in Root bode v New Yorku govoril tri govore. Tajnik državnega zaklada. Shaw, • izvrsten govornik, kteri se poslu--ije a iekdot. To prija inteligenci in radi tega potuje v mesta, da govori i, ii-rn, kteri nimajo prilike vsaki dan ill v gledališče. M«>r;iarični tajnik Bonaparte spada med ljudi velikega kalibra, kteri je lil.-/.'ličnega mišljenja, kteri živi ab--tra.ctom i:i idealom. Toda on zelo rad javori in najmanjša provokacija :n t zadoMlitje, «la jMxIa.j-a svoj govor a!)*• vo jni ladiji lx»deta sprem-lji vali predsednika na njegovem ]>otu v Panamo. Roosevelt jjotnje na no vej • klopnici Loui-iani na jug. Dne 8. novembra se v New Yorku ukrca in odpotuje potem v Hampton Roads. 1'ot v Pananio bode trajala Šest dni tja in šest dni nazaj. Y Panami ostane predsednik tri dni. Idila iz zapada. Minneapolis, Minn., 23. okt. V Sawyer. \. I)., prišlo je večje število zakrinkanih roparjev, kteri so gospodarili v mestu cele tri ure, »ločim so njihovi tovariši med tem razstrelili blagajno tamošnje državne banke in odnesli .*43(H). Ko so roparji dosegli svoj namen, so v skoku odjezdili. Požar v Detroit. V Ford Village, pri Detroit, Mich.. /.j. »rcla je centrala detroitske nične železnice. Škodo cenijo na (»0 tisoč dolarjev. MUČNA NEGOTOVOST. Ako kak član Vaše rodbine oboli, mu vsakdo skuša pomagati. Vse se ~tori, da se ublažijo bolečine bolne o-sebe potom kakega zdravila. Vi letate v lekarne in nazaj, polni mučne negotovosti, bode li zdravilo dodelilo bolniku zaželjeno pomoč. Toda poznan je samo jeden slučaj, v kterem ni treba dvomiti o vspehu in to je Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero pomaga v vseh slučajih želodčnih bolezni in dragih. Ono ne daje takojšnje pomoči, temveč popolnoma ozdravi bolnika ; ono mu podeli zdrav tek. uredi prpbavanje in ojači prebavalne organe. S spopolujenjem prebavanja obnovi kri, podeli n^vo moč mišičevju in živcerr. poboe-. fdiee poročali, kajti njegove listine so bile pu zatrdilu ruskega generalnega konzula v neredu. Sedaj je pa zasbni tajnik carinje Aleksandre Fedorovne. gosp. Rostovce v sam storil konec navadnemu švindlu Ivana Narodnega s tem, da je izjavi:, "da je prii>oveuovanje o avdijenci pri carinji in vse drugo, kar se deva na račun Njenega Veličanstva, "navadna izmišljotina in laž", in da Narodnega sploh ne pozna. Z njegovo osobo pa primerja parižanski "rigaio", kteri razkrinkava Narodnega. To je Ivan Ivanoviču Narodnemu gotovo neljubo, še lw>lj neljubo pa je Ivanoviču to, kar se poroča o njem "Figam" iz. Petrograda, in sicer: " Nedavno je londonsko in pa rižansko časopisje poročalo o čudnem projektu, kterega je izdelala neka osoba, ktera se nazivlja Ivan Ivanovič Narodnv. Ta individij je, kakor znano, skušal v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ustanoviti odbore, kterih namen naj bi bil nabrati podpise za carja, da se ga prisili ljudstvu dovoliti politične svobode. Ta gospod, kteri se imenuje glavar 'svobodne ruske organizacije', je zelo previdno manevriral. V angleškem časopisju je na dolgo in široko razpravljal o svojih nakanah, da bode razne angleške apostole svolnide dovedel v Rusijo, samo, da bi pridobil za svojo •stvar' Angleže. Francozom je zopet zatrjeval, da je dobil od tajnika carinje, Rostovceva, pismo, da bode inozemski trpliv imel velike uspehe v prid miru v Rusiji. I)a se pa stori konec propagandi v inozemstvu in da se konča lahkovernost inostranega prebivalstva, je u-mestno izjaviti, da v Rusiji nihče ne pozna človeka, kteremu bi bilo ime Ivan Ivanovič Narodny, in da v Rusiji ni organizacije pod imenom 'Prosta ali svobodna ruska organizacija Narodnv nam je pred par meseci (v februrju) zatrjeval, da ni v zvezi z liberalno rusko stranko, temveč, da je urednik nekega socijalno-demokra-tičnega lista ob Baltiku. Mi mu nismo šli na lim, kakor naši angleški kolegi in smo o njem le mimogrede poročali, toda niti toliko ne, kakor o Maksimu Gorki ju, to tembolj, ker smo iz verodostojnih virov izvedeli, da v Baltiku sploh ni urednika soci-jalno-demokratienega lista imenom Narodny. Med drugim nam je ta lopov zatrjeval tudi o revolucijonarnih idejah moštva krasnojarskega peš-polka, dasiravno glasom ruskega še-matizma carske vojske, ne pronajde-mo, da bi bil ta volk tekom zadnjih let v kakej posadki ob Baltiku. Kras-nojarski polk je bil, v kolikor vemo, tekom vojne v Mandžuru, dočim je po sklenitvi miru v Portsmouthu čuval sibirsko železnico. Vse to mislimo, da zadostuje v dokaz lopovščine Ivana Ivanoviča Narodnega, kteremu so šli naši angleški in tudi nemški kolegi tako lahkoverno na lim. Beg Silveire. Tat je na varnem. EDINO LE CUBANSKE OBLASTI ZAMOREJO PROSITI VENE-ZUELSKEGA PREDSEDNIKA , D A JIM IZROČI SILVEI-RO. Begun je odnesel seboj §63,000 v gotovini. NJEGOVA BANKA BANKEROT. Havana, 23. okt. Kapitan paraika Carmelina, ki je dospel iz Puerto Ca-bello, Venezuela, naznanja, da se je ul>egli bankar Silveira s svojo rodbino izkrcal v Puerto Cabello. Od tam je begun odpotoval v Caracas. Silveirov drug zanikuje poročilo iz Caracas, da je begun ostavil banko sol ven t no in da znašajo njena aktiva .$1,500,000, pasiva pa le $700.000. On zatrjuje baš nasprotno, namreč da Silveira ni ostavil ničesar v svrho po-kirtja tvrdkinih obveznosti. Najpreje je Silveira zaman iskal posojila po Havani, na kar je vzel $63,000 gotovine in odpotoval. Tvrdka bode sedaj napovedala likvidacijo, vendar bode pa preje skušala ugoditi vsem svojim obveznostim. Ko je Silveira s pamikom Carmelina bil tri milje daleč od Cube, je Silveira ukazal kapitanu, naj pluje proti Venezueli in sicer iz političnih vzrokov. Predno jo pa kapitan to storil, ual si je napraviti pismeno povelje. Washington, 23. okt. Venezuelska vlada ne bode izročila ubeglega bankar ja Silveiro niti Cubi niti Zjed. državam. ker med nijedno republiko ne obstoji pogodba glede izročitve begunov. Sedaj ne bode ostalo druzega. nego da naprosi cubanski guVeraer Venezuelo za izročitev Silveire, česar pa venezuels'ki predsednik Castro ne bode storil. KONEC VENEZUELSKE USTAJE V NEW YORKU. Ponarejalci denarja obsojeni. Zvezino okrožno sodišče v New Yorku je včeraj obsodilo kapitana George Rovu tona v šestmesečno ječo in Lewis M. Thompsona v plačilo denarne kazni v znesku $250, dočim mora Wilcox plačati $100. Imenovano trojico so pred par meseci aretovali, ker so ponarejali veoezuelski denar v prid venezuelske revolucije proti predsedniku Castru. Vesti iz Rusije. Izdani teroristi. POSEBNA ORGANIZACIJA TERORISTOV, IMENOM MAKSI-MTT.TSTI, RAZKROP-L J E N A. Letošnja letina in pridelki žita v Ru-si j i. ŽID O VI V STRAHU. Razne novosti iz isioz8ir.stv8. Petrograd, 23. okt. Poljedelsko mi-nisterstvo naznanja, da je letošnja letina pod normalo. Zimska rž in pšenica je tudi pod povprečnim pridelkom. Dobro so pa vspela žita koruza, ječmen in oves. Povoljen je tudi pridelek lanu in krompirja. Moskva, 23. okt. Sedaj se je izvedelo, od kje so oblasti dobivale informacije o terorističnej organizaciji Maksimilistov, ktera je izvršila največ ropov in umorov po sklicanju ruskega pai-lameuta. Uradoma se sedaj priznava, da je teroriste izdal moskovski bančni ropar Belecev, kteri je tukaj zaprt. Dosedaj so zaprli skoraj vse Maksimiliste v Moskvi, v kolikor niso ušli. Siedlce. 23. okt. Tukajšnji čifuti so v strahu, da bi jih domačini zopet ne pričeli klati, naprosili generalnega gubernatorja, naj pošlje narovski in duhniški polk iz mesta, ker so ti vojaki sovražni čifutom. Petrograd, 23. okt. Volitve v parlament se ne morejo vršiti pred božičem, ker je treba volilne listine pregledati. Med objavo volilnih listin in volitvami, mora miniti šest tednov in tako se volitve ne morejo vršiti pred ruskim novim letorn. Petrograd, 22. okt. Ruski državni proračun izkazuje v 1. 190G za policijo 28,440,972 rabljev, t. j. 762,000 rabljev več kot lani. Tu pa še niso všteti stroški za tajno policijo, za vohunstvo, za orožniške oddelke in iz redni krediti za pomnožitev redarjev po posameznih mestih. Ti izredni stroški bi morali iznašati najmanj deset milijonov rabljev. Potemtakem troši ministerstvo notranjih zadev četrtino svojega proračuna za policijo. Razun države pa morajo tudi mesta in občine mnogo prispevati za policijo. Tako n. pr. izda v ta namen Pe-trograd na leto 1,500,000 rabljev. Lahko se reče. da so stroški mest in občin zsi policijo toliki, kakor državni. tako, da velja policija Rusijo na leto do 80 milijonov rabljev. BOJI Z ZAMORCI. Izzval jih je agent glediške igre "The Talisman". Philadelphia, Pa., 23. okt. Agent glediške igre "The Talisman" je na zamorce žaljiv način naznanjal občinstvu o tej igri. S tem se je zameril zamorcem in ko se je pričela zvečer predstava v gledišču na Walnut ulici, prišlo je pred gledišče toliko zamorcev, da so morali promet uličnih železnic ustaviti; nad 100 policajev je končno množico prepodilo. Agenta so zaprli. ANGLIJA IN RUSIJA S'-icuitev sveže je zagotovljena. London, 22. okt. Petrogradski dopisnik "Daily Telegrapha", kteri li?t ima znane zveze z rusko vlado, brzo-javlja iz Petrograda: Kljub vsem zanikanjem smem zagotavljati, da se jNigajanja za angležko-rusko zvezo lepo nadaljujejo ter so prispe a že tako daleč, da je sklenitev pogodbe med Anglijo in Rusijo pričakovati gotovo že prihodnje dni. fino, otoka Mo si namenjen.,, „ sormUke ter pritatege v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSER, m Qreeawkh St, Ne« York, N. Y, ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postreže n. Fr. Saner je priznani zastopnik vseh ir>w'*nih parobradnih druv BLIZZARD NA ZAPADU. Z nski viharji, nrra™ in sneg v Cola-radu, Wyomingu in Kansasn. Denver, Colo., 23. okt. Vihar, kateri je divjal minoli petek in pri kte-i em .je padlo mnogo snega, je bil tak, kakoršnjega že od leta 1S02 naprej ni bilo. Tukaj je padlo več nego čeveij snega. Ve.iko Škodo imajo živinorejci v Wyomingu, Coloradu in New Mexico, kajti na tako zgodnjo zimo se niso pripravili. Tekom zadnjih 4S yr so divjali b .izza rdi ▼ Colorado Springs, Cold. V go rov j uv je po uekterih krajih zapadlo po 9 čevljev snega. Železniški promet je zelo oviran. V okoliei Cheyenne, Wyo., so imeli tak. snežni vihar, da ga tudi s*ari ljudje ne pomnijo. Med EH i som, Kansas, in Denver-jem, Colo., je včeraj ves dan snežilo. MODUS VIVENDI O KULTURNEM BOJU MED FRANCIJO IN VATIKANOM JE MOGOČ. Japonska vlada skuša zatreti proti-ameriško propagando. BANKEROT V LONDONU. Raznoterosti. Nizza, 23. okt. Škof Chapon je v posebnem razgovoru izjavil, da je po njegovem mnenju še vedno mogoče izposlovati modus vivendi med cerkvijo in državo, oziroma med Francijo in Vatikanom, ako se cerkvenim oblastim da pravico imeti katoliške občine v Franciji in ako se tem občinam dovoli urepevati cerkveno premoženje. V to izjavo je škof Cliapon bil pooblaščen od papeža. London, 23. okt. Iz Tokio se brzo-javlja tukajšnjej "Daily Express", da skuša japonska vlada po možnosti omejiti protiamerišk* propagando na Japonskem. Japonski trgovci so pu vseh velikih mestih sklicali ljudske shode, da se tako uspešno agitira proti Američanom. London. 23. okt. Šef bančne tvrdke Maefadyen & Co., P. Macfadien, skočil je radi bankerota pod .vlak pol milje daleč od banke. Banka je ban-kerotirala radi slabe trgovine z bombažem v Madrasu. Indija. Sofija, 22. okt. Prebivalstvo v Varni se je razburilo, ker je vlada povrnila Grkom od Bolgarov vzeto cerkev. Ker so se bali novih izgredov proti Grkom, je zaprla bolgarska vlada nad sto oseb. Voditelji protigrškega gibanja so objavili protest in se nameravajo pritožiti tudi pri knezu. — Pri Greveni so prijeli sedem mož močne grško četo. Rim, 22. okt. Načelnik italijanskega generalnega štaba, general Salet-ta. je izdelal načrt obmejnih utrdi proti Avstriji. Na Beuečanskem v dolini Cadove namerrvajo zgraditi utrjeno taborišče. Vse alpske prehod? nameravajo zavarovati z močnimi minami in razširiti obstoječe ceste. Tudi utrdbe obrežnih mest ob A dri ji nameravajo ojačiti. Pariz, 22. okt. Iz Madrida poročajo, da pripravlja vlada načrt za u-trjenje pristanišč v Vigu. Coroni in Santanderju ter načrt utrdb v zalivih Polite vedra. Arosa in Moras. Načrt predloži vlada zbornici v prihodnjem zasedanju. KEDO Bom rr-IENOVAN NASLEDNIKOM MINISTRA INOSTRANIH DEL ŠE NI ZNANO. Na Dunaju se trdi, da dobi važno mesto Sz r»gy£ ny-Marich ali pa Baequehem. BURIAN ? Dunaj, 23. okt. Vpolitienib krogih Avstrije se skoraj ne govori druzega, nego o odstopu ministra inostranili del. grofa Goli:e!:ov si.ega. in .. nj •govern nasledniku, če-a r ime še ni znano. Nekteri t rd:j • ;a ; . -tane minister inostranih del seda:.ji n^-;: -ogrski poslanik H, •• ••. Szf>gyeny-Mari<-i'. -.." .; I Baequehem. M • je, . i : . ;• tudi miiii-ter I. -i At! nji poslanik v P-.-tn-rn'-l:?. ri j pa odločen nasprotnik trozveze. V dobropottčt' ii!i I; _'ih - ■ i ,11 za-trjnje, da bode iv ■: : i mi u.-- r Itn-rian prevzel pr. vi :-jčv p r: : < 1 j mi-nisterstva inostranih del. Budimpešta, 22. okt. V Karans^ besu morajo oro/":i::ki stražiti novi cesarjev spomenik, ker hočejo Rumunci poškodovati madjarski na{)i>. Rnmun-ski Škof Popea ni j hi nudil nadvojvodi Jožefu stanovanje v Škofiji. Nadvojvoda tudi ni sprejela vojaška goda. ker so se bali demonstracij proti cesarski pesmi. Dunaj. 23. okt. Za pristaniške zgradbe je proračunjenih 1.200,000 kron več. kakor v letošnjem roračunu. Največ odpade na Trst. kjer je tudi za razširjenje skladišč proračunjenih 600,000 kron več. Nekaj dobe tudi dalmatinska pristanišča. Subvencije za Liovdovo vožnjo v Iztočno Afriko v znesku 1.400.000 kron ni več v proračunu. zato pa se . ■ /.višala i pora prosti trgovinski mornaric; za 1 milijon 400 tisoč kt'on. I POGODBE ZA GRADNJO PANAMSKEGA PREKOPA. Tozadevna konferenca v Belej hiši v Washingtonu. Washington, 23. okt. V Belej hiši so se včeraj osvetova i predsednik in tajnika Root-in Taft s predsednikom panamske komisije glede oddaje jx>-godb za gradnjo panamskega prekopa. Tozadevni načrt so v polnem obsegu odobrili, le nektere točke so p>»-nekoliko preinačili. V kratkem se razpišejo pogodbe. Španski delavci pri gradnji prekopa >e izborno obnašajo in dosedaj še ,.i nijeden izmed njih umr . Njih se :nrzliea le redkokedaj prime, in sicer i.iti toliko, kakor zamorcev. -fi--- Zavratni umor. Cole Camp. Mo., 23. okt. Včeraj zvečer je nek zavratni mori ec ustrelil skozi okno vdovo Alice Wipnemil-Ierjevo v Warsaw, blizo tukajšnjega mesta. Vsled strela je pribite! na ice mesta njen sosed in morilec je tudi nanj streljal. Vdova in sosed sta umrla. Snmi se, da je dvojni umor izvršil I. A. Long, ki je svak umorjenega soseda Crawforda. Bančni roparji. V Murphyboro, III., je pet roparjev z dinamitom razstrelilo blagajno banke Vergennes in odnesli kacih $100 v gotovini, nakar so streljali na prodajalca Kimmelja in ga smrtno ranili. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Statendam 22. okt. iz Rotterdama. La Gaseogne 22. okt. iz Havre s 1404 potniki. Finland 22. okt. iz Antwerpena s 1212 potniki. Dospeti imajo: Hudson iz Havre. Astoria iz Glasgowa. \ ietorian iz Liverpoola. Kronprinz Wi.helm iz Bremena. Majestic iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Rhein iz Bremena. Ginlia iz Trsta. Albano iz Hamburga. La Provence iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. Philadelphia iz Soutliamptona. Columbia iz G.asgowa. Bluecher iz Hamburga. Zeeland iz Aetwerjiena. ( letic iz fireuove. Ifvn lam iz R< tterdama. Kaiser Willielm der Grosse iz Bre- 1'annia iz Liverp<- :la. Georgic iz Liverp< s la. Odplnli so: Carmauia 23. okt. v Liverpool. Moltke 23. rskt. v Genovo. Bovic 23. olit. v Liverpool. Odpluli bodo: Baltic 24. kt. v Liverpool. Nieuw Amsterdam 24. okt. v Rotterdam. La Savoie 25. okt. v Havre. Amerika 25. okt. v Hamburg, rhemnitz 25. okt. v Bremen. >t. Louis 27. okt. v Southampton. Kronprinz Wilhelm 27. okt. v Bremen. Finland 27. cxkt. v Antwerpen. St. Cuthbert 27. okt. v Antwerpen. Koenigin Luise 27. okt. v Genovo. A.storia 27. okt. v Glasgow. Pretoria 27. okt. v Hamburg. La Gascogne 27. okt. v Havre. CT_ J---0"7 .. 4- — U^____ "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. ilovcniLo tiskovno društvo FRANK SAK-EH, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta..............1,50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......3.5«» " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki._ "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. ----i "GLAS NARODA" ("Voice ot the People") Issued every day, except Sunday* and Holidays Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the St ate of New York. Advertisement on agreement. Za og!ase do deset vrstic se plača 30 centov. Do- is brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Den.ir naj se blagovoli pošiljati po Money t »rder. Pri spremembi kraja naročnikov rroMuio, d i se n m tudi prejšnje bivališče naznani* da hitreje najdemo i aslov-nik . Dupisom in pošiljatvam nare ite n A s lo v; "Gin« Narodn" 100 Greenwich Street, New York City. Telefon 127'.» Rector. Meščanski pronuncia= mento. An,c. i<-an Hardware Manufacturers rova): . Ail® ri,v. X. J.. je po->,a!a ...... - ; ' 11 ' -i-veltu prošnjo, -»».r..>i t. rc ct avcem odvzame pravica združevanja. Da bi pridobili Kou.-< e ta za .-v« j., stvar, označili so pred delavske ..nije kot delav- ski tiu>t — in Roosevelt je vendar na.-premik trustov! Delavski tru=t pa i';lt bojkotov širaikov I nenje sočutja in vseh neanuri-»Kiu ::a -tm>v: Ijanja »trajkar- skih Mraz. vmesevanje delaveev v po- A } l-.imo. da je delavska pra- itak razveljavljena, dozdeva -a tiu-inv za d«>kaz, »'esa aj uv«-i -i- pričakujejo od ,-trani ; "e ni .la bi lak zakon zamojrel priti • >« i a ve, kajti |> nljetniki — zla-ti tam .rejo še *edno * svojimi doseda-: njimi \]>li\i jn*i vladi. oziroma oblakih ■ ■.l»ro izhajati. Toda zastopniki apitniizma imajo preslabo vest in rail» t« .a -e ž.* -edaj boje bodočnosti, »ak< ..i v -i-daj >krl>«\ da preprečijo nadal e razvoje združevanja delav- 1> tued di om iti kapitalom te ne m< •* kom'-aii brez [*>j»oliie zmage jed-ne -t .a- in tak« izjave ter prošnje, kak !ka vlada je prepovedala vi >tia\—trij-ki -h< <1, ki so era nameravali prirediti v Rimu in na njem j>! >t »--tirat i proti Avstriji radi >luča-jev v lteki in Zadru. V Aneoni pa je prišlo pri uprizoritvi Rovettovega • • H« tuauticisrno" do burnih protiav-M-i,j-kih de«nonstraeij. V - ' ijj istn-nem listu "Avanli del Domeni",«" i/jivliti jo vodje soeijali- *t da - • t ta ki \oja-Ke propa-! " * 1 -1 t jo. da je k a /. Avstrijo :ieiz ; >. .. :..i proti iredentom so bila tort k« 'in• li: >. (V so soeijaasti tako navdušeni za vojsko, j»otem sploh sia- Ita'ijanski list 4' Popolo Romano" ..stro "!»soja avstrijsko iiedento, ki h italijansko v.ado proti av- strijski. (iiolitti in Tittoni se resno trudita, ila *jtna i« newvorska i . -, večina prebivalstva, ne pozna, bte- i vilo teh parnikov je neznatno, toda 1 tem večja je čast mornarjev, kteri slu-J žijo na teh parnikih ]>od — tujo za-! -tavo. Avstrijske ladije si ne more-mo misliti brez hrvatskega možtva in Primorske in Da.niaeije. Ni nam potreba obujati spomine na I bitko pri Yisi. in vendar nam bas te ilni. ko slave Angleži svojega Nelsona, prihaja v spomin admiral Tegethof. Hrvatski mornarji, kterim so name-njene te vrstice, si niso priborili slave v vojni, temveč na drutrem polju, tam, kjer se junaštvo ravno ta.'io razvija, kakor na krvavem krovu oklop-nire. Na tem jxilju so si hrvatski m- rnarji pridobili nove zasluge, dasi-ravno i>od tujo jim zastavo. V viharju, kteri je divjal nedavno ob obrežju Floride, je avstrijski parnik Jennie pod vodstvom kapitana Hrvata Dudniča rešil marsikoga pred ar rožno smrtjo v valovih. Radi tega či::a zatnore biti vsak Siavjan ponosen in ponosna bi zamogla biti tudi Avstrija, ako bi -i pri tem ne očitala, t da jK>>topa s Hrvati istotako. kakor z drugimi Slavjani. k t ere povsodi zatira. Hrvatski mornarji parnika Jen-nie s.) .-i i»ridobili novih zaslug po-žrl vovahioxti za človeštvo in človeštvo je. ktero je dolžno tem mornarjem zahvalo. Nemški vladarji in ruski dvor. J »akunin je imenoval Carsko je selo nemško nase.bino na Ruskem in imel j.;<- v mnogem j»rav. Y vsakem oziru i.;e duh politike, ki veje iz njega sapa i »t v lin-ka in za Slovanstvo ne bodo I napočili :i-]»ši dnevi, dokler se ne spre-' nit-ni ta duh ruske politike. T >ii za-ltiji čas, za časa ruske voj-i ne in r.;v. lueije, je piodrla semter-,,a v javnost kakšna vest o nemškem -i'livu na rusko \is. .ko p^alitiko — re-«1 to v duhu eentralistieno-birokratie-1 '>sol;itističnem, ruskemu narodu j : i s ovanski ideji sovražnem. Seveda . bi.a vsika taka vest takoj oporeka-' ..i od nemških državniških krogov, hoda koliko velja tako oporekanje, >as uči zgodovina. Zaninii.. pojM.ln.ma gotov slučaj n cšavanju nemških vladarjev ru-|M>iitiko na škodljiv način imamo iz zadnjih .Inij Aleksandra 11. On je .uv.r-ii svojemu ministru, generalu L >ris Melikovu. naj izdela načrt za i.-iavo, le-ta atavil tiskanje razglasa, kajti moral je ]>očakati, kako bode zdaj odločil o -t vari prestolonaslednik Aleksander III. Ko >o mu v prvi seji minister-- k i-ra sveta povedai, da je oče že pod-]ii-a. načrt sklicanja zemfckih ]>red-staviteljev, odvrnil je: "Ce je že jxid-]>isau, izvršimo." Tvnla potem je pa /. lastno mu previdnostjo naročil, naj m- počaka z razglasitvijo do prihodnje izredne seje, ki se je imela sklicati dne 19, marca. Grofu Loris Melikovu je naro" 1, naj izdela dotični referat, u bi služil za podlago posvetovanja. Dan t>red tem izrednim zasedanjem LTsi je predložil carju, ki je naredil na i- >u opazko: 4tJe sestavljen jako .1 bro." ' 'iišcl je lan 1 alio,-i;ve za ustavni t l-oris M:nikova. Ministerske -vetu je predsedoval sam Aleksan- i r III. V začetku posvetovanja je ; ■/>nil. da je njegov tiče nerad pt>d-i-al predloženi mu naert, da je to-t j umestno, da se še enkrat o tijem , s.etuje. Nato je jiozva najprej -la S. Strogauova, naj jiove svoje •nuen.ie in ta se je izrekel proti načini. Nato so se oglasili še drugi č a- ii rniiiisterskega sveta; proti so govorili ]>oIeg Strogauova še: Pobjedonos-eev, Ljeven, Makov, Posjet; za načrt knez Vladimir Aleksandrovič, grof Valuje v, Abaza, D. Miliitin (dolgoletni vojaški minister), Nabokov, Sabu-rov, irri»f Šolski j in grof Loris Melikov. Drugi člani so molea.i. Obširno poročilo o tej zgodovinsko važni seji in posamezne govore je prinesel nt^ski mesečnik "Bytoje", I. letnik 19<)G. Neizmerno važna z ozirom na vmeševanje Pruske v ruske notranje zadeve je opazka, ktero j« vrgel car Aleksander III. med govor Milo-tina. Umrli car — rekel je Milutin — je po svojem nastopu na prestol začel celo vrsto ve.ikih reform. Te reforme, kterih se je lotil, bi morale obnoviti cel nastroj naše domovine. K nesreči je strel Karakazova zadržal irjpolnitev mnogo dobrih načrtov velikodušnega vladarja. Poleg svetlega dela, r«-čeaja kmet<>\. k:eremtt se je i.iiiiii . .adar posvetu e<_l- dušo. so se vse druge reforme i/;vrsi.e brez enegije, z nezaupanjem v j jihovo korist za deželo, pri čemur se je večkrat posluževalo sredstev, ki niso združljiva z osnovno mislijo novih ustav. Jasno je, da če se je tako postopalo, se ni moglo pričakovati dobrega sadu celo pri najboljših namenih. V resnici je tudi vse v Rusiji zastalo, skoraj zmrznilo, povsod se je pričela prikazovati tiha nezadovoljnost. Se le v poslednjih časih je "občinstvo spet oživelo. vse je začelo lažje dihati, a čini vlade spominjajo na prva, lepša leta minolega vladanja. Ravno pred smrtjo carja Aleksandra Nikolajeviča je nastal načrt, ki je predmet danaŠnje-ira posvetovanja. Vest o njem je že prišla do občinstva, a vsi ljudje dobre volje so izražali zanj zanimanje iz cele duše. Vesti o nameravanih spremembah so prišle tudi čez me-jo..." Tu je pretrgal Milutina Aleksander 11 r.: "Da, pravi car, * 'toda cesar Viljem, ko je o tem izvedel, da hoče moj ^ oče dati Rusiji ustavo, ga je prosil v lastnoročnem pismu, naj tega ne stori; v slučaju, da bi reči šle že tako daleč, da bi ne bilo več mogoče nazaj in bi ne bilo več mogoče shajati brez narodnega predstavita"jstva, je nemški cesar svetoval, nai se vse naredi v kolikor mogoče majhnem obsegu in naj da predstaviteljem kolikor mogoče malo vpliva, a vladi naj pridrži kolikor mogoče veliko moči." Tako sta že takrat naravnost nemški cesar Viljem in njegov vsemogočni minister Bismark zakrivila, da Rusija ni dobila ustave in si prihranila nesrečne vojske in krvave revolucije. Da tega sveta ni dal samo prijaznosti do soseda, se razume. Na straži. Med garnizijskim povelj niš t vom na Dvoru -— majhnem mesteci* na Slovenskem — pa med tamošnjo poulično mladino se je vnel krvav prepir; prepir, ki je provzročil stotniku 3. kompanije, gospodu Ciku pl. Topelt-čikarju jedno celo uro skrbi in britke nevolje. Predmet te jeze je bila stara šupa. last 3. kompanije, ktera je stala v stranski, samotni in zapuščeni ulici, ki se je imenovala s prelepim imenom — Vratolomna ulica. Živ krst se d«»sedaj ni bri.ual za staro, nare.1 jK>drto h»i>o. naenkrat pa je postalo zanimanje zanjo občno, kajti go->1 od stotnik jo je dal nekega dne s r-rno-rumeno oljnato barvo pobarvati, kakor so navadno vojaške stražnice. I!i! je pa tudi zadnji čas, da se je to naredi o. kajti šupa je bila že taka, kakor bi vanjo treščilo in dasiravno je stala v malo obljudeni ulici, vendar se za c. kr. poslopje spodobi, da ga kolikor mogoče " pihne". Toda žal, da dvorska nadebudna m adina ni bila teh nazorov, zakaj una je 'smatrala Vratolomno uJico za pripraven prostor svojih nedolžnih iger, pri kterih je tudi uporabljala zapuščeno vojaško šupo. Tako je tudi mislila, da je ista nalašč v njeno za-bavanje namazana, vsaj prepričati se je hotela takoj o resničnosti napisa: "Nanovo pobarvano", s tem, da je s prsti potegnila čez črno barvo in jo prenesla na rumeno, kar je pač jako malo pripomoglo k zunanji lepoti t*, kr. stražnice, kakor tudi k rauišir-jevanju snage med dvorsko mladino. Tu je sklenil strogi gospod stotnik pl. Topeltčikar napraviti konec prepiru, zato je kratkomal« zapove-Sal postaviti stražnika poleg novo-[»obarvane šupe. Prvi, ki je šel na stražo, je bil neki gotov Jurij Macafizelj, mož vrlo nadarjene neumnosti in patentirane zabit ost i. Njegovi tovariši so ga imenovali debeluha rja, tepca in požeruha, kar m) se nekam prav uganili. Pozabili pa so jedno lastnost, namreč zaspanost. Nak, kakor je spal Jurij Macafizelj. kaj tacega pa še ne — on je bi. pravi svetovni čudež glede spaja. Spati, kadar je stal ali šel, mu je bilo malenkost; da, njegov narednik je ce o zatrjeval, da spi lahko v 11 lanfšritu ". Komaj je dospel torej Macafizelj do šupe, se je že začel ozirati po kakem primernem prostorčku, kjer bi mogel nekoliko zadremati; v njegovo nesrečo mu ni nikdo povedai, kaj da mora na mestu, kamor so ga postavili, stražiti in on si ni mogel v svoji razsvetljeni glavi druzega misliti, kakor da mora čuvati lopo, da je kdo ne zažge ali ce'o ukrade. Zato je menil, da to najložje prepreči, ako se nanjo nasloni. Rečeno, storjeno — in kmalo je slonel naš Jurij na črno-rumeno pobarvani steni stražnice ter spal mirno, blaženo spanje pravičnega. K3ot wot© vedno spati, ima lahko spanje in tako se je Maeafizelj takoj zbudil, ko je prišla po ulici ras- j>osajena tropa šolarjev, že naprej se veseleč, da bode spet mazala s prsti po sveže pobarvani lopi. Kakor hitro pa so zagledali stražnika, so se tiho splazili naprej. Jurij pa je vzel puško pod pazduho ter začei oblastno korakati gori in doli, kajti ni hotel dečkom izkazati, da je spal. A ka-k<. r >e je obrnil in jim pokaza. - .»-L enejo paglavci pravi indijanski krik in vrišč ter naglo zbeže proč. Pogmnni Macafizelj gleda zaeiMeno za njimi. Res, marsikedo se je že čezenj smejal, toda vir tako prešerne veselosti še vendar ni bil. A dolgo mu ni ;bilo treba ubijati g.ave, slučajno je žagledal nanovo pobarvano šupo. Križana nebesa — tamkaj je S-onel! Kakšna je stena, kakšen more biti šele njegov plašč! Nekaj časa premišljuje, potem pa ga sleče. Groza — s fotografično natančnostjo so odtisnjene vse črte s stražnice na njegovem hrbtu. "Oh, kurja mast!" vzdihne Jurij, "to bode pa spet "ta stari" hud!" Nekaj časa je tako stal, v žalne misli zatopljen; končno pa se je uda! v božjo vo.jo, se oblekel ter se začel ogledavati, kam bi se zopet naslonil, da bi spal. Tuda nesreča pride red-kokedaj sama, pravi pregovor, in tako je bilo tudi tukaj — vrli Macafizelj ni zapazil raz ven nekega trnjevega grma nikakega predmeta, kamor bi se lahko naslonil. Pa vojak si po ^a, kakor ve in zna, pravi nekdo i; ko je postavil naš hrabri domobranec puško na tla, prekrižal roke nad cevjo, naslonil glavo na voke in zaspal stoje. Toda oj osoda! Ravno ko je div-ni Macafizelj najslajše smrčal, se prikaže na pozorišču velik vol, kterega .je gnala mesarjeva dekla Mica. Spe-, či .stražnik ni videl vola. pač pa je videl čuječi vol spečega stražnika, in ker mu je bil ta na potu. ter je bila cesta preozka, je nastavil roge ter prevrnil vojaka z nairlim sunkom na ! stran, da je naredil nesrečni Jurij velikanski kolobar po zraku ter tre-ščii z vso silo ob stražnico. Toda narava ^ra je obdarila s prečudovito trdo butico in zato se ni nič poško-: do val, n^P pp ip divje vznlam^1" - figova jeza. Kolikor hitro mu je prirojena lenoba lenoba dopustila, je; vstal, zgrabil puško, nameril in bi je. ker se ni hotel vol na trikratni ! "Stoj!" ustaviti, tudi res izprožil, ako ne bi smotka. ktero je vtaknil v cev namesto izgubljene patrone, od-povedala. Le na ta način je ušel neolikani četveronožee svoji osodi ter kmalo izginil, zapustivši ubozega Ma-r-afizeljna v lepo pisanem plašču in v \ strašni maščevalnosti. Res, bilo ga je grozno videti. Divje je vrtel oči, škripal z zobmi, mahal z rokami — seveda ne prehitro — in nobene besedice ni mogel izpregovoriti. Kaj je vendar zakrivil, da mora stati tu v ' f-rnorumeni uniformi? Je-li treba! Lega ? Onemogla dirjost ga je popadla — nič ni vedel, kaj dela. — z vso silo seje za etel proti pobarvani steni — še 1'iifcrat — še enkrat dokler ni bii od vseh strani jednak. "Tako!" je vzkliknil zadovoljno. 'Ako bodem sedaj kaznovan, bodem vsaj vedel, zakaj!" Ko je tako ukrotil svojo maščevalnost. ga je spet obšla stara zaspanost: torej se je postavil v prejšnjo policijo ter mirno spal — — A nobeden bog ga ni danes euiva], ; kajti ne dolgo, in prikazala se je nova nesreča — sedaj pa v osobi gospoda stotnika Cika pl. Topeltčikar-ja samega. Ta je prišel, da bi videl, kakšno je stanje stražnice. Toda ka-1 ko je častitljivi mož osupnil, ko je ! našel šupo skoro popolnoma oropano svoje barve, stražnika pa vsega lepo "poštrihanega". V svoji jezi ga je krepko sunil. Prekrasni Macafizelj se opoteče naprej, toda mesto, da bi se poskusil od strahu in sramote udreti v zemljo, vzdigne nesramnež kopit-o svoje puške in zagrmi z nadčloveškim glasom: "Ali je prokleta živina že zopet tukaj?" Toda samo jedno sekundo je trajal [a grozni trenotek — a že je stal Jurij ravno kakor sveča in osupnelemu "•astniku so zadonele pomirjevalne besede na uho: "Oprostile, m spod stotnik, mislil ;em. da ste \i vol!" Toda — hvala Begu! — bližala se je ura rešitve. Drugi stražnik je prišel — in Jurij Macafizelj je ime oditi, toda kako. pa kakšen! Dovo j bodi le, če še povemo, da mit. je razjarjeni stotnik milostno naročil, naj se v vojašnici takoj prijavi zaradi spanja na straži, hudobne poškedbe vojne lastnine, razžaljenja častnika, upora v službi, itd., itd. ' Poslušno je nesrečnež povelje izpolnil in sedaj se je zbrala črna ne- j v ihta nad Jurijevo glavo. Narednik, ki je bil v svoji mladosti pisar pri nekem advokatu, je sestavi obtožnico, sestoječo iz štiriinpetdesetih točk. Zaradi dvaindvajsetih prestopkov je bila napovedana smrtna kazen. Še tisti večer je bral obsojencu te litanije grehov. Pri čitanju vsaikega drugega pregreška je povzdignil in ojačil svoj glas, in ko je dospel do konca svoje pridige, se je z glasnim žrenketanjem zdrobilo pet šip ▼ oknih, kar jc Slo seveda vse na ra- čun potrtega Jurija, kterega so odpeljali nato v zapor. Toda nič dalje ni bil notri, nego samo jedno noč, kajti ko je stotnik zvede., kako se je pravzaprav vse zgodilo, je začutil v sebi človeško usmiljenje in ukazal je nesrečnega stražnika izpustiti. "Saj je samo mislil, da sem vol", je rekel stotnik kakor opravičevanje. "Mogoče se moti---" Ko so Macafizeljnn, kterega so s težavo zbudili iz jrlobokejra spanja, naznanili, da je prost in da mora celico zapustiti, je revež mLo vzdihnil; "Na — mislil sem, da bode že najmanj osem dni! Bi se vsaj enkrat pošteno naspal..." fl Čast mi je naznaniti slavnemu I občinstvu CLicagi, lil., kakor | tudi rojakom po Zjed. državah, I da sem o tvoril novo urejeni | saloon pri "Triglavu", j 617 S. Center Ave., Chicago, II!., | blizu 19. ulice, f kjer točim pristno uleiano Atlas« 9 pivo, izvrstni whiskey. Najooija m vina in dišeče smodke sc pri meni J na razpolago. Nadalje je vsakemu X na razpolago dobro urejeno keg- I I j išče in ifrrclna miza (pool table}, [r PotujoCi Slovenci dobrodošli. Vse 3 bodem dobro postregel. Za obilen j obisk se priporoča | Mohor Mladič, P 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Jersey električni pas zastonj. Da spoznajo naš HjHH^^BH Jersey elekjrični pas ■^B^^^Hr^l vsi oni, kteri ga Mj^fc poznajo, smo se HB^^ii^HodltičiIi- p°Š- v^a^^^^H Ijemo zastonj kteri MX ga potrebujejo. MB. To je poštena po- nudba naše s liane tvrdke. Ni vam tre-W 3 ba pošiljati denarja, Mf ffl ker vam ga damo v i . dar. fBftgSfa'J^^^^^M Ako ste zgubili affipW.. »jggj^Mn moč, ste trudni, sla-SKeJ botni in nervozni, TT&r ftlrT j ako ne moret- obče-1 - J vati, če n- prebav- ljate, če imate kilo ali zlato žilo, ako ste izdali zdravnikom če dovolj denarja, ne da bivam bili pomoglj, potem vas ozdravi Jersey električni pas. Vemo, da se z našim pasom ozdravite m da ga boste priporočili drugim, kadar ozdravite samu Na ta način dobimo mi dovolj naročil, da se poplača ta dar, KAJ PBAT!JO LJTTDJE: 4'Vaš pas je naredil vse, kar sem zahteval in še več. Napravil je iz mene mladega in močnega človeka". Frank Lenčič, 30 Bryan Ave., Chicago. "Porabljal sem vaš pas v zklo navar-nem slučaju kile, a me je ozdravil popolnoma". Ivo Golich 645 E. 152. St., N. Y. — Izrežite to in pošlite nam zajedno z vašim imenom in naslovom ter poštno znamko, pa dobite pas zastonj. NASLOV, JERSEY SPECIALTY CO. 119 — CEDAR ST., NEW YORK. Slovensk j katoliško podp. društvo ^^ svete Bata . % za Zjedlnjene države Severn© Amerike. Sedež: Forest City, Pa* lli i^rirpOI'il'HlK) dno 31. januarja IQ02 v državi . _______o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAL Alt ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN. Box 3. Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: AL0JP1J ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: 1MARTIX MUH1Č, Box 537, Forest City,"Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER. Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box B07, IV i rest City, Pa. ! Društveno glasilo je "GLAS NARODA". POGODBA ZA IZDELOVANJE Zn bližajoče su boži^nu prtiz- DOG. like priporočamo rojakom Mi knpnjemo In izdelujemo pofodbt toM b 0 Ž I Č H 6 rdZgl6Cln!C8 xa francoske d»*e in xa ioct xa kaai —■■ - Poaodimo tudi potrebni denar sa ia- Sta. Claus, Zvonovi, Angelji, delovanje dof. Ako imate dof« na pre Božje drevce, itd. itd. daj, pišite nam, naii pofoji so neodai FBIEDLAENDEJL k OLIVEN CO.. ^ ' '"'li' : ■lireveport La P O B.t BOf ^ 3C' tUU£lt Rojaki, naročaju se na "Gi„ Na- FRANK SAKSER CO. roda", narečji in naicenej« dnevnik! | 09 GfeenWICh St,, NeW YOfk, N.Y. ZA BOZIC pošiljajo Slo- 1 f __ venci kaj radi j | darila svojcem v staro domovino in iz Zje- I ' dninjenih držav zgolj gotovi denar; to pa naj= i bolje, najceneje in najhitreje I preskrbi | i frank sakser co., j f 109 GREENVICH ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. | NEW YORK, N. Y. ^^^^ CLEVELAND. OHIO. Si i s v^ m I? / i $4 nm i & Hl^ ? Pr^d Vami j 2 odprta pot ki Vas do zdravja vodi. S vsakim uiicin pridejo novi dokazi od bolnikov o vspežnem zdravljenju, kterega dosežejo v UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE V NEW YORK-U. Klcij takc;;a č. ^ svwt videl ni ! Iz vseli strain \nit rike ju idejo pisinu cta se obrnejo na Universal Medical Institute v New Y rku, kajti to je 's "—^ ' edini zavod kjer se more hitro ozdraveti, ' ' "V I^c. R'..ttII?č» Boz M rt, Dupiey,. Pa. Tr Mi'e H. na Meri teli bolezni! Trganj w ostailK-i« m j .v h ble.pj. >.,.;, ulji nji turi, i> 4 ušesih,gr» 11, nosu, pr^ih. i«pstti..uju U< bolezni v želodcu, v 'jnul^rui- ci, zlat? ft -:;:»-?rs. sifiliji, moške nesposobnosti. ii»»r-oze, kasljn, omedlele«*. l>eleua toka nereda-f»a secret:« i i a. bolečin v lirduiu drobil, za p r tja ali kake drire pase U ne »e.I z51 i * Ak'; t-";it = na kte^j teh imenovanih bolezni ali pa od kakošne dru^e, zdravila našega profesorja Va-n d«-rujejo zonet i I ". 'J'^-. l :o v vaše oslabele ude novo ži !i< ni ■. v:.š > k• i čivte in Vr.s v s l-ern < Irziru krepijo. D ..1 za ciacvt 1 ' č 1 i^i v krtke-n času kak« r preroj i,--, s-crr tak-» k"t ' i na no o t živi Ii * ' /.::,> s» re i >e 1. L0 ka':or Gi morali biti se ne - « e e d u prepuč iti. k. k r da sami po.-kusite. Ako \' ;n a : e z - avila niso pomagale, ako Vas drugi zdrav..iki oxdr..vcti v.i^o inos' i, z . se in \'.iše družine dob^o š en'L.at pc. .kusit . rvo K>ih;te "Sa^-H, Ci;t!rnvoti sss more, tu Ui ' tanuj - blizu, kulcor oni ki stanuje Util^C ven iz ----- NEW N GRKA._____ Akn st inM:tte *aleč izven New Yorka, se isto lahko oz dravite. Le p-štte in sicer v «lo ic= z * ter opišiL- šo b i. zon k kor r.arbol še zaate. Zdr » ila \'arn pošljeu:oz brzo pošto, ako Vi stanujete v ktčrej koli državi Zjedini nin ti-ža/, Kanadi ali Mek iki. Te ^d-avila lahko pri zaprtih očeh vživate, ker te naznačijo kraj vaše bolezni. Bolniki, ki stanujejo v New Yorku se lahko zdrave s pomočjo ekktričnoga stroja. To se tudi preišče s ser x žarki ' I aagr ] X žarki, s pomočjo teh se vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo ter se ^gK^.w^^^B^^fes^^sJ tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila predpisati. Ako nimate denarja, je zaman pisanje ker Vam niti odgovorili .. ne bomo, ker o ni nikakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče SH le zbolniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bili. i1 ^ • Glejte kakošno je VaSe telo, ako se istega s pomočjo X žarko? SI :-: pregleda. :•: TO JE NAŠ NASLOV: LMHIraBi^il^a UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29th St., NEW YORK, N. Y. bllztl Broadway. Uradne tire so; Vsaki dan od 10 do 12 predpolne, popolne od 2 do 6 ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne. Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minrtesota. Sedež v ELY, MINNESOTA- ----5 URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Po.lpre.lsednik: IVAN GERM. P. O. Rox 57, Braddock, Pa. Glavni tainik: JURIJ L BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 947S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. B x f>41, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik. Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB Z A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZIMRC, m pirotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrh- v ni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn.. po svojem tajniku in n« benem drugem. Dt nrne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN i rOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-treir. Zast- j-mkiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatv« tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov raj se pošiljajo na predsednika porotnega 721. Fran Meh iko 1S75 cert. 5722, Alojzij Malnar 3«;. • . "7j ;. F: :ui Sinrc.ar 3S66 cert. 5724, Fran Skrabot I860 eert. .-,7j."». 1;. . Bre/.i.ikar 1875 cert. 5726. Vsi v L razredu. Društvo šteje K dr.istvu sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y.. 23. sept.: Josip Buko-\<,- «-» rt. 5727 I. razred, Jakob Kaučič 1S70 eert. 5723 II. razred. ]l , M . ti,'- curt. 5729 II. razred. Andrej Jermo 1867 cert. 5730 L razred. Društvo šteje 33 udov. K d >tvu sv. Ime Jezus št. 25 v K velet hu, Minn., 7. sept.: Ivanka I> .c 1 Sso cert. 5X19, Marija Lah 1S77 cert. 5657. K društvu >v. Barbare št. 47 v Aspeni«, Colo., 7. sept.: Helena Mihle 1S40 eert. 223. Društvo šteje 39 članic. K i nisi v;i sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 20. sept.: Marija femič 1883 eert. 3761. Drušivo šteje 129 članic. K društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa.. 20. sept.: Marija Likar cert. "> 26. Frančiška Likar cert. ">627. Društvo šteje 45 članic. K d: : št vu s v. Al-'jzija Št. 13 v Baggalevu, Pa., 20. sept.: Marija Pevec 1876 cert. 5306. Društvo šteje 21 članic. K d' -t u -v. Fiv:."-išca št. 54 v llibbirtgu, Mian., 20. sept.: Julija M <•.•>•*. 579o. A:.a Kolar 186^ cert. Marija Dragičevič 1882 cert. Neža Stri'" el i 1^2 <-ert. 4583. Društvo šteje 18 članic. K d:- - u Sn a Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 30. julija: Neža Puželj lv-: J cert. 5331. Diitštvo .-teje 87 članic. JURIJ L. BROŽI^, glavni tajnik. OBOISTI KRANJSKE NOVICE. Šiba šmartniškega trga je I>>vrenc Pore nt a. klobuearski pom«M-mk. ki je bil že 17krat zaradi raznih predhudo-delstev kaznovan. Dne 3. julija okoli 8. ure zvečer se je ustavil pred Koli rjevo hi^> in -e proti temu izrazil, da je dobro razpoložen za tepež, kakor še nikoli ne, da ponoči hodil a niro po trgu, »la naj le fantje pridu • e imajo jH.gum; .-aj enkrat mora tako umreti, eden bo pa gotovo mrtev. Janeza Adamiča bo pa prebodel kakor kapeljna. Neki večer pred pust. n. . pa A ton Adamiča z gnojni-i! . vilami udaril po irlavi. tla se je ta takoj zgrudil na tla. Po renta je bil na • ■»*'in mesecev je«"-e obsojen. Izgredi. Nedavno }M>noči je bil v neki gostilni na sv. Petra nasipu v Ljub jani neki ključavničarski pomočnik lako >it»-n. da so ^a morali jMistaviti na prosto. Ko je -ilil nazaj, nui je tam službujoči stražnik to za-branil, kar ga je tako ujezilo, da se je spustil v stražnika in ]x>tem zbežal. Nato se je pobratil z nekim sve-čarjem in je v svoji jezi razbil pri nekem oknu šipo. Ko sta priletela dva stražnika, sta svečarja prijela, ključavničar je pa planil v Ljubljanico in jo preplaval. Pozneje ga je dobil nek drug stražnik vsetra premočenega in tra pripeljal na stražnico, da se je do-'a n jova ident iteta. — V neki ir ' i a Dolenjki •• : , ! r ubija ni j [ i do p: i p!< s.| i. « ,l » .;ski in civilist: do prepira in končen do pretepa. Glavno ulogo -<> igrali stoli in kozarci. Ko je stražnik posredoval, mu je priletel v irlavo vrček in sra težko p i škodo v al. Kljub temu je pa straži ik napravil mir in pretepa-čev aretoval. Tudi gtrstUničarka je na glavi joškodovana. — Dne 7. okt. f«,pddne je na nekem kegljišču na i /i< i i*( \ Ljub-.Wii »alo več da je zabrusil krogljo mesto v keglje nasprotniku v irlsvo tako. da tra je težko poškodoval. Divjo mačko je ustrelil posestnika sin Franc Fink iz Smuke pri Žužemberku. Mačka je prišla na domač vrt. Nesreča na železnici- Nedavno popoldne je padel na Rakeku pri tovornem vlaku med odbijače 42Ietni železniški sprevodnik Anton Labej, rojen v Za dob rovi, stanujoč na Vod-mttskem trgu v Ljubljani, ki so ga tako pritisnili, o vasi trosil posestnika sin Artton Pregelj iz Malega polja. Govoril je Dam-reč, da je videl Franceta Božiča, ko je v cerkvi pred sv. obhajilom proti zidu obrnjen iz steklenice žganje pil. • ' d t« i ... tfiiv:• i ice je pri- ; šlo od strani Božieevega očeta do j tožbe. Pred okrajnim sodiščem v Vipavi je pa Pregelj kot priča zaslišan • vedotna neresnico govoril, da ni nikoli «> Božičevem fantu kaj takega irovoril. Obsojen je bil na dva meseca t ežke ječe. Tatvin i. Na tri tedne ječe je bila obsojena 141etna dekla Jožefa Mejač, ker je svojemu gospodarju Francetu Prirnarju v Spodnji Zado-bravi izmaknila 60 K gotovine. — Delavec France Mustar iz Mačkovca e v ;•;*>» "nji S''ki v dvakratnih u-■ l!i v/ ' ' 'a1 i.ji ' i ,r!ar 30 K ošilja domu prav lepe vsot ice. ('e božjega blagoslova in zdrave pameti ne manjka, upati je, da se naša deželica znatno opomore s tem začasnim izseljevanjem. No, pa saj je tudi treba! HRVATSKE NOVICE. Ubit vojak v Zadru. Nedavno so napadli Lahi v Zadru štiri vojake. •Teden izmed teh je bil ranjen nevarno. Prenesli so ga bili v bolnišnico. Ta vojak je na to umrl. Radi teura je po celi deželi nepopisno ogorčenje proti Lahom. BALKANSKE NOVICE. Poštni uradniki pobegnili. Iz Sofije sta pobegnila dva poštna uradnika: 20ietr»i Čarakov in 271etni Konstantinov. Defravdirala sta 190.000 frankov. V Kal i no wu v Galiciji je pone-veril poštni asistent B. Rvdiel 5000 kron in pobegnii. RAZNOTEROSTI. Razvoj rastlin v zakurjeni zemlji. Dr. Mechner je dognal, da je za pospeševanje rastlin pod mrzlim obneb-jem zelo mnestna podzemeljska u-1 metna toplota. V ta namen je napeljal pod zemeljskim površjem cevi, napolnjene z vročo vodo ali paro. Tako se je razgrela zemlja v obližju in ta toplota je na rastline kar najboljše vplivala. Uspevale so dosti boljše in se zelo naglo razvijale. Ta nova iznajdba bo gotovo marsikje dobrodošla. Boj z divjim lovcem. Gozdar Schneider je naletel v Strašnici na Češkem na divjega lovca, ki je nanj ustrelil. Gozdar, ki ni bil zadet, je tudi streljal in divji lovec je padel. Ko pa se mu je približal, se je divji lovec vzravnal nekoliko, ustrelil vdru-gič, in gozdarja smrtno zadel. Tudi divji lovec je kmalu poleg gozdarja umrl. Veletržec umoril soprogo. V Indu-ni Oloni pri Milanu je ustrelil bogati veletržec Giuseppe Ambrosini svojo soprogo in se nato sam javil orožnikom. Sumil je o ženini nezvestobi. 1 Cel vagon zobotrebcev. Neki pruski oštir je rekel v šali nekemu agentu, ki je pri njem prenočeval, naj mu pošlje vagon zobotrebcev. Nekaj dni nato se je res tako zgodilo in vest, ki je vzbujala mnogo smeha, se je razširila daleč na okrog. V tistem času je prenočeval pri oštirju tudi neki drugi agent in oštir je rekel v jezi nad prvim razočaranjem tudi temu: "Pa mi pošljite še vi en vagon zobotrebcev." Agent je odpotoval, a oštir je dobil kmalu zopet vagon zobotrebcev. To pot jih ni maral sprejeti in zato ira je tovarna tožila. Tožbo je izgubil in moral sprejeti še drugi vagon. Zdaj jih ima dovolj do konca življenja. Suša in letina na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da je na Ogrskem velika suša, in da se bo vsled tega pridelalo milijon in pol kvintalov krompirja manj, nego se je računalo. Tudi grozdje trpi vsled velike suše. Nove japonske trdnjave. Japonei nameravajo sezidati na obrežju Koreje dvoje pomorskih trdnjav in sicer Port Lazarev in Chhin-Hai. Poneverjevalec 116,000 K oproščen. Kmečki porotniki v Tarnopolu so o- prostili davkarja Dndzinskega, ki je v 20 letih poneveril 116,000~s ponarejanjem davčnih knjižic. Proti Nemčiji v Aziji. Profesor L. lvovalevskij. eden voditeljev "kadetov", v peterburškem dnevniku "Strana" opozarja na napredek Nemčije v Aziji. Nemška banka v Teheranu je zopet nov dokaz, da se Nemčija Širi proti vzhodu. lvovalevskij poživlja, da se naj začne rusko-angleška protinemška jx.litika v A-zi.ji- — Glasovi o skupnem jn>stopa-ti j u Anglije in Rusije so seveda jako razburili nemški tisk, a da Anglija res misli konkurirati Nemčiji na Vzhodu, nam kaže tudi najnovejše poročilo iz Belgrada o transbalkan-ski železnici in o investicijah angleškega kapitala na Balkanu. DELO! DELO I! DELO!! 1 V šumah Kettner v New Mexico dobi takoj 150 delavcev delo. Delo je sta'no za več let. Pla.'-a /a goniti konje je $45.0" in za žagati hlode pa •f'40.00 na m??ec poiesr stanovanja in dobre hrane. Pt lovico vcžn.;3 plača American Lumber Company. Natančneja poročila vam pošle drage volje: FRANK GULIN, Kettner, N. Mex. (22-27—10) n - Kedo vam zamore pomagati. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse Človeške bolezni, trpljenja in ! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boieznij! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni in po celem svetu znami in slavni : Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na plueab, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušm votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, gilit, trganje in bolečine v križu^ rokah, nogah, ledjih in boku, zlato Žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabli-evanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, nenrastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor t udi vse ostalo notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tnjiie spolno bolezni moike in žonslce. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov ! OdgOTOr ! Zato ker niso nikogar ozdravili — potem jo j^opulnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo. Tudonašamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni V pfsih, težkega fWr-ox^ • f — • Ozdravljena - Doležni v prsih žetodfneKa ka- dihanja in slabosti. uzdravjen . bolečin v križu m ta ia telesa dihanja lo bolezni srca. VTATYrvrrreQ TAVAvnvTnu Ozdravi jen: prebadanja v rebrih. -- * " x *i/ JC±l» MIRKO TRBOVIČ michalina mokrawicka, New Albany, Ind. « River Bank. Kan.as city. Kans. 45—5th Street, Passaic, N.J Imamo še na stotine drugih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vsili naeukrat abjaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci ! Predno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako ste bolni, slabi ali nemočni — ah ako \ as drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko sto stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne znake bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma zuama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastonj ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov - DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE. 140 WEST 34th ST., ]\EW YOltK, N. Y. potem smete z mirno dušo biti prejpričaui Vašega popolnega ozdravljenja. Kedor hoče osofano priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 predpoldnem do 5 popoludne. — cb nedeljah in pr"mikih od 10 do 1. Zdravju najprimernejša pijača je «£»«$» LE 13 V PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. LeJ®y Pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY _ CLEVELAND, O. ------- ------- Rojakom na znanje ! ! \x ^e kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drae de-v ' nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi nrodaia- ' \ mo izvleček napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu \ Ta izvleček kupujejo zdai trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta ker / je odlikovan v mnogih velikih državah^ zlatimi kolajnami. j Napravljati žganje In likerje ni težko. I Ce-imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji • j tam je natnčno zapisaro. k;Sko mnirte meš?t<. da debiu zahtc\ar.i liker Tam' cimo vam da dohite žganje. V U rega bi morali sicer dr. go plačati Vel-a na J \ as ta Wl odstotkov mnri Tc se pravi: namesto jecnegt dolarja, ktereya bi I 1 n orali izdati, plačate le 20 centov. 1 Ul J i SPRIČEVALO fo iUlijanskem zakonu M3, sklenjenem 24 junija j • ^ j ., , Ihw5 se vsi naši izvlečki prei pree'edaio do dmv mh uradnikih; če so čisti, odtisne sc na njih peča-. J P j Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. 1 Kdor še ne pozna tega dobrem in finega izvlečka "Orosi," mu pošlen o ' ' mi V napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja- j l liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 Iiter Chartreussa 1 I I „ \ "ahova 1 „ Konjaka l „ Fern, ta \ » Maraskma j „ Brinovca 1 „ Absinta ' 1 1 ., kimljevca 1 „ Ruma- T /, Aniscrta. | 12 litrov (3 malone) samo zu tri dolarje ! se diCtarlzLVž^rl0Žirn°ZaSt0ni jedn° knjig°' V ktereJ * popisano, kato , . d.olf ™ney orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta-1 koj rt čine lzlvltčke in knjigo. Brez denana se ne odj><ši)ja. n nadalje prodajamo i vsemogoče j arfurre iz starega kraja in sicer ,eden hter za en dollar 3 I/cdajtn o zcravilnc milo za lišajasto kožo in iazr.tr pri«, e na niei- naii-'S ™telULnaP jen° " Č1Sdh koreninic> Je zdravilno in odsuani vso nesnago | ml jamčimo za vse nase stvari. i Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraiu. J ko bolezen.SltC pravtak° ldravila " laboratorija "Orosi", ktera imamo » vsa- J Pisma in vse poizvedbe naslovitefna . AMERICA-EUROPE COMPANY < 1161^COLUMBUS AVE., Ni;W T0RK. N. V.j Rojakom v Chicagu, HI., in okolici ' naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLA DIČ, 617 South Center Avenue, Chicago^ H1., vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Iščem sorodnika JAKOBA PLO? Pred dvemi meseci je bival v Ar row. Pa. Za njetrov nas ov bi ra< /.vedel: John 1" t*. A!le:i.lal . Cam bria l'a. liojaiti, naročaji« se na "Glaa Naroda", največji in najcenejši dnevnik TRPEL SEM CELIH PET LET! llralje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem! Pred petimi leti sem hndo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj. Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel sem k dragemu. Toda tudi ta mi ni mogel i>omagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na An.erica Europe Co. v Xew Torku in šel osebno tje. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč za I mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako i bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdra-I vilo. lJekel je, da bodein tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, ga uži-! val jeden teden in mi je pomagalo. I)a se gospodu zdravniku in rečeni (družbi zahvalim, pošljem jim pismo, ktero naj se priobči po časopisju , da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi' ktori so bolni. New York 2. septembra 1906. Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co., New York. Veleučeni gospod! Prav navdušen sem nad uspehom, kterega ste dosegli v moji bolezni TrDel sem celih pet let in me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Rečem vam gospod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, ktere ste mi poslali popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem merjen, da sem zdrav. Zato Vas prosim, gospod zdravnik, da daste to pismo v časopisje, da bodo tudi drugi vedeli m se zaupali v zdravljenje Vam, ter da ne bodo šli k drueim zdravnikom, kteri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvala Bogu, gospod zdrav-nik zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom m da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni. V 1 Br^ie Hrv^je in S oyenci, iaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k meni ali pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdraviti Dri America-Europe Co. F Na veke Vam hvaležen IVAN HUDIIV, 477 W. 57th St. New York Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdravilo, ktero se odpošlje, ie iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta je jedno bolezen proučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, skterim se more ozdraviti ta b— lezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri pišejo nam ZDRAVILO ZA SO CENTOV. Naj se oglasijo tisti, kterili ni*o drn«r ozdraveli, m; jim ]»ošlemo zdrav:l;i na )><•*!• umi j« . kn*n. ;ruim j on »gajo. Pn-i ite b- .j"r Iv«.t i» vi . rt iti z , sr ■ 1 j. n.«. suro /.:» r. i (oiiiim.j po zakonih držate new York. Srem naznanjamo v tem časoi>istt vsem čitat«-Ijem da izd uno nai-večjn in najiinideriiejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki Z inienoni: M.»\eiiski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa uapravlje-nja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjipi bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. Naša .nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam posije naslov dveh o*eb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, i»ošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži' par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno i: nam, svetujemo, da pridejo V8ak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite b nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slo?ePee t AMERICA-EUROPE CO., 161 COLUMBUS AYE., NEW YORK, N. T. "Wirmetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. _____ (Nadaljevanje.) Taki« nadaljujem precej doljro. On me posluša mirno; ko zgovorim j zadnjo traerin, da mi roko in pravi: J "Old Slialterliand je v resnici odkrit prijatelj vseli rdečih mož; on ima prav. da -ov<>ri o samomoru, .laz storim po njegovi želji, polovim vse K•<.«(■ jll /a it! izpustim; obdržim si le morilca." , : , : T«- bo»le It-žko. ker, so v prem. Ti. M t --»če misliš to kar Jaz?" "Kaj?" •* l)a zvabimo Kiowe v lak kraj, kjer se ne bodo mogli braniti!" "Ha, to je moj načrt." "Moj tudi. Ti jK)znaš to okolico; ali je kak primeren kraj tukaj?" "Za jr.!:c^a vem nedaleč od tukaj; tam je namreč ozek predor, po-dobcn ozkemu cau«»nu. Tja jih hočem zvabiti." "Ali misliš, da se ti posrečit" "Pa. Ko lK.do v tem predoru, kteri je na obe strani nepristopen, napa le:; m jih spredaj in zadaj; udati se nam morajo, če nečejo, da jih po-i t I. .n i. da/, jih pustim pri življenju in se zadovoljim s tem, da nam iz-roče Santerja." "Hvala ti! Moj brat Winnetou ima /a dobro besedo odprto sree. Mogoče misli v neki drugi zadevi pravtako blago?" "Kaj misli > tem moj brat Old Shatterhand?*' "Ti si hotel priseči maščevanje vsem belim; jaz sem te pa prosil, da počakaš d«, konca poirreba. Ali smem vedeti, kaj si sklenil?" (i leda nekaj časa v tla; j>otem pa se sklone, upre svoje oči jasno v me, jx>kaže na kočo, v kteri sta ležali trupli in pravi: *' Pretečeno n«*- sem bil ]>ri mrtvecih in se bojeval sam med seboj. Maščevanje rni je vlilo veliko, drzno misel, »la združim vsa rdeča plemena in grem nad bele. .laz bi bil premagan. Toda v boju sam med seboj sem ostal zadnjo noč le zmagalec." "Torej si opustil to veliko, drzno misel?" "I»a. Vprašal sem za svet tri osebe, ktere ljubim, dve mrtvi in jed-m-ira živega: svetovale so mi. naj opustim ta načrt in jaz sem jih ubogal." Jaz -_ra vprašam, ne z besedo, ampak s pogledom; razume me in nada- Ijuje: "Ali ne ve moj brat. od kterih oseb govorim? Jaz mislim Ivlekih-petro, Nšo-vi in tebe. Vas tri sem vprašal v mislih in dobil od vseh treh jednak odgovor.'? "("e bi ol>a mrtveca Še živela in če bi jih ti vprašal, bi ti gotovo svetovala to, kar jaz. Re> je velik načrt, o ktere m si premišljal in ti si mož, da ga izfH'Ij«'-. toda---." "Naj misli in govori moj brat malo skromnejše o meni," pravi. "Če bi so res ] . ilo kakemu rdečemu glavarju, da združi vse rodove, ne pojde v i ■ ,eiu -i želel jaz; to bi trajalo vsaj jedno dolgo, truda;«,h . <--;..veško življenje. Začeti pa boj na kraju življenja, je prekasno. •Teden sim bi ne sjn-ljal tega načrta, pa naj bi bil še tako velik in slaven r <■/.. Tudi bi ne bilo po njegovi smrti vrednega naslednika, kteri bi nadaljeval in končal v tem smislu." "Veseli me. da pride moj brat Winnetou do tega prepričanja; to je pravo. Je. i en ne zadostuje, naslednika bi se pa najbrž ne dobilo. Tudi če bi bilo t a ho, bi se b.-j med rdečimi in belimi končal za vas nesrečno." "T- v> n. : t« bi le ]>ospešilo naš pogin. Tudi če bi zmagali v vseh bit-vali. je bledoliriiikov vendar toliko, da zamorejo poslati vedno nove čete »a-:»ran . : mi bi pa nikakor ne nn«gli nadomestiti naših zgub. Zmage bi i .;- si.-.t m ieevalo p..lahko, a vendar tako, kot bi bili premagani. To sem preini: ieval pmioei ]>ri mojih mrtvecih in sklenil, da ne uresničim svojega načrta. (>■■ < jil sem -e le 11a to. da vjamem morilca in se maščujem nad tisti;: :. kieri so ii s ti pomagali in kteri se pripravljajo za napad. Toda tudi v tem !!.<■ je pregovoril moj brat Old Shatterhand in tako bode obstajalo fi 1-1 '' v tem. da vjamem in kaznujem Santerja. Kiowe pa izpustimo." "Na U- tvoje besede son. ponosen kot na najino prijateljstvo; nikdar jih m- p../abin . Oba sva prepričana, da pridejo Kiowi. četudi ne veva za gotovo, (ire se le za to, da določimo, kdaj bodo tukaj." "Dan r:jih prihoda je danes." pravi on s tako gotovim glasom, kot bi se šlo za kako dokazano zadevo. "Kako je mogoče sklepati s tako gotovostjo?" ".laz -kloj>ain ]*> tem. kar si mi povedal ti. Kiowi so jahali navidezno pp.; -• .'lm vasem, da bi vas zvodili; v resnici s., pa namenjeni semkaj. V-led t' . so na; ravili ovinek; drugače bi bili že včeraj tukaj. Imeli so tudi dvu.e ovire, ktere so jih zadrževale." • • 14ru_re ovire Ktere !'' "Kadi San. llawkensa. Tega ne pripeljejo seboj, ker =o ga poslali - i;vaj domov, k njim namreč. V ta namen mora biti primeren kraj ali prilika, ktero - dobi slučajno. Pravtako su morali poslati jednega sela, da naznani vaš prihod." ".\k. ti misliš, da bodo jahali v;»:ki vnjuiki nam nasproti?" "Da. Vojn iki, ktere ste dobili ob posušeni reki, so vas hoteli zapeljati; i:;-.i pa imeli ča-a ]h»izved-»vali za vami. ker morajo jahati semkaj. Zato so poslali vsekakor jednega ali več selov v njih vasi, da vam pridejo drugi ...I i, Temu selu so izročili tudi Sam llawkensa. Ko se je to zgodilo, -o K . .i premenili smer in jahali proti Nugget Hillu. Te premenitve si ei-i |»a bi vi m smeli zapaziti: zato so obrnili na kakem takem kraju, kjer | ni/na sled. Takih krajev ni dosti: ponajveč ležijo od rok in se jih n ..ra nalašč jtoiskati. To je tudi /.guba časa. Zato ni bilo mogoče priti Ki. u i .tu včeraj -emkaj ! Tudi do/.daj jih še ni. a pridejo prav gotovo še danes." "Odkod veš, da jih še ni?" I v:.: /e mi na bližnji gorski vrli. Ta je bil cbrastel z drevjem; bas na v. ... k i »a je stalo jedno drevo, ktero je bilo dosti višje kot druga. To je bil najvišji vrh gomvja Nugget: kdor je bil na drevesu in je imel dobre oči, za n. ogel je videti kroginkrog |h> preriji. "Moj brat ne ve, da sem ]xtslal t je jednega vojnika, kteri pazi na vse." odvi:n mi. "On l>ode takoj zapazil Kiowe, ker ima sokolove oči. Kakor jih z;urleila. pride doli in mi naznani." ••To dobro. Ker ni Še poročila, jih še ni. Ali misliš, da pridejo prav 7.A gotovo f" "Da, kajti < ni ne -mejo odlašati delj. če nas hočejo dobiti." "Mo:ro.V pa i . nameravajo priti na gorovje Nugget: lahko je, da nas počakajo kje skriti in nas napadejo iz zasede." "T< ki se jim m o-oče ] »osrečilo, če bi jih ne bil zasledoval; zdaj pa vem, da ne 1 - V - tem nič in jih zvabim semkaj. Povratek v domovino gre proti jim u. t ■ e j l»i i: orali čakati kje tam: zdaj pa kaže sled tako, kot bi bil odšel na —e v« !\ a ta način jih speljem." "<" ii bodo sledili!" ••< Ori pošlje jo na vsak način jednega ogledulia, kteri pozve, . : ' Te i u i storimo nič zalega, ampak ga pustimo, da >' i : « a sii. za povedal pripeljati konje semkaj. Teh je • . m- -,.-;■!. i :ičin videti njih sled. po kterem se bode ravnal. Mi iM»iščen • t uka j primeren narav prodor, kamor jih zvabimo in vja-, ei: o. P tukaj pa ne pojde o:leduh; <11 »-e l»oee držati le v toliko sledu, da se prepriča, da smo res odšli; nato se vrne k svojcem in jim naznani, da ' o Šii pvoti jugu. ampak proti severju. Ali se strinja moj brat z menoj?" "Da. Oni bodo prisiljeni opustiti misel na zavraten napad; zato smemo pričakovati z gotovostjo, da pridejo za nami." "To je res; jaz sem prepričan o tem. Santer mora biti že danes v ir.ojih rokah; jaz ga moram imeti." "Kaj storiš ž njim?" "Prosim mojega brata, da me ne izprašuje po tem. On umre; to je dovolj." "Kje? Tukaj? Ali ga prepelješ v pueblo?" "še ne vem. Upam, da ni podoben Rattlerju, kterega smo morali f kiti kot kako mevžo. Poslušaj! Jaz slišim peket naših konj. Mi zapustimo ta kraj in se vrnemo, ko polovimo vse." Pripeljejo konje. Moj in Samova Mary sta tudi poleg. Zajahati ni bilo r '-_»o,e. ker ni |H»t za to; zato j>eljemo vsak svojega konja za uzdo. \Vinut4ou gre pred nami. Pelje nas od planjavice proti severu v gozd, kteri je bil preeej strm. Pod njim dobimo lep. odprt pašnik. Zasedemo konje in jahamo proti neki gorski steni, ktera se je dvigala kot visok, navpičen zid. To steno presekava ozek predor. Winnetou ga pokaže in pravi: (Dalje prihodnjič.) Vedno pri rokah, j Zdravnik je mogoče daleč od I Vas, toda ako imate doma ■ staro in vredno nemško do- I mače zdravilo I Dr. RICHTERJEV I Sidro Paža Espeljer, | zamorete se vedr.oboriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. Jk I A. Brez varnostne znamke ^^^ "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. c F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. V prevdarek. Ni ga skoraj dneva, da ne bi brali v časniikilh, da je ta ali ona banka propala; nje vodja ali blagajnik pobegnil, ko je ukral velike svote denarjev, in kedo je naposled oškodovan? Narod, oni lahkoverni narod, ki nosi svoje težiko zaslužene denarje v razne banke, ali izaupa osobam, ktere otvorijo banke in gostobesedno obečajo vse PO CENT, AIJ CELO ZASTONJ. Na tisoče ljudi se je že hudo opeklo pri tacih ljudeh, a vse-jedno se lahkoverni narod še zateka ik tacim ljudem, ktere ne pozna dobro, ali pa celo ve, da nimajo pravega mnenja z »bližnjim ali le gledajo, ke-daj bodo veliko ugrabili in se v noči zgubili. Koliko pisem dobimo, ko naši rojaki tarnajo, da njihovi denarje že IX) več mesecev romajo po svetu, samo tja niso dospeli, kamor bi morali. Kolik a škoda se lahko pripeti v tacih slučajih, ako ima kedo rešiti svoje posestvo doma, denarje izroči v pošiljanje kakemu širokoustnežu, pa ga ni o pravem času doma. Posestvo gre za slepo ceno, škoda in žalost je velika, a brezvestnež ne da nič za to; enalkih slučajev je mnogo. Kolikrat čujemo tarnanje, "ta ali oni agent mi je "obljubil" vse prosto do doma, brzoparnik, a obsedel sem; povsodi doplačevati, okolu me vlačijo ljudolovci in mešetarji, a vse za drag denar." Kolikrat beremo: ta ali oni je bil pokraden, doma v hiši, ko je šel na delo, ali na potovanju itd. Vsemu temu se izognete, dragi rojaki, ako se v vseh tacih slučajih obrnete na: FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK. Tu ste brzo in pošteno postreženi; v vseli slučajih, bodisi pri pošiljanju denarja v staro domovino, bodisi pri kupovanju parobrodnih listkov, ali ' i ri nalaganju prihrankov; vsakdo dn-:!o dobi originalno hranimo knjigo ! trdne hranilnice, v potrebi se mu pa • tudi takoj izplača z obresti vred. Torej počemu drugod iskati negoto-j vesti in si kratiti spanje ter delati j nemirno vest, ko pri domačinu vse v j najlepšem redu dobite! Mr. Frank S&liser je poznan v Ameriki med ro- i jaki in tudi doma na Slovenskem, [ njemu je v čast, ako so rojaki brzo in j pošteno postreŽ3ni in njegov narodni j ponos to zahteva. ROJAKi, NAROČAJTE SE N > "GLAS 1SARODA", NAJVEČJI iN < NAJCENEJŠI DNEVNIK! iW^Wf- | ? f i j IVA PRODAJ NARAVNA GAL1F0RNIJSKA VINA. | Dobro črno in belo vina od 35 do j 45 centov galona. j Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 2S g?Ion vina. morn sam posodo plačati. i>ro2nik ]*> .f2 5<) galona. • j Slivovica po $:?.(»!) galona. Pri večjem naročilu dam ]>opiist. j Spoštovanjem STEFAN JAKŠE, P. o. p.o\ 77. Crockett, Contra Costa Co., Cal. i t Skušnja učil I ® Podpisani naznanjam rojakom, (|) da izdelujem | ZDRAVILNO 6RENK0 VINO §! po najboljšem navodilu, iz oajboi)- ffi /t\ gib rot la korenin, ki jih je dobiti v ® Evropi in Ameriki, ter Iz finega, W naravnega vina. (A) Kdor boleha na želodcu ali f ^ I1' prebavnih organih, naj ga pi- / ^ je redno. ) ( Pošilja se v zabojih po 1 tucat (tj (12 steklenic) na vse kraje zapad- (jj nih držav Severne Amerike. - o f V obilna naročila se priporoča (j) JOSIP RUSS f U 432 Sooth Santa Fe Ave., Pu«blo, Colo. || Podpisana naznanjava vsem znancem in prijateljem, da sva dne 6. oktobra 1906 otvorila j LEPO UREJENI slovenski saloon z velikim in krasnim KEGLJIŠČEM. Prva slovenska gostilna v tem mestu! Rojake postreževa s pristno pijačo, dobrim prigrizkom in finimi smodka-mi. Pogorite se lahko v slovenskem, hrvatskem, nemškem in angležkem jeziku. Vsako sredo, soboto in nedeljo imava VESELICO s slovensko godbo. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočava vsem cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. ANTON in JOSIP KOSMAČ, P. O. Box 9, Meaderville, Mont. McQueen .addition. ^^^^^^^^ ( \ jen' ak° imaš ( 1 kake vrste ka- 1 tS^l $ I tar* trP^ \ -i-tf^^r^' i-^-- 1 na k^ki drugi nHHB^^fe/ bolezni in si se naveličal zdra-vnikom denar dajati; ne o^lla- Msgr. Seb. Knelpp. šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenjlji-ve vrednosti, pravi blagoslov za vse ' trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih ie dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. Belo dobe dobri IZDELOVALCI DOG. Delo za celo leto. Les je dober in se rad razkolje. Največja plača, in sicer takoj. Max Fleischer, 258 Grove St., Memphis, Term. Pišite mojemu delovodji: Mike Tom'janovich, P. O. Bex 47, Dumas, Ark. ; 12-29-lu'l ^KOmKlir EUCLID, O. Priperoia rojakoxa svoja izvrstna VIM A, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče Tina (Concord) prodajam po fiOc galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral ormje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so 4Yz gaione. Naročilom j« priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohio. v i NAZNANILO Rojakom v Johnstownn, Pa., in oko-lici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". FRANK S. BAUDEK, 342 Reed Street, Milwaukee, Wis. Sprejema naročnino za "Glas Naroda" ter upravlja vsa druga posla. ^ zalogi ima razne zabavne in pod-učljive knjige. Vsim rojakom v Milwaukee, Wis., in okclici ga toplo priporočamo. Upravništvo '''Glasa Naroda". - - ^ Telefon 2034. | Frank Petkovsek :. 214-718 Market Street Waokegan, 111. * priporoča rojakom svoj e^sauooin, ^ f v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter f ima na razpolago fine smodke. ^ V svoji PRODAJALMCI ima vedno sveže groce- I rije po nizkih cenali. ' Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno- v I zvezi je z Mr. Frank Sakserjeni v New Yorku. Šmiiliftiv I __^B.. ^ t .a _ CUNARD LINE PARINIKI PLUJEJO JVIHD TRSTOM, REKO'IN NEW TORKOM. PAENIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOH \ t KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RiZREDA . A FA10NIA DLT01A a™SB*? CARPATHIAN" , ,nTT^T0NI:V SLATONIA in PAN NOMA so parni k i na dva vi- jata. ti pa rni k i so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni «a tretji razred. JEDILA so dobra in notni kom trikrat na dan pri mizi post rež na. " ^ Vožnje listke prodajajo ])ooblaščeni agentje in Tie Cnnarfl Steamslilp Co., Ltfl , .-S0«?,1?^ : A1'N.M:AP0LIS: . CHICAGO: I2G fe.ate St. .Guaranty Buildir,-. 67 Dearborn St. STATE ST., NEW YORK. | AFSTIO-AIEIICIH USE r j? K'tfi li-ri ! potn! I t ri-"( : J "GERTY" od]>luje I'd. oktolra. | "GIULlA" odpluje V.\. (.1,tub.a | "FKAiNCESCA- orpine i'. nov«n 1 ra. B ^ »>iit» » - 'a c! „ vi S orKiin «, L , f £ Najpiipravnejšii m niiji«-i;ejša i>jmin»in rita v $ Ljuldjano m sploh na Slovens!*o. V?? w'i; ''f> ] juj ^ Z 1 jane le SOJcentov. Potitijji dos]u > . f...^ u,. ^.jm,. ko r od doma gredo. ff 0 \ Phelps Bros. <35, Co., General Agents, ■ 2 Washington č t.. New York. Gompagnie Geipie TiaDsetiantip. (Francoska parobrodna družba.) .....~ • 'j DIHEKTKA Č.1TA DO HAVRE, PABiZA, S7ICE, IB0S50STA iN LJUBLJANE. P )STN1 P»^\R.:VIK:I SO: "La Provence" na dva vijaka................14,200 ton, 30,000 konjskih moCi. ;;LaSavoIe» „ „ „ .................„ ^uuo La Lorraine ' „ „ „ .................V2,uoO „ 2-VN.O LaTouraine' „ „ „ .............„ 12.«.' » L Apuitaine „ „ „ ................1«>,ij-m) „ ]t; io ,, ,, "La Bretan«;e" ............................. 8,000 ,, n, ■ n ,, lf "La Chamqagne" ......................... F.< 00 ,, 9,( 0 > "La Gascogne" ............................ sj> to 9,'otO ,, )) oiavna Agencija: 32 BROADWAY, hEWYORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno oh (-»trtkili oh 10. uri dopoludne iz pristanišča fit. 42 North Ri*er, ol> Morton St., N.Y. "LA SAV'OiE 25. okt. 1906. *LA TOl'KAIXE 15. nov. 1906. La Gascogne 2T. okt. 1906. *LA dAVOIE 22. nov. 1906. •LA FROUNCE 1. nov. 1906. La Gasc-oirne 24. nov. 1906. •I^V LORRAINE 8. nov. 1906. *LA PROVENCE 29. nov. 1906. La Breta^ne 10. nov. 190S. 'LA LORRAINE 6. dec. 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al- w. ICoZiminslci, generalni agent za zapad. Deaborn St., Chicago, 111. RED STAR JLJiSTE PrekodiorsRa ^renrodna družba „Rud8č3 rrzdalf posreduie redno vožnjo s poštnimi rjarniM med New Yorkom in ^ * ^ ^ * Phiiadelphijo hi Aetwerpeuoiu ^ •. i, c vi lc ga hm | i ^^^m^jj^f (t Za obilno naročilo se priporoča | I ^m mr ® Mafija Priliv $ I ^^^ | 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. f Nižje podpie&so »rinpos-D > ^ 5am potujočim Slovencem »n Hrvatom svoj........ * SALOONi t MJIMW URXDWICu ....... NEW YORK . J * kacccem iočirii vedne-pivor dom j i^rešana in iropor^arana vina. fine likerje fcer proaajanc iz vrstne smodke.. ., i Imam vedno pripravljen dober ; * prigrizek. \ Potujoči Slovenci Sr I tatje dob& - ...... - ^ stanovanje in hrano {■ , * i pron ni/, ki ceni. Posvre i ba bo liana-................^ Za obilen po«*;t e«e priporoča * FRIDA VON'KROQE 1 ff7-l#f Greets k'-> Str set. New Voit. |