Gozdarski vestnik Letnik 76, številka 10 Ljubljana, december 2018 ISSN 0017-2723 UDK 630* 1/9 Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove Sredica: Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Besedni oblak aktualne številke zicfleio JE h.-A-,.,-!, pr«o?AOSl ■n : ~ v Li: i y ra a spielmrn s!iirrtve p napovedati gff'JSJgff predene lis sosednjih invazivne tj -ii rt iObnni primeru prOSteiTlUVStOpU prostemu nazdnvp £ storite vgozaove i ■■■.5-. T-.Lil-jjriTiBJtfi DI id 5; opredeli ^ V fSte Ž U Ž GI k 6 ° žuželk javno anketiranje C n SŽj., i i ^ K»/^ irJ ^škodo ;; i aipujeroanesiovenija !| «tujerodnih hnHnnr» C 1 O O. >dobrin spremembe i £ 90Zda populacijo - ^ ¡^ vstopu območju 11 es sklepamo £ 2 X» MdaHte — * viflfta zmanjStijeatruKluri (¿J pomočjo «rajti» - i".. -neaciriitovritn znatno Gozdarski vestnik, letnik 76 • številka 10 / Vol. 76 • No. 10 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 382 Mitja SKuDNIK Tako kot so raznovrstni slovenski gozdovi, so raznovrstna tudi naša pričakovanja, potrebe in želje do njih ZNANSTVENA RAZPRAVA 383 Anže JAPELJ, Špela PLANiNŠEK Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Slovenes' recreational habits, their preferences towards forest goods and services and support for free access to forest lands: nation-wide public survey Andreja KAvčič Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove Alien Insects in Slovenia and Their Potential Impact on Forests Marko MATJAŠič 70 let Gozdnega gospodarstva Bled Edo Kozorog Obisk Črne Gore v okviru Gozdarskega društva Posočja Špela PLANiNŠEK Gozdni in lovski pedagogi na ogledu avstrijskega lovsko izobraževalnega centra Werkstatt Natur STROKOVNA RAZPRAVA 399 GOZDARSTVO V ČASU IN PROSTORU 413 417 419 422 KAZALO LETNIKA 2018 427 Jerneja čoderl Franjo Pahernik in gozdovi Pahernikove ustanovec IŠČEMO KARANTENSKE IN DRUGE GOZDU NEVARNE ORGANIZME DušanJuRc Ameriška rdeča trohnoba (Heterobasidion irregulare) Andreja KAvčič Žametasti kozliček (Trichoferus campestris) GozdVestn 76 (2018) 7-8 381 Uvodnik Tako kot so raznovrstni slovenski gozdovi, so raznovrstna tudi naša pričakovanja, potrebe in želje do njih V večini evropskih držav je odnos ljudi do dobrin in storitev gozda podrobno opisan v nacionalnih gozdnih programih. To so pomembni strateški dokumenti, ki morajo nastati z dobro zasnovanim komunikacijskim načrtom, v katerem je ključna organizacija participacijskega procesa. Skozi takšen proces imata laična in strokovna javnost možnost izraziti svoja pričakovanja o gozdu in gozdarstvu. V Sloveniji je bila pred enajstimi leti v Državnem zboru sprejeta Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. Od takrat se je v naših gozdovi veliko spremenilo, predvsem so ga zaznamovale številne ujme in reorganizacija gozdno-lesne verige. Spremenil se je odnos ljudi do gozda, pa tudi odnos lastnikov gozdov do njihove lastnine. V tej številki preberite o pričakovanjih Slovencev glede rekreacijske vloge gozda in o prostem dostopu oz. vstopu v gozd. S prostim dostopom v gozd se je strinjalo 83 % anketirancev, se je pa delež tistih, ki se s tem ne strinjajo, večal, če so živeli na podeželju in če so bili večji lastniki gozdov. Lastniki z več kot šestimi hektarji gozda so pogosteje nasprotovali prostemu dostopu v njihove gozdove, kot pa se s tem strinjali. Zanimivo bi bilo poznati njihove razloge. Ali gre zgolj za drugačno dojemanje lastnine ali pa se z velikostjo gozdne posesti povečujejo konfliktne situacije med različnimi uporabniki gozda? Ne spreminja pa se samo odnos do gozda, ampak tudi naša vpetost v globalne tokove. Raziskovalci opozarjajo, da je skupaj z globalno trgovino in selitvami ljudi tudi vse pogostejši vnos živalskih in rastlinskih vrst na zanje nova območja. Proces ni nov, je pa v zadnjih letih postal bistveno intenzivnejši zaradi vse hitrejših možnosti transporta. Ti tujerodni organizmi pogosto nimajo naravnih sovražnikov in se zato lahko precej hitro širijo ter tako spreminjajo naravno ravnovesje. Raziskovalci ocenjujejo, da je v prihodnosti njihov vpliv na naše gozdove neizogiben, omiliti ga je mogoče le z vzdrževanjem vrstno pestrega in vitalnega gozda. Pred vami je zadnja številka revije Gozdarskega vestnika v letu 2018. Naslednje leto bo revija dopolnila 77 let. Ob tej priložnosti se v imenu uredniškega odbora zahvaljujem vsem podpornikom revije: bralcem, avtorjem, recenzentom in vsem organizacijam, ki poleg naročnikov revijo tudi finančno podpirate. Trudili se bomo, da boste tudi v prihajajočem letu lahko brali o številnih novih strokovnih in tudi znanstvenih odkritjih na gozdarsko-lesarskem področju in da boste lahko preko Vestnika svoje novo znanje delili s kolegi, kar je tudi glavni namen naše skupne gozdarske revije - izmenjava oz. širjenje idej o različnih strokovnih vsebinah, oza-veščanje javnosti o pomenu gozda in gozdarstva ter našim zanamcem opisati čas in dogodke, ki so vplivali na naše odločitve. Dr. Mitja SKUDNIK 382 GozdVestn 76 (2018) 10 Znanstvena razprava GDK 907.2(497.4)(045)=163.6 Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Slovenes' recreational habits, their preferences towards forest goods and services and support for free access to forest lands: nation-wide public survey Anže JAPELJ ', Špela PLANINŠEK2 Izvleček: Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava, Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 10. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 18. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Z javnomnenjsko poizvedbo na nacionalni ravni smo zbrali podatke o rekreacijskih navadah Slovencev, njihovi zaznavi pomembnosti izbranih dobrin in storitev gozda ter podpori prostemu vstopu v gozdove. S spletnim anketiranjem smo zbrali odgovore 801 posameznika, vzorca, ki je za populacijo polnoletnih Slovencev po starostni in spolni strukturi reprezentativen za celotno populacijo. S pomočjo preproste frekvenčne analize smo določili najbolj (sprehod in pohod) in najmanj (lov) pogoste aktivnosti v gozdu. Pri pomembnosti dobrin in storitev gozda smo razkrili znatno raznolikost preferenc in opredelili, da sta v primeru uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev gozda po dve skupini anketirancev, ki jim pripisujeta različen pomen, v primeru kulturnih storitev pa so štiri skupine. Le-te smo dodatno opredelili s pomočjo socio-demografskih značilnosti. Ugotovili smo tudi, da obstaja večinska podpora prostemu vstopu v gozd, vendar se zmanjšuje pri tistih, ki živijo v manjših naseljih, in tistih, ki imajo več gozda. Ključne besede: anketiranje, dobrine in storitve gozda, javno mnenje, rekreacija v gozdu, multivariatna statistična analiza, Slovenija Abstract: Japelj, A., Planinšek, Š.: Recreational Habits of Slovenians, Their Preferences Towards Forest Goods and Services and Free Access to Forest Lands: Nation-wide Public Survey, Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 76/2018, vol 10. In Slovenian, abstract and summary in english, lit. quot. 18. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic With public enquiry on the national level, we acquired the data on recreational habits of Slovenians, their perception of the selected forest goods and services importance, and support to the free access to forests. With internet survey we gathered the answers of 801 individuals, a sample that is, according to the age and gender structure of the adult Slovenian population, representative for the whole population. Using simple frequency analysis, we determined the most common (walking and hiking) and the least common (hunting) activities in the forest. Regarding the importance of forest goods and services, we revealed a considerable heterogeneity of preferences and, in the case of regulating, provision, and habitat ones, determined the existence of two groups of respondents; they ascribe them the importance in different ways. In the case of cultural services, there are four groups. These were additionally profiled by the socio-demographic characteristics. We also found there is a majority support for free access to forests, but it decreases with those who live in smaller settlements and those who own larger forests. Key words: public survey, forest goods and services, public opinion, recreation in forest, multivariate statistical analysis, Slovenia 1 dr. A. J., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, anze.japelj@gozdis.si 2 mag. Š.P., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, spela.planinsek@gozdis.si GozdVestn 76 (2018) 10 383 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava 1 UVOD 1 INTRODUCTION Narava, zeleno okolje in tudi gozdovi so pomembna prvina slovenske identitete, ki jo je vredno ne samo ohraniti, temveč tudi razvijati, predvsem v pomenu krepitve blaginje. To poleg Vizije Slovenije 2050 (Vizija ..., 2018) obravnavata tudi Strategija trajno-stne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki naravo izpostavlja kot enega skritih potencialov razvoja turizma (Strategija trajnostne ..., 2018), in Strategija za biotsko raznovrstnost EU do 2020 (Strategija za ..., 2018), ki predlaga uresničevanje koncepta storitev ekosistemov kot enega ključnih orodij za zagotavljanje trajnosti gospodarjenja z ekosistemi. 1.1 Mnogotere potrebe ljudi 1.1 Variety of people's needs Gozd pokriva precejšen del države, zato je razumljivo, da je ključen del 'zelene Slovenije' in smiseln vzvod za večjo kakovost življenja. Kako pomemben je v resnici za življenje Slovencev, lahko nemalokrat zasledimo v medijih, ki obveščajo o trenjih med obiskovalci gozdov in lastniki. Predvsem pomladi in jeseni interesi obeh skupin očitno trčijo, saj obilica gobarjev, nabiralcev kostanja in rekreativ-cev pogosto lastnikom otežuje delo v gozdovih ter včasih posega v njihove priložnosti, da bi tudi sami uživali več kot le koristi lesa. Hkrati je gozd v tem pomenu drugačen od drugih elementov krajine. Zakon o gozdovih (Ur. l. RS št., 30/93 z dopolnitvami) namreč dovoljuje vstop v gozd vsakomur in tako nadaljuje tradicijo zaznavanja gozdov kot skupnega dobra (Šmid Hribar in sod., 2018) - kar vsekakor je -, vendar je ob tem treba upoštevati, da tovrstna ureditev nalaga lastnikom gozdov veliko o dgovornost, na kar j e v nedavnem TV-intervjuju opozoril trenutni predsednik Zveze lastnikov gozdov Marjan Hren (Sredin gost ..., 2018). Gospodarjenje z gozdom je ob prisotnosti sprehajalcev, včasih neprimerno parkiranih avtomobilov in iskalcev različnih adrenalinskih doživetij lahko pred izzivom, kako upoštevati tudi njihove želje in potrebe po preživljanju kakovostnega časa na prostem. Slednje namreč ni trivialno, saj gibanje na svežem zraku, stik z naravo in uživanje podobe zelenja blagodejno vpliva na človekovo počutje in posledično zdravje (van den Bosch in sod., 2018; van den Bosch, 2017). To poudarja tudi Resolucija o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 (Resolucija ..., 2015), ki predvsem v poglavjih o potrebah po gibanju odraslih poudarja pomen razvoja brezplačnih možnosti za telesno dejavnost v naravi in izpostavlja dejstvo, da je v Sloveniji obilo površin, kjer je to mogoče opravljati - planinske, pohodne, sprehajalne in kolesarske poti ter naravna kopališča. Niza tudi povsem specifične ukrepe, kako več takih površin vzdrževati in jih približati družbi. Očitno je, da obstajajo sistemske pobude različnih sektorjev, ki gozd dojemajo kot orodje za doseganje ciljev, vendar pa te problematike ne obravnavajo podrobneje v pomenu usklajevanja potreb različnih skupin deležnikov, ki jih pobude naslavljajo. Ob jasno opredeljenih ciljih turizma za krepitev obiska in očitnih zdravstvenih koristih preživljanja prostega časa v naravi, kar želi država še pospeševati, je mogoče pričakovati še več potencialnih konfliktov med različnimi 'uporabniki' gozda. V nekaj točkah so te izzive obravnavale skupine, ki so v procesu ustvarjanja Vizije Slovenije 2050 razpravljale o strateških usmeritvah za uresničevanje vizije (Vizija ..., 2018). V poglavju o uspešnem sistemu upravljanja z naravnimi viri sta namreč izpostavljeni dve usmeritvi: • »usposobiti kompetenten strokovni kader ter nadgraditi znanje o delovanju ekosistemov (izboljšati povezavo med strokovnjaki in upravljavci, vpeljati ekosistemski pristop pri upravljanju z naravnimi viri), in • pametno prostorsko usklajevati različne potrebe in želje različnih sektorjev; doseči dogovor o razmejitvi med javnim interesom in pravicami iz zasebne lastnine (prostor kot vir)«. Velik korak k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju zasebne lastnine v naravi je vsekakor tudi pred nedavnim sprej eti kodeks Obisk v naravi (Kodeks ..., 2018). 1.2 Predhodne študije in cilj predstavljene raziskave 1.2 Previous studies and goals of the presented research Nacionalne javnomnenjske raziskave o gozdovih in gozdarstvu (Golob, 2008; Malnar in Šinko, 1998; Pucko, 1997; Simončič in Bončina, 2017) so doslej redke ter časovno neenakomerno razporejene, kar 384 GozdVestn 76 (2018) 10 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava otežuje obravnavanje sprememb odnosa javnosti v času. Poleg tega postaja problematika konfliktov med lastniki gozdov in tistimi, ki gozdove le obiščejo, vedno očitnejša in del medijskega prostora. Hkrati lahko pričakujemo, da bodo gozdovi kot prostor za rekreacijo postajali še pomembnejši, saj nastajajo vedno nove oblike preživljanja prostega časa (različne oblike kolesarjenja, vztrajnostnih preizkušenj, 'glampinga, doživljanja narave - 'selfness, ipd.), kar povečujejo raznolikost potreb različnih skupin obiskovalcev. Ravno zato smo zasnovali javnomnenjsko raziskavo v obliki vprašalnika o rekreativnih navadah ljudi, njihovih zaznavah pomembnosti dobrin in storitev (sin. koristi) gozda ter problematike upravljanja gozdov na razdrobljenem interesnem polju. Rezultati naše analize so lahko koristno orodje tistim, ki bodo oblikovali in uresničevali politike krepitve javnega zdravja in trajnostnega ter večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Hkrati so lahko pogajalsko izhodišče skupinam deležnikov, ki bodo vključeni v morebitne postopke prenove zadevne zakonodaje. Cilj raziskave je pokazati raznolikost zaznav pomena gozdov za preživljanje prostega časa, in sicer tako splošne javnosti kot lastnikov gozdov. 2 METODE DELA 2 METHODS Uporabljene metode so bila izključno kvantitativne in so poleg priprave vprašalnika zajemale preproste deskriptivne statistične metode, v enem delu pa tudi sklop dveh multivariatnih metod (metoda razvrščanja v skupine in diskriminantna analiza) in neparametričnih testov. 2.1 Priprava vprašalnika ter izvedba anketiranja 2.1 Préparation of the questionnaire and performning the survey Vprašalnik je vseboval dvanajst vprašanj znotraj petih tematskih sklopov in šest vprašanj o socio-demografskih lastnostih anketirancev, pripravljen pa je bil v obliki, primerni za spletno anketiranje. Vsa vprašanja so bila zaprtega tipa, torej je vprašani lahko izbiral le med vnaprej pripravljenimi odgovori. Tematski sklopi vprašalnika so bili: • ozaveščenost o pomenu gozdov in njihovih storitev, • mnenje o upravljanju z gozdovi, • pripravljenost na plačilo za storitve gozda, • poznavanje različnih ukrepov ob večji poudarjenosti storitev gozda ter • vključenost lastnikov gozdov v proces upravljanja. V analizo smo vključili le tri vprašanja prvega sklopa, ker bi bil prikaz analize vseh dvanajstih vprašanj preobsežen; 1. vprašanj e: katere aktivnosti anketiranci izvaj aj o v gozdu in kako pogosto, 2. vprašanje: pomembnost različnih dobrin in storitev gozda, 3. vprašanj e: podpora prostemu vstopu v gozdove. Vzorčna populacija so bili vsi polnoletni prebivalci Slovenij e, kar je bilo v trenutku raziskave (april 2017) 1.701.642 oseb. Želeli smo, da so odgovori v anketi reprezentativni za populacijo glede na starostno (trije stratumi) in spolno strukturo (dva stratuma) ter razdelitev po statističnih regijah. Predvideni postopek vzorčenja populacije je bil proporcionalno stratificirano vzorčenje z neslučaj-nostno izbiro znotraj stratumov. Tako je mogoče ustvariti kvotni vzorec z deleži šestih stratumov, enakim populacijskim. Slučajnost namreč ni popolnoma izpolnjena, saj pri doseganju kvot v zadnjih fazah vzorčenja anketiranci nimajo več enakih verjetnosti, da bodo del vzorca. Pri načrtovanju velikosti vzorca smo bili s sredstvi omejeni na n = 801. Ob upoštevanju velikosti dejanskih populacijskih velikosti šestih stratumov (2 (spol)*3 (starostni razred)) in predvidenih ocenah deležev odgovorov smo pripravili razdelitev vzorca (Preglednica 1) in dosegli 3,5 % mejo napake pri a = 0,05 (Cochran, 1977). Vzorčni okvir so bili člani anketnega panela podjetja, ki opravlja tržne raziskave javnega mnenja. Preglednica 1: Razdelitev vzorčnih enot po stratumih po opravljenem vzorčenju Table 1: Distribution of sample units by strata after the performed sampling Starost Spol 18-39 let 40-65 let 66 let in več Skupaj Ženske 138 185 72 395 Moški 126 179 101 406 Skupaj 264 364 173 801 GozdVestn 76 (2018) 10 393 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Prvo različico vprašalnika smo testirali na predvzorcu 89 vprašanih, da smo preverili razumljivost uvodnega besedila in vprašanj ter karseda omejili učinek pristranskosti pri odgovorih. V času od 14. do 24. aprila 2017 je bilo spletno anketiranje opravljeno. Pravilno in popolno izpolnjenih je bilo 801 vprašalnikov. Anketiranje je bilo enkratno, torej gre za podatke prereza. 2.2 Analiza podatkov 2.2 Data analysis Odgovore na prvo in tretje vprašanje smo statistično obdelali s preprostimi deskriptivnimi statistikami in jih prikazali s frekvenčnimi porazdelitvami, saj so v analizi prevladovale imenske (nominalne) in urejenostne (ordinalne) spremenljivke. Vzorca oziroma vzorčnih enot nismo dodatno utežili. Rezultati so predstavljeni po posameznih vprašanjih, tako kot so si sledili v vprašalniku. Za drugo vprašanje - Kako pomembne so za vas izbrane dobrine in storitve gozda? - smo opravili podrobnejšo analizo, ker smo ravno raznolikost preferenc do različnih dobrin in storitev izpostavili kot eno ključnih težav oziroma razlogov za konflikte med obiskovalci in lastniki gozda. Želeli smo namreč pokazati, da obstaja med anketiranci v tem, kako razvrščajo pomembnost dobrin in storitev, heterogenost, kar smo skušali pojasniti z multivariatnimi statističnimi metodami in nepa-rametričnimi testi. Uporabili smo programsko orodje STATISTICA 13.2. Najprej smo anketirance z metodami razvrščanja v skupine (cluster analysis) razdelili v skupine glede na to, kako pomembne (rang pomembnosti 1 (mi ne pomeni nič) - 5 (mi izjemno veliko pomeni)) so se jim zdele posamezne dobrine oziroma storitve gozda (Preglednica 2). Pri tem smo uporabili War-dovo in maksimalno metodo (complete linkage) združevanja ter kvadratno evklidsko razdaljo Dobrina/storitev (pomen, ocenjen z rangom 1-5) Kategorije ekosistemskih storitev (TEEB, 2010) Srednja vrednost (modus ranga) Število skupin [velikost] (po Wardovi in maksimalni metodi) Čist zrak 5 Čista voda Uravnalne 5 2 Varovanje infrastrukture 5 [239, 562] Varstvo obrežij voda 5 Lesna biomasa Oskrbovalne 5 2 Gozdni sadeži 5 [600, 201] Pestrost rastlinja Habitatne 5 2 Pestrost živali 5 [151, 650] Sprehod, pohod 5 Tek, hitra hoja 5 Kolesarjenje Kulturne 3 4 [219, 168, 257, 157] Motokros, štirikolesniki* 1 Podoba krajine 5 * spremenljivko Motokros, štirikolesniki smo iz analize izključili, ker je njena porazdelitev izjemno pozitivno simetrična z le po nekaj odgovori v razdelitvi rangov 2-5, kar bi onemogočilo konsistentno interpretacijo oziroma profiliranje skupin. Hkrati je bilo na podlagi drugih vprašanj v anketi vidno, da je sprejeta kot izrazito 'negativna' oblika rekreacije in se vsebinsko ne ujema z drugimi oblikami v vprašalniku. Preglednica 2: Prikaz združevanja posameznih dobrin/storitev v kategorije, modus pomembnosti posamezne storitve (N = 801) ter število skupin anketirancev in njihova velikost Table 2: Presentation of combining individual goods/services in categories, importance mode of an individual service (N=801), number of respondent groups and their size. 386 GozdVestn 76 (2018) 10 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Preglednica 3: Opis socio-demografskih spremenljivk oziroma lastnosti anketirancev - neodvisne spremenljivke diskriminantne funkcije - in njihove srednje vrednosti (N = 801). Table 3: Description ofsocio-demographic variables respectively features of the respondents - independent variables of the discriminant function - and their mean values (N=801) Spremenljivka Srednja vrednost Poimenovanje Merska lestvica Modus Spol 1 - moški 2 2 - ženska Starost 1 - 17 let in manj 2 - 18-25 let 3 - 26-35 let 4 - 36-45 let 5 5 - 46-55 let 6 - 56-65 let 7 - več kot 65 let Dosežena izobrazba 1 - osnovna šola in manj 2 - poklicna šola 3 - srednja šola 3 4 - višja, visoka šola in več 5 - brez odgovora* Mesečni neto dohodek 1 - 0 evro 2 - 1-300 evro 3 - 301-600 evro 4 - 601-900 evro 5 - 901-1200 evro 6 - 1201-1500 evro 5 7 - 1501-1800 evro 8 - 1801-2100 evro 9 - 2101-2400 evro 10 - več kot 2400 evro 11 - ne želim odgovarjati** Koliko gozda imate 1 - nisem (so)lastnik gozda 2 - manj kot en hektar 3 - 1-5 hektarov 1 4 - 6-15 hektarov 5 - 16-30 hektarov 6 - več kot 30 hektarov * le 7 anketirancev (0,9 %) ni odgovorilo na vprašanje o izobrazbi, zato smo te prekategorizirali v odgovor 'srednja šola', kjer je tudi modus. ** 124 anketirancev (15,5 %) ni želelo odgovoriti na vprašanje o neto mesečnem dohodku in te primere smo obravnavali kot 'manjkajoče vrednosti'. GozdVestn 76 (2018) 10 387 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava (Hair, 2010) kot mero podobnosti med anketiranci. Pravilo za določitev optimalnega števila skupin smo uporabili največjo mejno podobnost v posameznem koraku združevanja. Pred tem smo storitve gozda vsebinsko združili tako, da smo ustvarili štiri kategorije storitev, kot jih definira klasifikacija ekosistemskih storitev v Ekonomski oceni ekosistemov in biotske raznovrstnosti (TEEB, 2010) in jih razvrstili v štiri kategorije; kategorije predstavljajo vsebinski okvir analize. Nato smo podatek o številu skupin uporabili kot vhodni podatek za dejansko razvrščanje anketirancev v skupine z nehierarhično metodo voditeljev (k-means method). Uporabili smo tip metode, ki v začetnem razvrščanju oziroma ustvarjanju skupin (seed clusters) teži k skupinam, ki so karseda različne. Vsakega anketiranca smo tako lahko uvrstili v po eno skupino v okviru vsake kategorije storitev. Za vsako skupino smo izračunali tudi modus rangov pomembnosti, vendar sedaj znotraj vsake kategorije storitev gozda. V drugem koraku smo uporabili diskriminan-tno analizo (Hair, 2010) in določili spremenljivke, ki dodatno pojasnjujejo, kdo so anketiranci v posamezni skupini. Izbrali smo pet spremenljivk, ki opisujejo socio-demografske lastnosti posameznika (Preglednica 3). Le-te so kot neodvisne spremenljivke, medtem ko so odvisne v diskrimi-nantnih funkcijah kategorične vrednosti (oznake) pripadnosti posameznika posamezni skupini. Z oceno Wilksove lambde (U-statistika) in nato F-statistike ob opustitvi posamezne neodvisne spremenljivke iz modela smo lahko presodili vpliv petih spremenljivk na rangiranje pomembnosti kategorij storitev gozdov med skupinami anketirancev. Skratka, ocenili smo, ali dodatne spremenljivke pojasnjujejo razlike med skupinami anketirancev (Preglednica 4). Starost se je izkazala kot spremenljivka, ki v primerih vseh kategorij storitev gozda statistično značilno pojasnjuje varianco rangov pomembnosti med skupinami anketirancev. Spol, mesečni neto Preglednica 4: Rezultati diskriminantne analize skupin anketirancev na podlagi njihovih petih socio-demo-grafskih lastnosti Table 4: Results of the discriminant analysis of the respondent groups and their five socio-demographic features. Wilksova lambda; F-statistika [p-vrednost] Kategorije storitev gozda Uravnalne Oskrbovalne Habitatne Kulturne 0,976 0,973 0,983 0,935 Spol 2,117 3,306 5,549 0,153 [0,146] [0,069] [0,019] [0,927] O 0,987 0,981 0,990 0,962 C Starost 9,320 8,441 10,809 6,583 "i [0,002] [0,004] [0,001] [0,000] .to 0,974 0,970 0,975 0,936 M o S v "d Dosežena izobrazba 0,780 1,348 0,001 0,469 [0,377] [0,246] [0,971] [0,704] O "¡3 o tn 0,977 0,971 0,976 0,966 Mesečni neto dohodek 3,026 1,855 0,937 7,625 [0,082] [0,174] [0,333] [0,000] 0,976 0,978 0,975 0,939 Koliko gozda imate 2,245 6,547 0,246 1,299 [0,134] [0,011] [0,620] [0,274] Opomba: V primeru oznake z rdečo barvo spremenljivka statistično značilno (p<0,05) prispeva k ločevanju med skupinami anketirancev. 388 GozdVestn 76 (2018) 10 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava dohodek in lastništvo gozda so značilne v le po enem primeru storitev, medtem ko to nikoli ne velja za doseženo izobrazbo. Te informacije smo v naslednjem koraku uporabili pri analizi značilnosti razlik med skupinami anketirancev glede na to, kakšne range pomembnosti so pripisovali posameznim storitvam gozda. Za to smo uporabili bodisi neparametrični Mann-Whitneyev U-test v primerih po dveh skupin anketirancev (pri kategorijah uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev) ali neparametrično Kruskal-Wallisovo analizo variance v primerih več skupin anketirancev (pri kategoriji kulturnih storitev gozda). Hkrati smo s testom X2 testirali razlike med frekvenčnimi porazdelitvami rangov pomembnosti v povezavi z istimi socio-demografskimi lastnostmi, ki smo jih v predhodnem koraku uporabili za opis skupin. Tako smo dodatno preverili povezavo med mnenji o pomembnosti posameznih storitev gozda in lastnostmi anketirancev. 3 REZULTATI 3 RESULTS Poglavje o rezultatih je strukturirano po treh obravnavanih vprašanjih, kot so si sledila v vprašalniku. 3.1 Kako pogosto izvajate različne aktivnosti v gozdu? 3.1 How often do you perform diverse activities in the forest? Pri vsaki od enajstih aktivnosti so anketiranci izbrali primeren rang pogostosti in več kot polovica (61 %) odgovorov je, da enkrat na teden gozdove obiskujejo zaradi sprehoda, pohoda, hitre hoje ali teka. Vsak dan se v gozdu sprehaja skoraj petina anketirancev (19 %). Pogosta aktivnost v naravi je tudi kolesarjenje, ki ga 14 % anketirancev izvaja tedensko, a le 3 % dnevno. Vsaj nekajkrat na leto nabira gozdne plodove kar 85 % anketirancev. Polovica anketirancev (50 %) je v enem letu vsaj Slika 1: Deleži anketirancev po razredih pogostosti izvajanja posameznih aktivnosti v gozdu (N = 801). Figure 1: Shares of respondents by the frequency classes of performing individual activities in the forest (N=801) GozdVestn 76 (2018) 10 393 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava enkrat koristila gozdni prostor za piknik ali druženje. Redki anketiranci (9 %) so zahajali vsak dan v gozd zaradi službenih obveznosti. V enem letu je gozd obiskalo zelo malo anketirancev zaradi lova (6 %), motokrosa ali vožnje s štirikolesniki (11 %). 3.2 Pomen dobrin in storitev gozda 3.2 Significance of forest goods and services Veliki večini anketirancev veliko (rang 4) in izjemno veliko (rang 5) pomeni gozd kot vir čistega zraka in gozd kot vir čiste vode (95 %). Gozd je tudi pomemben del krajine (87 %) in prostor za sprehode, pohode ali izlete (85 %). Več kot tri četrtine anketirancev pripisujejo velik ali izjemen pomen gozdov za ohranjanje biotske pestrosti - živalske (84 %) in rastlinske (82 %) vrste. Veliko anketirancev je nabiralcev (85 %, iz prvega vprašanja) in prav tako jih veliko (82 %) pripisuje velik ali izjemen pomen gozdnim plodovom (npr. kostanju, gobam, okrasnemu rastlinju ...). Naštetim storitvam sledita varstvo pred obrežno erozijo (75 %) in pridobivanje lesa (72 %). Storitev varovanja zemljišč in infrastrukture 71 % anketirancem veliko in izjemno veliko pomeni in ravno pri zadnjih dveh koristih gozda je pomen aktivnega gospodarjenja ključen za zagotavljanje storitve. Čeprav je gozd pomemben rekreacijski prostor (70 % anketirancev vsaj enkrat na leto v gozdu teče ali hitro hodi; iz prvega vprašanja), mu kot prostor za tek in hitro hojo izjemno pomembnost pripisuje le 49 % vprašanih, za kolesarjenje 41 % in za vožnjo z motorji ali štirikolesniki le 10 % anketirancev. Predhodno smo ugotovili, da je mogoče dve skupini anketirancev, ki sta različno razvrščali pomen uravnalnih storitev gozda, razlikovati tudi po njihovi povprečni starosti (Preglednica 5). Z Mann-Whitneyevim testom smo ocenili vrednost testne U-statistike in p-vrednost (0,001) ter ugotovili, da so med skupinama v srednji starosti statistično značilne razlike - starost anketirancev prve skupine je nižja od tiste v drugi skupini. Slika 2: Deleži anketirancev, za katere je posamezna storitev ali dobrina gozda zelo pomembna (rang 4) ali izjemno pomembna (rang 5) (N = 801). Figure 2: Shares of respondents who find individual forest service or good very important (rank 4) or extremely important (rank 5) (N=801) 390 GozdVestn 76 (2018) 10 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Hkrati smo s testom x2 dodatno preverili, ali obstaja med starostjo in pomembnostjo storitev gozda. Izkazalo se je, da so mlajši anketiranci uravnalnim storitvam manj pogosto pripisovali višje range pomembnosti kot starejši, in sicer to velja za vse štiri storitve (Pearsonov test X2; p = 0,031 za 'čist zrak', p = 0,019 za 'čista voda', p = 0,006 za 'varovanje ... padajočim kamenjem', p = 0,002 za 'varstvo ... pred erozijo'). Še posebno je vzorec očiten pri 'varovanju naselij in cest pred plazovi ter padajočim kamenjem' in 'varstvu obrežij vodotokov pred erozijo'. Tudi v primeru oskrbovalnih storitev gozda lahko anketirance glede na razvrščanje njihove pomembnosti delimo v dve skupini (Preglednica 6), ki pa se hkrati razlikujeta po starosti (Mann-Whitney U-test; p = 0,003) in deležu nelastni-kov gozda (Mann-Whitney U-test; p = 0,019). V prvo skupino spadajo anketiranci z nižjo srednjo starostjo in večjim deležem nelastnikov v primerjavi z drugo skupino. S testom X2 smo ugotovili, da je odvisnost med starostjo in pomembnostjo obeh storitev statistično značilna, in sicer starejši pripisujejo večji pomen storitvi 'les, biomasa in vejevje' (Pearsonov X2 test; p = 0,051) in storitvi 'gozdni plodovi ... borovnice' (Pearsonov testx2; p = 0,035). Razlike v pomembnosti obeh storitev po razredih lastništva gozda smo opravili tako, da smo uporabili kategorijo 'nisem lastnik gozda' in združeno kategorijo vseh preostalih kategorij (<1 ha, 1-5, >30 ha). Tako smo zagotovili zahtevo po n>5 v vsaki navzkrižni celici. Ugotovili smo, da lastniki gozda pripisujejo večji pomen storitvi 'les, biomasa in vejevje' (Pearsonov test X2; p = 0,010, pri storitvi 'gozdni plodovi . borovnice' pa tega nismo potrdili (Pearsonov test X2; p = 0,267). Pri habitatnih storitvah gozda lahko dve skupini anketirancev z različnim odnosom do pomena rastlinskega in živalskega sveta razlikujemo - tako kot v prejšnjih dveh primerih - po starosti in v tem primeru tudi po razmerju ženske-moški. V prvi skupini je značilno manjši delež žensk Preglednica 5: Deleži anketirancev izbirajoč različne range pomembnosti posameznih uravnalnih storitev gozda - razdeljeno na dve skupini z različno srednjo starostjo Table 5: Shares of respondents selecting diverse classes of individual balancing forest services' importance - divided into two groups of different mean age URAVNALNE STORITVE GOZDA Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Srednja starost [modus razreda] 4 5 4 5 Čist zrak Varovanje naselij in cest pred plazovi ter padajočim kamenjem mi nič ne pomeni 1,7 % 0,0 % 10,0 % 0,0 % mi ne pomeni veliko 2,1 % 0,0 % 16,3 % 0,0,% niti malo niti veliko 11,7 % 0,2 % 64,4 % 2,1 % mi veliko pomeni 12,1 % 2,8 % 8,4 % 35,1 % mi izjemno veliko pomeni 72,4 % 97,0 % 0,8 % 62,8 % Čista voda Varstvo obrežij vodotokov pred erozijo mi nič ne pomeni 1,7 % 0,0 % 9,6 % 0,0 % mi ne pomeni veliko 1,7 % 0,0 % 17,2 % 0,0 % niti malo niti veliko 12,1 % 0,2 % 56,1 % 0,5 % mi veliko pomeni 14,6 % 3,4 % 15,9 % 32,0 % mi izjemno veliko pomeni 69,9 % 96,4 % 1,3 % 67,4 % GozdVestn 76 (2018) 10 393 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava (Mann-Whitney U-test; p = 0,004) in nižja srednja starosti (Mann-Whitney U-test; p = 0,000) kot v drugi skupini (Preglednica 7). Dodatno smo povezavo med starostjo in spolno strukturo ter pomembnostjo obeh habitatnih storitev testirali s testom X in ugotovili, da starejši in ženske pogosteje pripisujejo večji pomen storitvi 'pestrost rastlinskega sveta' (Pearsonov test x2'> p = 0,000, p = 0,001) in storitvi 'pestrost živalskega sveta' (Pearsonov test X2; p = 0,000, p = 0,010). Dojemanje pomembnosti kulturnih storitev gozda, ki zajemajo predvsem področje rekreacije in Preglednica 6: Deleži anketirancev izbirajoč različne range pomembnosti posameznih oskrbovalnih storitev gozda - razdeljeno na dve skupini z različno srednjo starostjo in strukturo lastništva gozdov Table 6: Shares of respondents selecting diverse classes of individual supplying forest services' importance - divided into two groups of different mean age and forest ownership structure OSKRBOVALNE STORITVE GOZDA Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Srednja starost [modus razreda] 4 5 4 5 Lastništvo gozda [% nelastnikov] 86 77 86 77 Les, biomasa in vejevje Gozdni plodovi in rastline (kostanj, gobe, zelišča, borovnice ...) mi nič ne pomeni 12,9 % 0,0 % 6,5 % 0,0 % mi ne pomeni veliko 16,4 % 0,0 % 8,5 % 0,0 % niti malo niti veliko 52,2 % 9,8 % 45,8 % 4,2 % mi veliko pomeni 16,4 % 30,0 % 33,3 % 21,3 % mi izjemno veliko pomeni 2,0 % 60,2 % 6,0 % 74,5 % Preglednica 7: Deleži anketirancev izbirajoč različne range pomembnosti posameznih habitatnih storitev gozda - razdeljeno na dve skupini z različno srednjo starostjo in deležem žensk. Table 7: Shares of respondents selecting diverse classes of individual habitat forest services' importance - divided into two groups of different mean age and share of women. HABITATNE STORITVE GOZDA Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Srednja starost [modus razreda] 4 5 4 5 Spol [% žensk] 38 54 38 54 Pestrost rastlinskega sveta Pestrost živalskega sveta mi nič ne pomeni 6,0 % 0,0 % 4,6 % 0,0 % mi ne pomeni veliko 13,9 % 0,0 % 9,9 % 0,0 % niti malo niti veliko 68,9 % 1,1 % 64,9 % 0,9 % mi veliko pomeni 11,3 % 28,9 % 18,5 % 28,0 % mi izjemno veliko pomeni 0,0 % 70,0 % 2,0 % 71,1 % 392 GozdVestn 76 (2018) 10 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava posredno turistične privlačnosti krajine, je izrazito raznoliko. Predhodno smo določili štiri skupine, ki se v zaznavi gozda med seboj razlikujejo, hkrati pa se deloma med seboj razlikujejo tudi v starosti in osebnem mesečnem neto dohodku (Preglednica 8). Četrta skupina ima najnižjo srednjo starost in se po tej lastnosti statistično značilno razlikuje od vseh preostalih treh skupin, v katerih so anke- tiranci višje srednje starosti (Kruskal-Wallisov test; p = 0,000 za 1-4 sk., p = 0,000 za 2-4 sk., p = 0,003 za 3-4 sk.). Razlike v srednji starosti med prvimi tremi skupinami statistično niso značilne. Pri osebnem mesečnem neto dohodku so razlike značilne med skupinama 2 in 4 (Kruskal--Wallisov test; p = 0,000) in med skupinama 2 in 3 (Kruskal-Wallisov test; p = 0,016), medtem ko Preglednica 8: Deleži anketirancev izbirajoč različne range pomembnosti posameznih kulturnih storitev gozda - razdeljeno na štiri skupini z različno srednjo starostjo in srednjim osebnim neto dohodkom. Table 8: Shares of respondents selecting diverse classes of individual cultural forest services' importance - divided into two groups of different mean age and mean net personal income. KULTURNE STORITVE GOZDA Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Skupina anketirancev 3 Skupina anketirancev 4 Srednja starost [modus razreda] 4 4 4 3 Srednji osebni neto dohodek [modus razreda] 4 4 5 5 Sprehod, pohod, izlet mi nič ne pomeni 0,0 % 4,2 % 0,0 % 1,3 % mi ne pomeni veliko 0,0 % 9,5 % 0,0 % 1,3 % niti malo niti veliko 0,0 % 25,6 % 0,0 % 31,2 % mi veliko pomeni 21,9 % 25,6 % 7,0 % 49,7 % mi izjemno veliko pomeni 78,1 % 35,1 % 93,0 % 16,6 % Tek, hitra hoja mi nič ne pomeni 0,0 % 38,1 % 0,0 % 2,5 % mi ne pomeni veliko 1,8 % 51,8 % 0,4 % 17,8 % niti malo niti veliko 43,8 % 10,1 % 10,5 % 51,0 % mi veliko pomeni 26,0 % 0,0 % 27,2 % 26,8 % mi izjemno veliko pomeni 28,3 % 0,0 % 61,9 % 1,9 % Kolesarjenje mi nič ne pomeni 21,0 % 54,8 % 0,0 % 0,6 % mi ne pomeni veliko 28,8 % 41,7 % 0,0 % 5,7 % niti malo niti veliko 50,2 % 3,6 % 0,0 % 49,0 % mi veliko pomeni 0,0 % 0,0 % 38,1 % 37,6 % mi izjemno veliko pomeni 0,0 % 0,0 % 61,9 % 7,0 % Podoba krajine mi nič ne pomeni 0,0 % 1,8 % 0,0 % 2,5 % mi ne pomeni veliko 1,4 % 1,8 % 0,0 % 3,8 % niti malo niti veliko 2,7 % 11,3 % 1,2 % 36,9 % mi veliko pomeni 21,0 % 23,8 % 13,6 % 41,4 % mi izjemno veliko pomeni 74,9 % 61,3 % 85,2 % 15,3 % GozdVestn 76 (2018) 10 393 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava se prva skupina ne razlikuje značilno od nobene druge, ter se tretja ne razlikuje od četrte. Slednji sta si v tem pomenu podobni. Za uporabo testa X smo morali uporabiti združene kategorije osebnega dohodka (po dve kategoriji v eno; iz desetih smo jih ustvarili pet) in rangov pomembnosti (združili smo prva dva, ohranili srednjega in združili zadnja dva), da smo zagotovili pogoj frekvence v posameznem navzkrižnem razredu n > 5. Ugotovili smo, da razvrščanje pomembnosti storitve 'sprehod, pohod, izlet' in storitve 'tek, hitra hoja' nista povezani niti s starostjo (Pearsonov test X2; p = 0,837, p = 0,860) niti z osebnim dohodkom (Pearsonov test X2; p = 0,325, p = 0,228). Pri kolesarjenju je povezava sicer značilna, vendar pri višjih vrednostih p-statistike. Kolesarjenju pogosteje pripisujejo večji pomen mlajši (Pearsonov test X2; p = 0,067) in tisti z višjimi dohodki (Pearsonov test X2; p = 0,106). Mlajši manj pogosto pripisujejo večji pomen podobi krajine (Pearsonov test X2; p = 0,015), obratno pa tisti z višjimi dohodki pogosteje menijo, da je ta storitev pomembnejša (Pearsonov test X2; p = 0,074). Pri obeh storitvah je mogoče opaziti manj izrazit vpliv osebnega dohodka, ki značilno pojasnjuje varianco pomena pri vrednostih statistike p med 0,05 in 0,10. 3.3 Ali naj se ohrani prost vstop v gozdove? 3.3 Should the access to the forests stay free? Na to vprašanje je večina (83 %) odgovorila pritrdilno, hkrati pa smo lahko razkrili, da obstaja med anketiranci nekaj razlik (Slika 3). Tisti, ki živijo v mestih (več kot 10 000 prebivalci) bolj podpirajo prost dostop, podpora pa se manjša s padajočo velikostjo naselja, v katerem živijo (Pearsonov test x2'> p = 0,001). To je mogoče pojasniti z dejstvom, da so manjši kraji po navadi v bolj gozdnatih območjih in so z obiskom drugih najbolj 'prizadeti'. Kljub temu se podpora prostemu dostopu v gozdove v nobenem primeru ne zmanjša pod 70 %. Podpora je odvisna tudi od tega, ali je posameznik lastnik gozda. Podpora tistih z večjo gozdno posestjo je namreč manjša (Pearsonov test X2; p = 0,000) (Slika 4). 0% 20% 40% 60% 30% 100% Delež anketirancev ■ PROST DOSTOP ■ NE DOSTOPU Slika 3: Deleži anketirancev, ki podpirajo prost vstop v gozdove, po velikosti naselja, v katerem živijo (N = 801) (vsota deležev za vsako kategorijo velikosti kraja bivanja je 100 %). Figure 3.- Shares of respondents supporting free access to the woods, by the size of the settlement they live in (N=802) (sum of the shares for every category of settlement size is 100%) 394 GozdVestn 76 (2018) 10 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Z javnomnenjsko raziskavo smo pridobili podatke na podlagi reprezentativnega vzorca polnoletnih prebivalcev, kar je eden redkih primerov poizvedbe o gozdovih in storitvah, ki jih nudijo v Sloveniji. Petino vzorca predstavljajo lastniki gozda, ker je enako deležu na ravni države. V raziskavi smo pokazali, da so najbolj priljubljene mehkejše rekreativne dejavnosti - sprehod, pohodništvo, tek ipd. Sledijo jim nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev ter pikniki in druge oblike druženja. Vse naštete aktivnosti ne terjajo posebne infrastrukture in specializirane opreme, razen urejenih poti in urejenih kurišč. To je lahko pomembna informacija za javno gozdarsko službo in občinske prostorske načrte, ki lahko ugotovljena dejstva vključujejo v participativne postopke priprave načrtovalskih podlag, jih vključujejo v svoje odločitve in uresničujejo z tehnično manj zahtevnimi ukrepi. Z analizo vprašanja o pomenu posameznih dobrin in storitev gozda smo pokazali na značilno različnost med skupinami v vzorcu. Za štiri sklope storitev smo lahko oblikovali po dve skupini in v enem primeru celo štiri, ki se med seboj razlikujejo tako po oceni pomembnosti kot tudi nekaterih drugih socio-demografskih lastnostih. Predvsem pri kategoriji kulturnih storitev gozda smo pokazali veliko raznolikost pomena storitev. Pokazali smo, da je starost pogost dejavnik, ki vpliva na razvrščanje pomembnosti dobrin in storitev gozda. Po navadi so starejši ljudje storitvam gozda pripisovali večji pomen kot primerjalno mlajši. Starost se pokaže kot izjemno pomemben dejavnik delitve v primeru dveh uravnalnih storitev - varovanje naselij in cest pred plazovi ter padajočim kamenjem in varstvo obrežij vodotokov pred erozijo. Pri tem relativno starejši obema pripisujejo znatno večji pomen, kar morda kaže, da se mlajši teh koristi gozda ne zavedajo več toliko. Lahko pa to pojasnjujemo tudi s dejstvom, da so starejši doživeli več naravnih nesreč ali ujm, kjer so lahko doživeli varovalne učinke gozdov. Dodatno se je lastništvo gozda izkazalo kot pomembno pri oceni pomena oskrbovalnih storitev. Oboje je mogoče pojasniti. Pričakovano je, da bodo tisti z več gozda bolj zainteresirani za Slika 4: Delež anketirancev po velikostnih razredih lastništva gozda, ki se s prostim vstopom v gozdove strinjajo ali ne strinjajo (N = 801) (vsota deležev za vsako kategorijo velikosti gozdne posesti je 100 %). Figure 4: Shares of respondents by forest ownership size classes, who agree to or disagree to the free access to the (N=802) (sum of the shares for every category of settlement size is 100%) GozdVestn 76 (2018) 10 393 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava lesno biomaso, saj je po navadi najpomembnejši ali celo edini dohodek lastnika gozda in jo pogosto uporabljajo za ogrevanje svojih domov. Tega nismo potrdili za nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev, vendar je pri tem drugače to, da imajo pravico do nabiranja tudi drugi. Ravno problematika nabiralništva v času sezone obroda vedno znova vznikne kot vir nesoglasij med lastniki gozda in preostalimi, zato bo treba v prihodnje glede te težave obravnavati in skušati oblikovati družbeni dogovor, ki bo jasno opredelil pravice vseh interesnih skupin. Z vprašanjem o ohranitvi prostega vstopa v gozdove smo ugotovili podobno kot druge raziskave, saj je Ficko (2017) enako kot mi (83 %) na zelo podobno vprašanje ugotovil večinsko podporo (59 %). Smo pa v naši raziskavi hkrati ugotovili, da je podpora zelo odvisna od tega, ali je posameznik tudi lastnik gozda. Tisti, ki gozda nimajo, prost vstop v gozdove bolj podpirajo, kot tisti, ki imajo gozd oziroma ga imajo več. To je pomembno dejstvo za tiste, ki bodo pripravljali morebitne spremembe zakonodaje s področja gozdarstva in prostorskega načrtovanja, da bodo v postopke prenove aktivno vključevali lastnike gozdov, predvsem tudi večje. Podpora za prost vstop v gozdove je ravno med njimi manjša kot pri drugih in čeprav jih je številčno manj kot manjših lastnikov, jim je treba v participativnih postopkih nameniti dovolj pozornosti. Z raziskavo smo pokazali ne samo kako pomemben je gozd Slovencem v pomenu preživljanja prostega časa in dela, temveč tudi, da so te preference različne. Prikazali smo strukturo različnih skupin anketirancev in jih dodatno opredelili, kar je lahko koristno orodje za tiste, ki bodo oblikovali relevantne politike s področja gozdarstva, turizma in krepitve javnega zdravja. V razpravah je namreč treba upoštevati, da potrebe in želje različnih skupin deležnikov niso enovite ter da ravno to pogosto vodi v konflikte. V prihodnje je smiselno nadaljevati s podobnimi raziskavami, le da jih je treba prilagoditi različnim skupinam deležnikov tako, da bodo bolj ciljno obravnavale njihove potrebe in želje ter omogočale podrobnejšo analizo vzrokov za konflikte med skupinami. Predlagamo tudi, da bi bile tudi bolj prostorsko specifične in bi lahko 396 opredelili, ali se morda določeni konflikti pojavljajo le v nekaterih delih države. Tako bi lahko prizadevanja za reševanje težav ciljno usmerili v 'problematična' območja. 5 POVZETEK Zasnovali smo javnomnenjsko raziskavo in jo aprila 2017 v obliki spletne ankete izvedli na reprezentativnem vzorcu (po starostni in spolni strukturi) polnoletnih Slovencev. Cilj raziskave je bil ugotoviti rekreativne navade Slovencev, ki del prostega časa preživijo v gozdu, kako pomembne so zanje izbrane dobrine in storitve gozdov ter kako zelo podpirajo pravico vsakogar, da vstopa v gozd ne glede na to, kdo je njegov lastnik. Vprašalnik je vseboval dvanajst tematskih vprašanj in šest vprašanj o socio-demografskih lastnostih anketirancev. Spletno anketo je opravilo podjetje s področja tržnih raziskovanj. V tem prispevku predstavljamo analizo treh vprašanj, ki so bila vsebinsko sorodna in so zajemala posameznikove rekreacijske navade, njihovo zaznavo pomembnosti posameznih dobrin in storitev gozda ter podporo prostemu vstopu v gozdove. Prvo vprašanje smo analizirali s pomočjo prikaza frekvenc posameznih odgovorov in ugotovili, da so najpogostejše mehkejše rekreativne dejavnosti - sprehod, pohodništvo, tek ipd. Sledijo jim nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev ter pikniki in druge oblike druženja. Drugo vprašanje smo analizirali s pomočjo niza multivaritnih statističnih metod, ker smo hoteli pokazati na različnost preferenc do različnih dobrin in storitev gozda. S pomočjo metod razvrščanja v skupine smo oblikovali skupine anketirancev, ki se med seboj razlikujejo glede tega, kakšen pomen pripisujejo posameznim dobrinam in storitvam gozda in z diskriminantno analizo ter neparame-tričnimi testi razlik te skupine dodatno opredelili. Za kategorije uravnalnih, habitatnih in oskrbovalnih storitev smo ugotovili, da lahko anketirance glede pomena storitev razvrščamo v dve skupini, v primeru kulturnih storitev pa v štiri. Skupine se med seboj vedno razlikujejo v srednji starosti, v posameznih primerih pa tudi v osebnem dohodku, po spolu in glede na to, koliko gozda imajo v lasti. Anketiranci so na zadnje vprašanje lahko odgovorili, ali podpirajo prost vstop v gozdove GozdVestn 76 (2018) 10 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava ali ga ne. Večina želi to pravico ohraniti, vendar smo ugotovili, da obstaja povezava z velikostjo gozdne posesti anketiranca in od tega, v kakšnem naselju živi. Večjo podporo izkazujejo tisti brez gozda ali ga imajo manj, večji lastniki pa manj. Večjo podporo prostemu v stopu v gozd izkazujejo tudi tisti v naseljih z več prebivalci kot tisti, ki živijo v manjših vaseh in zaselkih. Obe lastnosti sta deloma v povezavi. Rezultati raziskave kažejo na veliko različnost pričakovanj, potreb in želja do gozda med skupinami posameznikov. Tovrstne informacije so lahko koristno orodje tistim, ki želijo obravnavati in reševati konflikte, ki nastajajo med obiski gozda, saj se je mogoče različnim interesnim skupinam približati z poznavanjem njihovih potreb in pričakovanj ter v naprej pripravljati alternativne rešitve, ki bi vsem prinašale sprejemljive kompromise. 5 SUMMARY We prepared a public enquiry and carried it out in April 2017 in the form of internet survey performed on a representative sample (according to age and gender structure) of Slovenians of age 18 and more. The goal of the research was to determine recreational habits of Slovenians, who spend a part of their time off in the forest; how important they find the selected forest goods and services and how firmly they support everybody's right to access to the forest regardless of who its owner is. The questionnaire comprised 12 thematic questions and 6 questions about socio-demographic features of the respondents. Internet survey was performed by a company from the field of market research. In this article, we present the analysis of the answers to three questions which were related regarding their topic and comprised individuals' recreational habits, their perception of individual forest goods and services importance, and support to the free access to forests. The first question was analyzed using the presentation of individual answers' frequencies and found out that the most common are soft recreational activities - walking, hiking, running, etc. They are followed by picking mushrooms and other forest fruits, picnics and other forms of socializing. The second question was analyzed using a series of multivariate statistical methods, since we GozdVestn 76 (2018) 10 wanted to show the heterogeneity of preferences regarding diverse forest goods and services. Using cluster analysis, we formed groups of respondents, who differ with regard to what importance they ascribe to the individual forest goods and services; using discriminant analysis and non-parametric tests of differences we additionally profiled these groups. For the categories of regulating, habitat, and provision services we determined, that the respondents are arranged into two groups with regard to the importance of services; they are arranged into four groups with regard to cultural services. These groups always differ from one another according to mean age; in individual cases, they also differ with regard to personal income, gender, and size of the forest they own. The respondents could answer the last question by expressing their support or non-support to the free access to forests. The majority wants to retain this right, however, we found out that there is a link to the respondent's forest estate size and the type of the settlement she/he lives in. A higher support was expressed by the respondents without forests or with smaller estates; a lower one was expressed by the ones with larger forest estates. A higher support to the free access to forests was also expressed by the respondents living in settlements with a higher number of residents than by those living in smaller villages and hamlets. Both features partly correlate. Results of the research show a major heterogeneity of expectations, needs, and wishes concerning forest in diverse groups of individuals. These sorts of information can therefore represent a useful tool for the ones who want to deal with and solve conflicts arising during forest visits, since it is possible to approach diverse interest groups by knowing their preferences and prepare alternative solutions, bringing acceptable compromises to everybody, in advance. 6 ZAHVALE 6 ACKNOWLEDGEMENTS Raziskava je bila financirana v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Zagotovimo si hrano za jutri v letu 2014 s projektom Razvoj metodologije za ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev gozdov v Sloveniji (V1-1429), ki ga je 397 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Objava rezultatov in priprava članka je bila podprta v okviru naloge P4-0107, ki jo je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Financerjem se za podporo zahvaljujemo. 7 VIRI 7 REFERENCES Cochran, W.G., 1977. Sampling Techniques: 3d Ed. Wiley New York. Ficko, A., 2017. Javnomnenjska anketa o slovenskih gozdovih, V4-1421 Presoja parametrov stanja in razvoja gozdov za namen uresničevanja ciljev Nacionalnega gozdnega programa : poročilo raziskovalnega projekta. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Slovenija, str. 45-50 Golob, A., 2008. Zainteresirana slovenska javnost o pomenu gozda in gozdarstvu. Gozdarski vestnik, 66, 95-104. Hair, J.F., 2010. Multivariate Data Analysis. Prentice Hall. Kodeks Obisk v naravi. https://www.gozd-eksperimentov. gozdis.si/publikacije (9. 11. 2018) Malnar, B., Šinko, M., 1998. Slovenian public opinion on forests. Gozdarski vestnik, 56, 279-290. Pucko, L., 1997. Rezultati ankete o poznavanju gozdov in gozdarstva v javnosti. Gozdarski vestnik, 55, 508-513. Resolucija o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov. si/pageuploads/javna_razprava_2015/Resolucija_o_ nac_programu_prehrane_in_in_tel_dejavnosti_ jan_2015.pdf (9. 11. 2018). Simončič, T., Bončina, A., 2017. Mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov, V4-1421 Presoja parametrov stanja in razvoja gozdov za namen uresničevanja ciljev Nacionalnega gozdnega programa : poročilo raziskovalnega projekta. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Slovenija, str. 51-56. Sredin gost: Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov. 26.9.2018. https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174564813 (27. 9. 2018) Strategija za biotsko raznovrstnost EU do 2020. December 2011. http://ec.europa.eu/environment/ pubs/pdf/factsheets/biodiversity_2020/2020%20 Biodiversity%20Factsheet_SL.pdf (9. 11. 2018) Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. 5. oktobra 2017. http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/ mgrt.gov. si/pageuploads/Strategija_turizem_ koncno_5.10.2017.pdf (9. 11. 2018) Šmid Hribar M., Kozina J., Bole D., Urbanc M. 2018. Javno dobro, skupni viri in skupno: vpliv zgodovinske zapuščine na sodobno dojemanje v Sloveniji kot tranzicijski družbi. Urbani Izziv, Vol. 29, No. 1 (junij 2018), str. 43-55. TEEB, 2010. The Economics of Ecosystems and Biodiversity: mainstreaming the economics of nature: a synthesis of the approach, conclusions and recommendations of TEEB. UNEP/Earthprint, London and Washington. van den Bosch, M., Ward Thompson, C., Grahn, P. 2018. How nature may prevent stress and promote mental health The Oxford Textbook of Nature and Public Health. (Eds. van den Bosch, M. & Bird, W.) / Oxford University Press van den Bosch, M. 2017. Natural Environments, Health, and Well-Being Oxford University Press Oxford Research Encyclopedias, Environmental Science. Vizija Slovenije 2050. 2017. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. https://slovenija2050.si/wp-content/uploads/2017/01/ Vizija-Slovenije.pdf (9. 11. 2018) Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, s spremembami in dopolnitvami). 398 GozdVestn 76 (2018) 10 Strokovna razprava GDK 453+151.21(497.4)(045)=163.6 Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove Alien Insects in Slovenia and Their Potential Impact on Forests Andreja KAVČIČ1 Izvleček: Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove, Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 10. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 26. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Na nova območja človek z globalizacijo vnaša številne tujerodne vrste, ki naseljujejo praktično vse ekosisteme, tudi gozdove. Vpliv tujerodnih vrst na novem območju je težko z gotovostjo napovedati, lahko pa na vpliv sklepamo na podlagi njihovega obnašanja v primerljivih ekoloških razmerah, na primer v sosednjih državah. Tujerodne vrste, ki na novem območju povzročijo negativne spremembe in škodo, so invazivne tujerodne vrste. Čeprav jih je razmeroma majhen delež vseh tujerodnih vrst, pa je njihov vpliv na okolje lahko zelo velik. Veliko invazivnih tujerodnih vrst spada med žuželke. Zelo pomembne so zlasti fitofagne vrste, ki povzročajo škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih sorodnih panogah. Slovenija pri tem ni izvzeta. Tujerodne žuželke pridejo k nam na različne načine, velikokrat po naravni poti iz sosednjih držav, kjer so že ustaljene. Pojav mnogih novih vrst žuželk ostane neopažen in njihovo prisotnost zaznamo šele, ko (če) začnejo v okolju povzročati vidne spremembe. Takrat je po navadi kakršnokoli ukrepanje bolj ali manj neučinkovito. Članek na primerih izbranih tujerodnih vrst žuželk osvetljuje stanje tujerodnih vrst žuželk v Sloveniji in njihov vpliv na gozdove. Ključne besede: tujerodne vrste, žuželke, gozd, vpliv, fitofagne žuželke, invazivne tujerodne žuželke, potencialno invazivne tujerodne žuželke, Slovenija Abstract: Kavčič, A.: Alien Insects in Slovenia and Their Potential Impact on Forests, Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 76/2018, vol 10. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 26. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Due to globalization, numerous alien species are brought to new territories; they colonize almost all ecosystems, including forests. It is difficult to predict the impact of alien species on the new territory, but we can conclude about the impact on the basis of their behavior in comparable ecological conditions, for example in neighboring countries. Alien species, causing negative changes and damage on the new territory, are invasive alien species. Although they account for a relatively small share of all alien species, they can considerably affect the environment. Many invasive alien species belong to the insects. Very important are phytophagous species, which cause damage in agriculture, forestry, and other similar branches. Thereby, Slovenia is not excluded. Alien insects come to Slovenia in various ways, often naturally from neighboring countries, where they are already settled. Occurrence of many new insect species stays unnoticed, and we observe their presence only when (if) they begin causing visible changes in the environment. At this point, any action is usually more or less inefficient. This article highlights the state of alien insect species in Slovenia and their impact on forests on the examples of the selected alien insect species. Key words: Alien species, insects, forest, impact, phytophagous insects, invasive alien insects, potentially invasive alien insects, Slovenia 1 UVOD Človek z globalno trgovino in selitvami ljudi namerno ali nenamerno vnaša organizme na območja, ki jih po naravni poti sami ne bi mogli doseči. Vrste, ki se tako pojavijo na novih območjih, imenuj emo tujerodne vrste. Poj av tuj erodnih vrst ni novodoben, pač pa traja, odkar človek osvaja svet in pri tem premaguje naravne ovire. 1 dr. A. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. andrej a.kavcic@gozdis.si GozdVestn 76 (2018) 10 399 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove Na začetku so bili vnosi tujerodnih vrst zaradi počasnih in razmeroma maloštevilnih premikov ljudi in dobrin zelo počasni in razmeroma redki, v zadnjih dveh stoletjih pa je proces vse intenzivnejši. Z razvojem novih načinov transporta je človek osvojil kopno, vodo in zrak in s hitrimi premiki lahko v izjemno kratkem času doseže skoraj katerikoli kotiček sveta. Vsak trenutek so na poti ogromne količine raznovrstnega blaga in ljudi, ki potujejo z enega na drugi konec sveta. Vnos tujerodnih vrst se še posebno hitro širi od leta 1950 in ni videti, da se bo trend kmalu umiril (Seebens in sod., 2018; Brockerhoff in Liebhold, 2017). Na podlagi inventarizacije tujerodnih vrst je bilo v Evropi zabeleženih več kot 11.000 tujerodnih vrst organizmov. Največji delež zavzemajo rastline, ki jih je več kot 50 % vseh tujerodnih vrst v Evropi, sledijo jim tujerodni nevretenčarji, predvsem žuželke (Hulme in sod., 2009; Roques in sod., 2009). V novem okolju velika večina tujerodnih vrst ni nevarnih in ne povzroča zaznavnih sprememb. Relativno majhen delež tujerodnih vrst pa se zaradi svojih specifičnih lastnosti in ugodnih razmer na zasedenem območju lahko namnoži in razširi na večje območje ter povzroči spremembe, ki so praviloma negativne. Takim tujerodnim vrstam rečemo invazivne tujerodne vrste; spremembe, ki jih povzročajo, pa za človeka praviloma pomenijo gospodarsko, okoljsko ali/in družbeno škodo (Keller in sod., 2011). S pogostejšimi vnosi tujerodnih vrst se pričakovano povečuje tudi število invazivnih tujerodnih vrst, tako posameznih osebkov kot novih vrst. Slovenija je na stičišču pomembnih trgovskih in selitvenih poti in kot taka še posebno dovzetna za nove vnose različnih organizmov. Kakšen bo vpliv tujerodnih vrst na novem območju, je nemogoče z gotovostjo napovedati, lahko pa na njihov vpliv sklepamo na podlagi vpliva, ki ga imajo vrste v primerljivih ekoloških razmerah drugod po svetu, na primer v sosednjih državah. Namen članka ni našteti in natančno opisati vse vrste žuželk, ki so bile doslej najdene v Sloveniji in lahko vplivajo na gozdove, ali opisovati podrobnosti, ker bi bil tak članek preobsežen in za marsikoga nezanimiv. Poleg tega najdbe ne kažejo nujno dejanskega števila tujerodnih vrst, saj so velikokrat odvisne od angažiranosti nekaj zainteresiranih posameznikov in zato omejene na posamezna leta, določeno območje ali celo skupino organizmov. Namen članka je z nekaj primeri opisati trenutno stanje tujerodnih vrst žuželk pri nas in njihov vpliv na naše gozdove. Slika 1: Deformacije - šiške, ki jih povzroča kostanjeva šiškarica, Dryocosmus, kuriphilus. (Foto: A. Kavčič) 400 GozdVestn 76 (2018) 10 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove 2 TUJERODNE VRSTE V GOZDOVIH Tujerodne vrste se pojavljajo v vseh ekosistemih, tudi v gozdovih (Roques in sod., 2009). Le-ti v Sloveniji pokrivajo skoraj dve tretjini celotne površine države in so vse bolj podvrženi intenzivnim spremembam, ki jih s svojimi dejavnostmi povzroča človek, in jim čedalje težje kljubujejo. V zadnjih desetletjih postajajo invazivne tujerodne vrste poleg krčenja oz. zaraščanja gozdov, onesnaževanja in podnebnih sprememb vse pomembnejši dejavnik, ki ogroža stabilnost gozdov in s tem njihove številne funkcije (Liebhold in sod., 1995). 2.1 Tujerodne vrste žuželk v slovenskih gozdovih Med tujerodnimi organizmi v gozdovih so med najpomembnejšimi in tudi najbolj raziskanimi kopenski nevretenčarji oz. žuželke, zlasti fitofagne vrste (herbivori), kot so stenice, metulji, pod-lubniki, rastlinske uši, rastlinske ose in nekatere druge skupine, ki se hranijo z rastlinskim tkivom in povzročajo poškodbe na gozdnih rastlinah (Seljak, 2013; Jurc in sod., 2017). Nekatere od njih so se v Sloveniji že izkazale za invazivne in so pomembni gozdni škodljivci, pri drugih pa je vpliv na gozdove zelo majhen oz. še ni znan. Tujerodne fitofagne žuželke se pojavljajo na vseh delih rastline: v skorji in na njej, v lesu, na listih, v listnem tkivu, plodovih, semenih, ... Nekatere od njih se pojavljajo samo na eni rastlinski vrsti (monofagi), druge na več vrstah istega rodu (oligofagi), tretje pa naseljujejo in se hranijo na rastlinah iz različnih rodov in družin (polifagi). 2.2 Invazivne tujerodne vrste žuželk v slovenskih gozdovih v slovenskih gozdovih je imela v minulih letih od tujerodnih vrst žuželk zelo izrazit negativen vpliv kostanjeva šiškarica, Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu (Hymenoptera, Cynipidae). Nekaj milimetrov dolga bleščeče črna osica izvira s Kitajske, s človekom pa se je razširila v večji del Azije, v S Ameriko in Evropo. Glavni način širjenja kostanjeve šiškarice na nova območja je sadilni material. Osica napada različne vrste kostanjev (Castanea spp.) in povzroča nastanek zadebelitev oz. šišk na poganjkih, pri osnovi moških socvetij, in na debelejših listnih žilah, s čimer povzroča škodo v drevesnicah, nasadih in gozdovih (Slika 1). V Slovenijo je bila vnesena leta 2004 s sadikami kostanja iz drevesnice iz Italije. Kljub ukrepom izkoreninjenja in preprečevanja širjenja se je osica v zelo kratkem času po naravni poti razširila po vsej državi in kmalu povzročila izdatno škodo na navednem kostanju, Castanea sativa Mill., v večjem delu Slovenije (Knapič in Slika 2: Parazitoidna osica Torymus sinensis (Foto: D. Jurc) GozdVestn 76 (2018) 10 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove sod., 2010). Eden od razlogov za hitro širjenje je, da se osice D. kuriphilus izjemno namnožijo, simptomi napada pa so v zgodnji fazi zelo neizraziti in neopazni, tako da jih ni težko spregledati. Uporaba insekticidov za zatiranje te invazivne tujerodne vrste žuželke ni najbolj učinkovita, saj osebki večino časa preživijo v stadiju ličinke, ki je v notranjosti šiške, kjer je dobro zaščitena pred zunanjimi vplivi. 2.3 Nameren vnos tujerodnih vrst žuželk lahko pomeni tveganje za gozdove Doslej se je kot edini učinkovit način za obvladovanje kostanjeve šiškarice izkazala biološka kontrola s parazitoidno osico Torymus sinensis Kamjo (Hymenoptera, Torymidae) (Slika 2). To je vrsta, ki je prisotna v naravnem okolju kostanjeve šiškarice, t.j. na Kitajskem, kjer uspešno uravnava številčnost njene populacije in preprečuje namno-žitve. Po zgledu sosednjih držav je bil leta 2015 z namenom zaščite pravega kostanja pred nevarno invazivno tujerodno osico omenjeni parazitoid prvič vnesen tudi v Slovenijo. Načrtni vnosi T. sinensis z namenom biološke kontrole kostanjeve šiškarice so bili tudi v kasnejših letih (Jurc in sod., 2017). V nekaj letih je bilo T. sinensis mogoče najti na številnih območjih po vsej Sloveniji in v?*. ■ ' j • .¿i • wv • v . i ■-V, . poškodbe zaradi kostanjeve šiškarice so se izrazito zmanjšale, kar kaže, da je bila biološka kontrola učinkovita (Jurc in sod., 2016). Glede na to, da so tujerodnega parazitoida kostanjeve šiškarice v preteklosti intenzivno vnašali v sosednjo Italijo, obstaja velika verjetnost, da se je vrsta iz Italije razširila k nam že pred namernim vnosom v Slovenijo. Zato zmanjšanje škode zaradi kostanjeve šiškarice najverjetneje ni samo posledica namernega vnosa njenega parazitoida in bi se to zgodilo prej ali slej brez vnašanja T. sinensis (Jurc in sod., 2017). Pri namernem vnosu tujerodnih vrst za kakršenkoli namen pa je treba biti skrajno previden, saj zaradi nepredvidljivosti odziva vrste v novem okolju ne moremo popolnoma izključiti možnosti njenega negativnega vpliva na domorodne vrste oz. ciljni ekosistem kot celoto (Heimpel in Cock, 2018). Ali bo učinkovitost T. sinensis proti kostanjevi šiškarici odtehtala morebiten negativen vpliv parazitoidne osice na slovenske gozdove, bodo pokazali čas in načrtne raziskave. 2.4 Potencialno invazivne žuželke v slovenskih gozdovih Invazivne tujerodne vrste, ki se pri nas še ne pojavljajo, imenujemo potencialno invazivne tujerodne vrste. Od žuželk so to na primer azijski f X . ^ • I ± s / •"/ Ž * A - H- 'li " J ' •>< 4 -.-s ' <* • . , * . v, x * Slika 3: Paličasti izrivki črvine so znak napada črnega lesarja, Xylosandrus germanus. (Foto: Beat Forster, Swiss Federal Institute for Forest, Snow and Landscape Research, Bugwood.org) GozdVestn 76 (2018) 10 402 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove kozliček (Anoplophoraglabripennis (Motschulsky)) (Coleoptera, Cerambycidae) in kitajski kozliček (Anoplophora chinensis (Forster)) (Coleoptera, Cerambycidae), ki povzročata sušenje več kot sto različnih vrst listavcev, ter orehov vejni lubadar (Pityophthorus juglandis Blackman) (Coeloptera: Curculionidae, Scolytinae), ki povzroča sušenje različnih vrst orehov (Juglans sp.). Za omenjene vrste namreč ne moremo z gotovostjo napovedati, kakšen bo njihov vpliv na novem območju. Kot potencialno invazivne štejemo tudi tiste inva-zivne tujerodne vrste, ki so pri nas že prisotne, a se zaenkrat pojavljajo le na zelo omejenem območju, na primer samo na nekaj lokacijah, oz. so maloštevilne, še nimajo zaznavnega negativnega vpliva in jih je z določenimi ukrepi mogoče izkoreniniti ter preprečiti nastanek škode. V projektu LIFE ERTEMIS, ki ga vodi Gozdarski inštitut Slovenije, je bil sestavljen t.i. opozorilni seznam potencialno invazivnih vrst za slovenske gozdove, na katerega je bilo uvrščenih 13 vrst žuželk, ki pomenijo potencialno nevarnost za slovenske gozdove (de Groot in sod., 2017). V slovenskih gozdovih je kar nekaj tujerodnih vrst žuželk, ki ponekod po svetu s svojo invazivnostjo povzročajo znatno škodo, pri nas pa zaenkrat ne beležimo njihovega vpliva. Na vprašanje, zakaj je tako, je mogočih več odgovorov, med drugim tudi, da določena vrsta za prilagoditev na nove razmere potrebuje določen čas in se njena inva-zivnost še ni pokazala. Obstaja pa tudi možnost, da so v Sloveniji lokalne razmere vendarle toliko drugačne, da te vrste pri nas ne bodo postale Slika 4: Odrasel osebek (samica) azijskega ambrozijskega podlubnika, Xylosandrus crassiusculus. (Foto: A. Kavčič) invazivne in škodljive. Mogoče je tudi, da te vrste povzročajo spremembe v ekosistemu na nivoju, ki za človeka ni pomemben in ostane neopažen ali ga pripišemo drugim vzrokom. Ena takih vrst je črni lesar, Xylosandrus germanus (Blandford) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae), ki je bil v Sloveniji prvič zabeležen leta 2000 v Solkanu, zdaj pa ga najdemo že po vsej Sloveniji (Jurc in sod., 2010; Hauptman in sod. 2018). Do 2,5 mm dolg podlubnik bleščeče črne barve ima naravni areal v V Aziji, s človekom pa se je razširil zunaj tega območja in je zdaj prisoten v različnih delih sveta in raznovrstnih habitatih. Glavne poti vnosa na nova območja so trgovina s sadikami in lesom gostiteljev, v Slovenijo pa se je najverjetneje razširil po naravni poti iz sosednje Italije. Hrošči črnega lesarja se razvijajo v lesu listavcev in iglavcev, kot gostitelji pa so primerne rastline več kot dvesto različnih vrst lesnatih rastlin. Črni lesar je v bistvu sekundarni škodjivec in napada oslabelo in poškodovano drevje, vendar lahko naseli tudi na videz zdrava in nepoškodovana drevesa. Vrsta se pojavlja na brezi (Betula sp.), bukvi (Fagus sp.), brestu (Ulmus sp.), javorju (Acer sp.), orehu (Juglans sp.), hrastu (Quercus sp.), vrbi (Salix sp.), jablani (Malus sp.), jesenu (Fraxinus sp.), lipi (Tilia sp.), pravem kostanju (Castanea sativa Mill.), smreki (Picea sp.), jelki (Abies sp.), boru (Pinus sp.) in drugih vrstah. X. germanus povzroča škodo v drevesnicah, nasadih, gozdovih in drugih naravnih habitatih. Hrošči z vrtanjem rovov v les povzročijo mehanske poškodbe gostitelja, simbiontske glive, ki jih osebki prenašajo s seboj in se z njimi hranijo, pa razvrednotijo les ali celo povzročijo rastlinske bolezni. Ni izključeno, da bi vrsta zaradi sposobnosti velikih namnožitev in drugih bioloških lastnosti lahko negativno vplivala tudi na domorodne vrste podlubnikov (Henin in Versteirt, 2004). Napadene rastline se sušijo, mlade praviloma propadejo. Eden tipičnih znakov, ki kažejo na prisotnost črnega lesarja v lesu, so drobne vhodno-izhodne odprtine v skorji, iz katerih štrlijo krhke paliča-ste strukture belkaste barve (Jurc in sod., 2010) (Slika 3). V notranjosti gostitelja so osebki dobro zaščiteni pred zunanjimi vplivi, zato obvladovanje škodljivca ni enostavno. Zaenkrat je edini način za obvladovanje črnega lesarja enak kot pri naših GozdVestn 76 (2018) 10 403 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove domorodnih vrstah podlubnikov, t.j. intenzivno spremljanje in uničenje napadenega materiala skupaj z zalego. Pri obvladovanju škodljivca je zelo pomembna tudi preventiva. Z odstranitvijo materiala za zaleganje in razvoj hroščev, t. j. sveže poškodovanega drevja (listavcev in iglavcev), lahko uspešno preprečimo naselitev nenapadenega materiala in dodatno namnožitev osebkov. Zato je smiselno, da svež lesni material (npr. sveže posekan les, podrto drevje) čim prej odstranimo iz gozda, saj tak material oddaja hlapne snovi, ki privabilno delujejo za podlubnike X. germanus (in tudi številne druge fitofagne organizme, ki lahko poškodujejo lesnate rastline) iz okolice, ki material naselijo, zaležejo zarod in v končni fazi razvrednostijo les. Črni lesar se v zadnjih letih redno pojavlja v pasteh za spremljanje hroščev v slovenskih gozdovih, kar nakazuje, da ima vrsta pri nas ugodne ekološke razmere in se je ustalila v naravnih habitatih. Zato in ker se vrsta k nam še naprej neovirano širi iz Italije, njeno izkoreninjenje ni več mogoče. V Sloveniji je X. germanus povzročil večjo škodo leta 2016, ko je napadel sveže posekan les pri Lovrencu na Pohorju (Hauptman in sod., 2018). Ali bo X. germanus v Sloveniji postal pomemben gozdni škodljivec, bo pokazal čas. Leta 2017 je bila v Sloveniji najdena črnemu lesarju sorodna vrsta podlubnika iz Azije (Kavčič, 2018). Azijski ambrozijski podlubnik, Xylosan-drus crassiusculus (Motschulsky) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae), ki je eden najbolj razširj enih vrst podlubnikov na svetu in se pojavlj a v raznolikih habitatih. Hrošči so bili najdeni v pasteh za spremljanje hroščev na Goriškem (Slika 4). Za razliko od X. germanus azijski ambrozijski podlubnik napada samo listavce in se pojavlja samo na tanjših delih gostitelja. Na nekaterih območjih po svetu X. crassiusculus povzroča znatno škodo v drevesnicah in nasadih, kjer povzroča sušenje in propadanje lesnatih rastlin in izgubo pridelka v kmetijski pridelavi, vendar je v Evropi njegov vpliv od prve najdbe pred skoraj 20 leti (2003) v Italiji zanemarljiv. Poleg tega j e bila vrsta kljub številnim gostiteljem v Evropi najdena samo na treh vrstah lesnatih rastlin. V Sloveniji smo doslej hrošče X. crassiusculus našli samo na dveh lokacijah v Z delu Slovenije, vendar nikoli na gostiteljskih rastlinah. V Italiji so azijskega ambrozijska podlubnika našli na pravem kostanju (Castanea sativa Mill.), ki je v Sloveniji pomembna drevesna vrsta. Na podlagi najdb v Sloveniji sklepamo, da je pri nas podlubnik že prisoten v gozdovih, vsaj lokalno v Z delu države, zaradi za vrsto ugodnih ekoloških Slika 5: Hrastova čipkarka, Corythucha arcuata. (Foto: A. Kavčič) GozdVestn 76 (2018) 10 458 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove razmer pa pričakujemo njegovo širjenje. Njegovo izkoreninjenje na ozemlju Slovenije ni mogoče tudi zato, ker se vrsta k nam stalno širi po naravni poti iz Italije. Enako kot pri X. germanus tudi pri X. crassiusculus ne moremo predvideti, kako bo tujerodna vrsta vplivala na gozdove v prihodnosti, je pa dejstvo, da imata pri nas obe vrsti ugodne ekološke razmere, njun potencial za povzročitev škode na gozdnih lesnatih rastlinah pa je velik. Za obe vrsti je značilno, da je odkrivanje znakov napada hroščev zelo zahtevno, saj so znaki neizraziti in je napadene rastline lahko spregledati, še posebno, če gre za odrasla drevesa, na katerih se napad lahko pojavi tudi na težko dostopnih mestih v krošnji. V Sloveniji je med tujerodnimi žuželkami, pri katerih je še veliko odprtih vprašanj glede vpliva na gozdove, tudi severnoameriška stenica hrastova čipkarka, Corythucha arcuata (Say), (Heteroptera, Tingidae), ki je bila leta 2016 najdena pri Brežicah, v neposredni bližini slovensko-hrvaške meje (Jurc in Jurc, 2017) (Slika 5). Drobna belkasta stenica se pojavlja v glavnem na hrastih (Quercus sp.), kjer izsesava liste, ki zaradi poškodb porumenijo, se posušijo in prezgodaj odpadejo. Stenica je precej razširjena v več evropskih državah in v Turčiji, o večji škodi pa poročajo samo s Hrvaške. Stenica, ki se lokalno lahko pojavlja v izjemno velikem številu, naj bi slabila drevesa hrasta doba (Quercus robur L.) ter negativno vplivala na prirast lesa in pomlajevanje hrasta. V Sloveniji smo v dveh letih prisotnost hrastove čipkarke potrdili že na več lokacijah v Sloveniji. Njena prisotnost na gostiteljih v neposredi bližini prometnic kaže, da se C. arcuata na nova območja širi kot slepi potnik, čeprav se v Slovenijo najverjetneje širi tudi po naravni poti iz sosednjih držav, iz Italije in Hrvaške, na kar kažejo najdbe stenice na hrastih sredi gozdnih sestojev in daleč od prometnic. Na podlagi najdb na območju celotne Slovenije lahko sklepamo, da je pri nas vrsta prisotna že več let, a je ostala neopažena. Napad je namreč Slika 6: Storževa listonožka, Leptoglossus occidentalis. (Foto: A. Kavčič) GozdVestn 76 (2018) 10 459 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove zelo lahko spregledati, če se osebki na gostitelju ne pojavljajo v zelo velikem številu. V hrastovih gozdovih v Sloveniji zaenkrat ne beležimo škode zaradi nove vrste stenice. Glede na to, da se na hrastih pojavlja zelo veliko škodljivcev in bolezni, pa prisotnost novega tujerodnega škodljivca, ki poškoduje enega najpomembnejših organov rastline - list, za drevje zagotovo ni ugodna. V minulih letih se je k nam razširila še ena severnoameriška stenica, in sicer storževa listo-nožka, Leptoglossus occidentalis Heidemann (Heteroptera, Coreidae) (Gogala, 2003) (Slika 6). Rdečerjava stenica z značilnimi listastimi razširitvami goleni na zadnjih nogah je bila v Sloveniji prvič zabeležena leta 2003 blizu Komna na Krasu, k nam pa naj bi se razširila po naravni poti iz Italije. Storževa listonožka izsesava mlade storže in semena iglavcev, zaradi česar je lahko zelo zmanjšan obrod semen. Stenica je tudi velika nadloga, ko se jeseni množično pojavlja v bližini človekovih bivališč, kjer išče prezimovališče. Prisotnost storževe listonožke beležimo v različnih delih Slovenije, kar kaže, da ima pri nas vrsta ugodne razmere za obstoj in se širi. Škode v gozdovih zaradi te tujerodne stenice v Sloveniji tako kot drugod po Evropi zaenkrat ne beležimo, v primeru večje namnožitve pa bi znatno škodo lahko povzročila npr. v gozdnih semenskih sestojih in drevesnicah. Od tujerodnih vrst kožekrilcev, ki so bili v Sloveniji najdeni v zadnjem času, lahko poleg kostanjeve šiškarice omenimo brestovo grizlico, Aproceros leucopoda Takeuchi, (Hymenoptera, Argidae), ki pa še zadaleč ne povzroča tolikšne škode kot njena sorodnica. Osica izvira iz V Azije in se pojavlja na brestih (Ulmus sp.). V Sloveniji je bila prvič zabeležena leta 2011 v Rožni dolini pri Novi Gorici, še isto leto pa je bila najdena tudi v osrednji Sloveniji (de Groot in sod., 2012). V Evropo je bila brestova grizlica najverjetneje vnesena s sadikami brestov, k nam pa naj bi se razširila po naravni poti iz Italije. Slika 7: Značilne poškodbe, ki jih povzročajo ličinke (pagosenice) brestove grizlice, Aproceros leucopoda. (Foto: Hrvatski šumarski institut) 406 GozdVestn 76 (2018) 10 ISSN 2536-264X Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Ameriška rdeča trohnoba (Heterobasidion irregulare) Prof. dr. Dušan Jurc, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (dusan.jurc@gozdis.si) 461 GozdVestn 76 (2018) 7-8 GDK 453(045)=163.6 Ameriška rdeča trohnoba, ki jo povzroča gliva ameriški trohnobnež LATINSKO IME Heterobasidion irregulare Garbel. & Otrosina RAZŠIRJENOST Bolezen je naravno razširjena v Severni Ameriki, v Evropi so jo ugotovili v Italiji na obali Tirenskega morja v ozkem, do 18 km širokem pasu, ki se razteza zahodno in južno od Rima v dolžini 103 km. GOSTITELJI Večinoma bori (Pinus spp.), brini (Juniperus spp.) in drugi iglavci v Severni Ameriki (npr. Abies balsamea, Calocedrus decurrens, Picea sitchensis, Pseudotsuga menziesii, Tsuga canadensis). V Italiji so bolezen ugotovili na piniji (Pinus pinea) (slika 1) in alepskem boru (P. halepensis), dokazano dovzetni pa so tudi rdeči bor (P sylvestris), številne vrste smrek (Picea spp), jelk (Abies spp.) macesnov (Larix spp.) in brinov (Juniperus spp.). Na več vrstah listavcev živi kot gniloživka, predvsem so jo ugotovili v sredozemskih hrastovih gozdovih (dokazano na Arbutus spp., Erica arborea in Quercus spp.). OPIS Trosnjaki ameriškega trohnobneža so široki 5 do 30 cm, včasih kopitasti, zgoraj nagubani, spodaj s cevasto trosovnico (slika 2) ali pa so sploščeni, če rastejo na previsni podlagi; takrat so brez zgornje površine, vidna je samo trosovnica (slika 3, slika 4). Morfološko so podobni vsem trem evropskim vrstam trohnobnežev (H. parviporum, H. annosum in H. abietinum) in od njih jih lahko zanesljivo ločimo samo z analizo genetskega materiala. Ker so trosnjaki redki, je najustreznejša metoda za ugotavljanje prisotnosti ameriškega trohnobneža lovljenje trosov, in sicer tako, da v naravi za 24 ur izpostavimo svež smrekov les (slika 5) in po enem tednu gojenja v laboratoriju z molekularnimi tehnikami analiziramo iz trosov izrasla podgobja. Morfološka znaka, ki nakazujeta vrsto H. irregulare, sta manjši premer por v trosovnici (7,3 pore/mm2) kot pri evropskih vrstah (8-13 por/mm2) in več nepravilnih, podolgovatih ali vijugastih por v primerjavi z drugimi vrstami trohnobnežev (slika 6). Te vrste imajo večinoma pravilno ovalne pore. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) • Vsa znamenja bolezni so enaka kot pri smrekovi, borovi ali jelovi rdeči trohnobi. • Odmirata živi del skorje in kambij korenin, trohnoba lesa je bela. Les najprej spremeni barvo v temno rjavo do rdečkasto, nato v njem nastajajo beli žepi, prepredeni s podgobjem, les vlaknato razpada. • Včasih odmirajo odrasla drevesa in nastajajo odprtine v sestoju. • Trohnoba lesa sega iz korenin po deblu navzgor. • Trosnjaki rastejo predvsem na odmrlih panjih, lahko v notranjosti votlega dela panja. VPLIV Kakovost lesa okuženih dreves je zmanjšana, trohnoba lesa lahko napreduje in deblo postane votlo. Okužena odrasla drevesa so bolj občutljiva za vetrolom, snegolom in žledolom. Ekološke in podnebne razmere v Evropi so ugodne za potencialno širjenje ameriške rdeče trohnobe. V Italiji je bolezen razširjena v nasadih pinij in alepskega bora in še ni dosegla naravnih sestojev iglavcev. V Evropi so najverjetneje veliki potencialni vplivi ameriške rdeče trohnobe zaradi pogostnosti in pomena gostiteljev. Upočasnjevanje njenega širjenja z intenzivnim spremljanjem razširjenosti in sanitarnimi sečnjami je nujno, da se izognemo ekološki in ekonomski škodi. MOŽNE ZAMENJAVE Trosnjakov ameriškega trohnobneža po morfoloških značilnostih ne moremo z gotovostjo ločiti od treh evropskih vrst iz rodu Heterobasidion, zanesljivo določitev omogočajo le molekularne tehnike. Gliva je bila opisana šele nedavno, leta 2010. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) ČE OPAZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Slika 1: Žarišče okužbe z ameriško rdečo trohnobo v nasadu pinij (Pinuspinea); okuženo drevo se je podrlo (foto: Dušan Jurc). Slika 2: Konzolast trosnjak ameriškega trohnobneža (Heterobasidion irregulare) na panju kanadskega bora (angl. Jack pine, Pinus banksiana) (foto: Dušan Jurc) Slika 3: Trosnjak H. irregulare na spodnji strani okuženega debla pinije (P. pinea), ki je ležalo na tleh (foto: Dušan Jurc). Slika 4: Mladi trosnjaki so začeli poganjati iz podrtega debla okužene pinije (foto: Dušan Jurc). Slika 5: Izpostavitev diskov smrekovega lesa za lovljenje trosov trohnobnežev (foto: Dušan Jurc) Slika 6: Pore ameriškega trohnobneža so v večini nepravilno ovalne, vijugaste oblike v primerjavi s porami preostalih vrst trohnobnežev (povečava 10 X) (foto: iz članka Otrosina W.J., Garbelotto M. 2010. Heterobasidion occidentale sp. nov. and Heterobasidion irregulare nom. nov.: A disposition of North American Heterobasidion biological species. Fungal Biology 114(1): 16-25) B * wf; Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru Javne gozdarske službe GIS. GozdVestn 76 (2018) 10 i ISSN 2536-264X Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Žametasti kozliček (Trichoferus campestris) Dr. Andreja Kavčič, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (andreja.kavcic@gozdis.si) GozdVestn 76 (2018) 7-8 463 GDK 453(045)=163.6 | Žametasti kozliček | LATINSKO IME Trichoferus campestris RAZŠIRJENOST Žametasti kozliček je domoroden v Aziji. Njegov naravni areal sega od Japonske in ruskega Daljnega vzhoda na vzhodu, preko Kitajske in držav centralne Azije do evropskega dela Ruske federacije na zahodu. Človek je T. campestris vnesel zunaj tega območja v nekatere države V Evrope (Češka, Madžarska, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Ukrajina) in v Severno Ameriko (ZDA, Kanada). Najdbe te vrste se ves čas pojavljajo na novih območjih in v vzhodni Evropi se vrsta opazno širi proti vzhodu. GOSTITELJI Kot gostitelji žametastega kozlička so bile opisane vrste iz več kot 40 rodov listavcev in iglavcev. Hrošči naselijo oslabela in poškodovana pa tudi zdrava drevesa, predvsem vrste iz rodov Malus (jablane), Morus (murve), Pyrus (hruške) ter navadno robinijo (Robinia pseudoacacia), lahko pa tudi koščičarje (Prunus spp.), breze (Betula spp.), jesene (Fraxinus spp.), smreke (Picea spp.), bore (Pinus spp.), vrbe (Salix spp.), jelše (Alnus spp.), vrste iz rodu Sorbus (jerebika, mokovec) in druge. T. campestris naj bi prednostno izbiral srednje veliko do veliko drevje. OPIS Žametasti kozliček je temno rjav do rjavkasto oranžen hrošč s podaljšanim telesom. Noge in antene so nekoliko svetlejše. V dolžino meri 11-20 mm in skoraj tako dolge so tudi antene. Na pokrovkah ima kratke zlato rjave dlačice, ki so neenakomerno razporejene in dajejo hrošču žametast videz (Slika 1). Iz ovalnih jajčec (1,9 x 0,6 mm) se razvijejo belo rumene ličinke, ki zrastejo do 30 mm v dolžino (Slika 2). Ličinke imajo temno rjavo glavo in obustni aparat, posamezni telesni segmenti pa so nekoliko nabrekli. Buba je belkasta z nakazanimi okončinami in značilno zavitimi antenami. Navadno ima žametasti kozliček eno generacijo na leto, v hladnejših okoljih pa razvoj od jajčeca do odraslega hrošča lahko traja tudi več kot dve leti. Hrošči se pojavijo med junijem in avgustom (na nekaterih območjih že aprila ali maja), so nočno aktivni in se ne hranijo. Oplojena samica jajčeca odloži na skorjo debla in debelejših vej. Izlegle ličinke se pregrizejo skozi skorjo do kambija, kjer se hranijo z njim in lesom tik pod njim. V hladnem delu leta ličinka preide v stanje mirovanja. Prezimi v rovu oz. v bubilnici v lesu, spomladi pa se zabubi. Poleti se iz bube razvije odrasel hrošč. T. campestris lahko razvoj konča tudi v suhem lesu. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) Ličinke žametastega kozlička se hranijo s kambijem in lesom tik pod skorjo, pri čemer pod gostiteljevo skorjo izjedajo rove (Slika 3). To je za gostitelja mehanska poškodba, posledica katere je moten pretok vode in hranilnih snovi. Drevesa, ki jih je napadel žametasti kozliček, imajo redko krošnjo in porumenelo listje, ki prezgodaj odpade. Prizadeti gostitelj vidno hira in na koncu propade. Poškodovana drevesa so zaradi slabšega fiziološkega stanja bolj dovzetna za druge škodljivce in bolezni ter neugodne dejavnike nežive narave. Ko hrošč T. campestris zapusti drevo, v skorji debla oz. veje ostane odprtina, ob kateri je lahko črvina. Zelo podobne simptome in znake na gostiteljih povzročajo tudi nekatere druge vrste kozličkov. VPLIV Žametasti kozliček bi potencialno lahko zelo negativno vplival na pridelavo sadja (zmanjšan pridelek, izguba rodnih dreves), lesno proizvodnjo ter gradbeništvo (slabša kvaliteta lesa). V urbanih območjih napadena drevesa lahko izgubijo socialno funkcijo in so tveganje za poškodbe infrastrukture in druge lastnine ter življenja ljudi in živali (zlomi večjih vej, odmiranje in podiranje dreves). Eden pogostejših načinov vnosa žametastega kozlička na nova območja je trgovina z leseno pakirno embalažo (palete, zaboji), vrsta pa se lahko širi tudi z lesom (okrogel les, žagan les, drva), rastlinami za sajenje ter po naravni poti, t.j. z letenjem. Najučinkovitejši ukrep proti žametastemu kozličku je uničenje napadenega (dela) gostitelja. MOŽNE ZAMENJAVE Žametastemu kozličku je po biologiji in videzu podobnih več drugih vrst kozličkov, katerih razvoj poteka v lesu različnih vrst lesnatih rastlin, med drugim hišni kozliček, Hylotrupes bajulus (Slika 4). Vrsto T. campestris lahko od drugih vrst zanesljivo ločimo na podlagi najdenih odraslih hroščev in njihovih morfoloških značilnosti oz. z ustreznimi molekularnimi metodami. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) ČE OPAZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Slika 1: Odrasel žametasti kozliček, Trichoferus campestris (foto: Boris Loboda, http://ukrbin.com/) Slika 2: Ličinka T. campestris (foto: Vasily Grebennikov, CFIA, http://v3.boldsystems.org/) Slika 3: Uničeno leseno stavbno pohištvo zaradi žametastega kozlička (vir: Minnesota Department of Agriculture) Slika 4: Odrasel hišni kozliček, Hylotrupes bajulus (foto: Heinrich Krummen, Bugwood.org) W, Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru Javne gozdarske službe GIS. GozdVestn 76 (2018) 10 i Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove Pagosenica brestove grizlice se hrani z bre- zaradi brestove grizlice, vendar negativnega vpliva stovimi listi, in sicer listno lamino izjeda tako, te vrste ne moremo izključiti, predvsem zato, ker da med sosednjima listnima žilama nastane njena prisotnost pomeni dodatno obremenitev za značilna serpentinasta ali »cik-cak« izjedina breste, ki so že več let zelo prizadeti zaradi holan- (Slika 7). Tako kot kostanjeva šiškarica se tudi dske brestove bolezni, ki povzroča propadanje brestova grizlica razmnožuje partenogenetsko in brstov po vsej Evropi. je sposobna velikih namnožitev. Številčne ličinke Po značilnih izjedinah na listih lahko raz- lahko povzročijo popolno defolacijo (izguba meroma preprosto prepoznamo tudi lipovega listov) dreves, kar ob ponavljajočih namnožitvah listnega zavrtača, Phyllonorycter issikii (Kumata), lahko oslabi v glavnem mlada drevesa. Kljub temu (Lepidoptera, Gracilariidae). Tega vzhodnoa- brestova grizlica negativno vpliva predvsem na zijskega metulja lahko najdemo v večjem delu videz brestovih dreves, ki so posajena v okrasne evrope, tako v urbanih območjih kot v naravnih namene. V Sloveniji zaenkrat ne beležimo škode habitatih, kjer gosenice s hranjenjem z listnim Slika 8: Značilne poškodbe zaradi lipovega listnega zavrtača, Phyllonorycter issikii. (Foto: A. Kavčič) GozdVestn 76 (2018) 10 407 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove tkivom med spodnjo in zgornjo listno povrhnjico povzročajo značilne ovalne izjedine v listni lamini lip (Tilia sp.) (Slika 8). Pri nas je lipov listni zavrač razširjen po celotni Sloveniji, prvič pa je bil pri nas zabeležen leta 2006 v Ljubljani (Jurc, 2011). Ponekod so lipovi listi zelo poškodovani, vendar ni znano, če in kako negativno to vpliva na zdravstveno stanje dreves ali na ekosisteme širše. V urbanih območjih vrsta zaradi povzročanja obsežnega sušenja in prezgodnjega odpadanja listov izrazito negativno vpliva na videz lip, ki so posajene v okrasne namene, vpliv vrste na zdravstveno stanje dreves pa ni znan. 3 LAHKO TUJERODNE VRSTE ŽUŽELK V GOZDOVIH PRINESEJO TUDI KAJ POZITIVNEGA? Pri ljudeh žuželke velikokrat zbujajo neprijetne občutke, jezo, strah, gnus. Največkrat jih obravnavamo kot nekaj neprijetnega, kot absolutne ško- dljivce, ki jih je treba izkoreniniti. Če so tujerodne, še toliko bolj. Vendar pa s takim razmišljanjem in odnosom lahko spregledamo koristi, ki jih lahko nudijo nekatere vrste. Krivonoga jelova uš, Cinara curvipes (Patch), (Homoptera, Aphididae) je primer tujerodne vrste žuželke, ki ima v novem okolju lahko tudi pozitiven vpliv. Ta severnoameriška uš namreč izloča velike količine mane, ki je pomembna paša za čebele in pridelavo gozdnega medu. V Sloveniji je bila uš prvič najdena leta 2007 v Ljubljani (Jurc in sod., 2009). Temni, 2-8 mm dolgi osebki z dolgimi lokasto ukrivljenimi nogami se pojavljajo v številčnih kolonijah na skorji različnih vrst iglavcev, predvsem jelk (Abies sp.) (Slika 9). Kako je vrsta prišla v Evropo in Slovenijo, ni znano, najverjetneje pa z gostiteljskimi rastlinami, kot je to primer za številne druge tujerodne rastlinske uši. Krivonoga jelova uš s kljuncem prebada gostiteljevo skorjo, pri čemer nastanejo mehanske poškodbe, ki kljub po navadi zelo veliki številčnosti osebkov za odrasla drevesa praviloma niso nevarne. Vendar Slika 9: Krivonoga jelova uš, Cinara curvipes, na skorji gostitelja. (Foto: Bernhard Perny, BFW) 408 GozdVestn 76 (2018) 10 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove pa krivonoga jelova uš zaradi oblikovanja obsežnih kolonij, ki lahko prekrijejo velike površine debel in vej, negativno vpliva predvsem na videz okrasnih dreves. 4 VPLIV TUJERODNIH KMETIJSKIH ŠKODLJIVCEV NA GOZD Veliko polifagnih tujerodnih vrst žuželk je pomembnih kmetijskih škodljivcev. Čeprav so za nekatere kot gostitelji zelo pomembne negojene, divje rastline v okolici kmetijskih nasadov (Klick in sod., 2015; Kenis in sod., 2016), pa je njihov vpliv na gozdove in druge naravne ekosisteme zelo slabo raziskan. Ena takih vrst je plodova vinska mušica, Drosophila suzukii (Matsumara) (Diptera, Drosophilidae), ki izvira iz V Azije, s človekom pa se je razširila praktično po vsem svetu (Slika 10). Plodova vinska mušica, ki je eden ega največjih škodljivcev v kmetijstvu v svetovnem merilu, je bila v Sloveniji prvič zabeležena leta 2010, k nam pa se je najverjetneje razširila po naravni poti iz Italije (Seljak in sod., 2015). V Sloveniji je bila prvič najdena v Novi Gorici, s sistematičnim spremljanjem pa je bila njena prisotnost kmalu potrjena v večjem delu Slovenije. Plodova vinska mušica je polifag na rastlinah z mehkimi plodovi, tako gojenih kot divjih. Razvoj osebkov poteka v mehkem tkivu ploda, zato je številčnost populacije pričakovano največja v času zorenja plodov gostiteljskih rastlin (Seljak in sod., 2015). Napadeni plodovi so glavna pot prenosa vrste na večje razdalje. Poškodovani plodovi gnijejo in se izsušijo, kar povzroča ekonomske izgube predvsem v vinogradništvu in sadjarstvu. Obvladovanje plodove vinske mušice je zelo zahtevno. Poleg tega, da ima vrsta veliko število gostiteljev, kratek razvojni cikel in velik razmnoževalni potencial, mušica napada zoreče plodove tik pred obiranjem ali takoj po njem, zaradi česar uporaba insekticidov ni priporočljiva. Gozdovi in drugi naravni habitati so bogat vir gostiteljev za plodovo vinsko mušico in so pomembno zatočišče med prezimovanjem, ko v 409 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove hladnem delu leta kulturne rastline niso več na voljo, po drugi strani pa vir škodljivca za gojene rastline spomladi (Seljak in sod., 2015; Pelton in sod., 2016; Tonina in sod., 2018). V Sloveniji je bila prisotnost plodove vinske mušice kmalu po prvi najdbi potrjena v gozdovih v večjem delu države (de Groot, 2015). V Sloveniji se vrsta pojavlja na koščičarjih, jagodičevju in drugih vrstah (Seljak in sod., 2015), od katerih imajo nekatere gozdne vrste (npr. divja češnja (Prunus avium L.), malina (Rubus idaeus L.), robida (R. fruticosus L.), gozdna jagoda (Fragaria vesca L.) in borovnica (V accinium myrtillus L.)) velik ekonomski in družbeni pomen za človeka. S poškodovanjem zrelih plodov teh vrst zaradi plodove vinske mušice gozd izgublja pomembno vlogo vira gozdnih sadežev in druge socialne funkcije. Podoben primer kmetijskega škodljivca z raznovrstnimi gostitelji je marmorirana smr-dljivka, Halyomorpha halys Stal (Heteroptera, Pentatomidae) (Slika 11). Polifaga vzhodnoazijska stenica je bila v Sloveniji prvič najdena leta 2017 na Goriškem, od koder se uspešno širi na nova območja (Rot in sod., 2018). Tudi ta stenica je najverjetneje k nam prišla po naravni poti iz Italije, sicer pa se na nova območja širi predvsem kot slepi potnik. Marmorirana smrdljivka ima več kot sto različih vrst gostiteljev, na katerih s kljuncem izsesava sočne dele. Stenica povzroča velike izgube v kmetijski pridelavi in je nadloga, ko jeseni išče prezimovališče v bližini človekovih bivališčih. Marmorirane smrdljivke tako v Evropi kot v Sloveniji ni več mogoče izkoreniniti. Podobno kot plodova vinska mušica bi lahko tudi marmorirana Slika 11: Stenica marmorirana smrdljivka, Halyomorpha halys, na lesniki, Malus sylvestris. (Foto: Gary Bernon, USDA APHIS, Bugwood.org) 410 GozdVestn 76 (2018) 10 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove smrdljivka s poškodovanjem gozdnih sadežev in sočnih delov različnega gozdnega rastja negativno vplivala na socialne funkcije gozdov. Prisotnost in vpliv marmorirane smrdljivke v slovenskih gozdovih v tem trenutku nista znana, lahko pa na podlagi prisotnosti sorodnih domorodnih vrst stenic, številnih gostiteljskih rastlin in velike prilagodljivosti vrste pričakujemo njeno širjenje v gozdove in tudi druge naravne habitate. 5 ZAKLJUČEK Tujerodne vrste žuželk postajajo sestavni del gozdnih ekosistemov tudi v Sloveniji. Številne vrste, ki pridejo k nam, ostanejo namreč neopažene, zato se lahko ustalijo in nemoteno razširijo. Ko so osebki enkrat v naravnem okolju, jih praviloma ni več mogoče izkoreniniti. Medtem ko pri pojavu nekaterih invazivnih tujerodnih vrst lahko takoj zaznamo negativen vpliv na gozd, se ob pojavu drugih škoda ne pojavi, čeprav so invazivne v drugih okoljih. Na obnašanje tujerodnih organizmov v novih okoljih vpliva več dejavnikov, zato je dejanski vpliv tujerodnih vrst precej negotov in ga je zelo težko napovedati. Glede na trend pojavljanja novih tujerodnih vrst v gozdovih so spremembe v gozdovih v prihodnosti neizogibne, vprašanje pa je, v kolikšnem obsegu se bodo pojavile in koliko bo to ugodno oz. neugodno za človeka. Dejstvo je, da bomo v novih okoliščinah morali biti prilagodljivi in sprejemati kompromise, če bomo želeli doseči stanje, ki bo ugodno ne le za človeka, ampak tudi za gozd. 6 ZAHVALA Avtorica se zahvaljujem sodelavcu Maartenu de Grootu in anonimnemu recenzentu za pregled besedila oz. recenzijo ter koristne pripombe, ki so prispevale k izboljšanju prispevka. 7 VIRI Brockerhoff E. G. in Liebhold A. M. 2017. Ecology of forest insect invasions. Biological Invasions, 19: 3141-3159. DOI 10.1007/s10530-017-1514-1. de Groot M. 2015. Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii) v slovenskih gozdovih. V: 6. Seminar in delavnica iz varstva gozdov, Kostanjevica na Krki, 16. jun. 2015. (neobjavljeno) https://www.zdravgozd.si/dogodki. aspx?iddogodek=10. GozdVestn 76 (2018) 10 De Groot M., Hauptman T., Seljak G. 2012. Prva najdba invazivne brestove grizlice, Aproceros leucopoda (Hymenoptera: Argidae), v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 70, 1: 3-7. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DR9XV418. De Groot M., Kutnar L., Jurc D., Ogris N., Kavčič A., Marinšek A., Kus Veenvliet J., Verlič A. 2017. Opozorilni seznam potencialno invazivnih tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih in možne poti vnosa teh vrst. Novice iz varstva gozdov, 10: 8-15. URL: https://www.zdravgozd.si/nvg/ prispevek.aspx?idzapis=10-3. DOI: 10.20315/NVG.10.3. Gogala A. 2003. Listonožka (Leptoglossus occidentals) že v Sloveniji (Heteroptera: Coreidae). Acta entomologica Slovenica, 11, 2: 189-190. http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDL9D1DC. Hauptman T., Pavlin R., Jurc M. 2018. Azijski podlubnik (Xylosandrus germanus). Gozdarski vestnik, 76, 3: 5-6. Heimpel G. E. in Cock M. J. W. 2018. Shifting paradigms in the history of classical biological control. Biological Control, 63: 27-37. https://doi.org/10.1007/s10526-017-9841-9. Henin JM., Versteirt V. 2004. Abundance and distribution of Xylosandrus germanus (Blandford 1894) (Coleoptera, Scolytidae) in Belgium: new observations and an attempt to outline its range. Journal of Pest Science, 77: 57-63. DOI 10.1007/s10340-003-0030-5. Hulme P. E., Roy D. B., Cunha T., Larsson T. B. 2009. A pan-European inventory of alien species: rationale, implementation and implications for managing biological invasions. V: Handbook of Alien Species in Europe. Invading Nature - Springer Series in Invasion Ecology, vol. 3. Drake J.A. (ur.). Dordrecht, Springer: 1-14. Jurc M. 2011. Tujeroden lipov listni zavrtač Phyllonorycter issikii (Kumata, 1963) od leta 2006 tudi v Sloveniji. Novice iz varstva gozdov, 4: 3-4. URL: https://www. zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=4-2. DOI: 10.20315/NVG.4.2. Jurc M. in Jurc D. 2017. The first record and the beginning of the spread of oak lace bug, Corythucha arcuata (Say, 1832) (Heteroptera, Tingidae), in Slovenia. Šumarski list, 9-10: 485-488. Jurc M., Bojovic S., Jurc D. 2017. Non-native insects in urban and forest areas of Slovenia and the introduction of Torymus sinensis with Dryocosmus kuriphilus. Open Journal of Forestry, 7: 416--427. https://doi.org/10.4236/ ojf.2017.74025. Jurc M., Poljakovic-Pajnik L., Jurc D. 2009. The first record of Cinara curvipes (Patch, 1912) (Homoptera, Aphididae) in Slovenia and its possible economic impact. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 88: 21-29. Jurc M., Zavrtanik Z., Reščič M. 2010. Tujerodni podlubnik Xylosandrus germanus se širi v gozdovih Slovenije. Novice iz varstva gozdov, 3: 10-13. URL: https://www. 411 Kavčič, A.: Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=3-8. DOI: 10.20315/NVG.3.8. Kavčič A. 2018. First record of the Asian ambrosia beetle, Xylosandrus crassiusculus (Motschulsky) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae), in Slovenia. Zootaxa, 4483: 191-193. DOI: http://dx.doi.org/10.11646/ zootaxa.4483.1.9. Keller R. P., Geist J., Jeschke J. M., Kühn I. 2011. Invasive species in Europe: ecology, status, and policy. Environmental Sciences Europe, 23: 23. D0I:10.1186/2190-4715-23-23. Kenis M., Tonina L., Eschen R., van der Sluis B., Sancassani M., Mori N., Haye T., Helsen H. 2016. Non-crop plants used as hosts by Drosophila suzukii in Europe. Journal of Pest Science, 89: 735-748. DOI 10.1007/s10340-016-0755-6. Klick J., Yang W. Q., Walton V. M., Dalton D. T., Hagler J. R., Dreves A. J., Lee J. C., Bruck D. J. 2016. Distribution and activity of Drosophila suzukii in cultivated raspberry and surrounding vegetation. Journal of Applied Entomology, 140: 37-46. DOI: 10.1111/jen.12234. Knapič V., Seljak G, Kolšek M. 2010. Experience with Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu eradication measures in Slovenia. Bulletin OEPP/EPPO Bulletin, 40, 169-175. https://doi.org/10.1111/j.1365-2338.2010.02371.x. Liebhold A. M., Macdonald W. L., Bergdahl D., Mastro V. C. 1995. Invasion by Exotic Forest Pests: A Threat to Forest Ecosystems. Forest Science Monograph 30: 49 str. Pelton E., Gratton C., Isaacs R., Van Timmeren S., Blanton A., Guedot C. 2016. Earlier activity of Drosophila suzukii in high woodland landscapes but relative abundance is unaffected. Journal of Pest Science, 89: 725-733. https:// doi.org/10.1007/s10340-016-0733-z. Roques A., Rabitsch W., Rasplus J. Y., Lopez-Vaamonde C., Nentwig W, Kenis M. 2009. Alien Terrestrial Invertebrates of Europe. V: Handbook of Alien Species in Europe. Invading Nature - Springer Series in Invasion Ecology, vol. 3. Drake J.A. (ur.). Dordrecht, Springer: 63-79. Rot M., Devetak M., Carlevaris B., Žežlina J., Žežlina I. 2018. First record of marmorated stink bug (Halyomorpha halys (Stal, 1855)) (Hemiptera, Pentatomidae) in Slovenia. Acta entomologica Slovenica, 26, 1: 5-12. http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SMP4XDH. Seebens H., Blackburn T. M., Dyer E. E. in sod. 2018. Global rise in emerging alien species results from increased accessibility of new source pools. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 1-10. https://doi.org/10.1073/pnas.1719429115. Seljak G. 2013. Dinamika vnosa tujerodnih fitofagnih žuželk in pršic v Slovenijo. Acta Entomologica Slovenica, 21: 85-122. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TLAJZPUG. Seljak G., Jančar M., Rot M. 2015. Razširjenost plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) v Sloveniji in njena populacijska dinamika v obdobju 2011-2014. V: Zbornik predavanj in referatov 12. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo. Trdan S. (ur.). Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 43-48. http://www.dvrs.bf.uni-lj.si/spvr/2015/zbornik_2015. html. Tonina L., Mori N., Sancassani M., Dall'Ara P., Marini L. 2018. Spillover of Drosophila suzukii between noncrop and crop areas: implications for pest management. Agricultural and Forest Entomology, 20: 575-581. DOI: 10.1111/afe.12290. 412 GozdVestn 76 (2018) 10 Gozdarstvo v času in prostoru GDK 69+902(497.6Bled)(045)163.6 70 let Gozdnega gospodarstva Bled Letos mineva častitljivih 70 let od ustanovitve družbe Gozdno gospodarstvo Bled. Svečana prireditev, katere častni pokrovitelj je bil predsednik države g. Borut Pahor, je potekala 4. 10. 2018 v Festivalni dvorani na Bledu. Poleg zaposlenih in nekdanjih sodelavcev ter poslovnih partnerjev družbe, so se prireditve udeležili številni predstavniki državnih, lokalnih, javnih, raziskovalnih in izobraževalnih institucij in organov, ki delujejo ali so povezani z gozdarstvom in lesno industrijo. Skupaj okrog 500 gostov, med njimi več kot 50 iz tujine, je v celoti napolnilo Festivalno dvorano (Slika 1). Osrednji gostje prireditve so bili ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, državni sekretar za gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek ter nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore (Slika 2). Organizator prireditve je gostom v uvodu svečane prireditve predvajal dokumentarni film o dejavnostih GG Bled danes in skozi zgodovino. Gostje so v petnajstminutnem filmu lahko občudovali izvirno vključitev dela filmskega gradiva iz leta 1966 v sedanji čas in tako dobili nazoren prikaz, kako je delo v gozdu v primerjavi z današnjim dnem potekalo nekoč. Dokumentarni film bo pomemben prispevek tudi za bodoče generacije gozdarjev. Ob zaključku prireditve je glavni direktor družbe podelil priznanje najzvestejšim poslovnim partnerjem in tistim nekdanjim sodelavcem, ki so celotno delovno dobo opravili v podjetju. Posebno priznanje in zahvalo je za izjemen prispevek na področju gozdarstva Zgornje Gorenjske in za življenjsko delo v podjetju prejel nekdanji sodelavec in direktor g. Zvone Šolar. V preddverju Festivalne dvorane je bila za goste pripravljena razstava »Iz minulih dni«, ki jo je v sodelovanju z GG Bled pripravil g. Alojz Budkovič in je gostom ponudila bogato slikovno gradivo iz zgodovine GG Bled (Slika 3). Gorenjsko gozdno gospodarstvo, ki je bilo predhodnik Gozdnega gospodarstva Bled, je bilo m S m jK^f J^L t} Jjgft jf Ib ■ M Vv m -Ju W ■1 ._ 413 Gozdarstvo v času in prostoru ustanovljeno že novembra 1946 in je je segalo vse do Kamnika. Vključevalo je tudi oddelek za lesno predelavo. Ze naslednje leto so se ustanovila gozdnogospodarska območja, gorenjsko se je imenovalo drugo ali Triglavsko. Kot rojstni datum GG Bled se smatra 7. 2. 1948, ko je vlada ustanovila Gozdno gospodarstvo Bled kot državno gospodarsko družbo. V prvih letih po ustanovitvi je bil sedež podjetja v stavbi Boben na Bledu, na tej lokaciji je danes sedež javnega zavoda Triglavski narodni park. Leta 1961 je gradbena enota GG Bled na osnovi projekta znanega arhitekta Danila Fursta dogradila novo upravno stavbo GG Bled na Ljubljanski cesti 19, kjer je sedež podjetja še danes. Od leta 1948 do leta 1993, je GG Bled izvajal tako javno kot gospodarsko funkcijo v gozdovih na zgornjem Gorenjskem. GG Bled je bil eden od šestnajstih gozdnih gospodarstev, ki je po osamosvojitvi Slovenije nadaljeval z deli v bivših družbenih gozdovih na svojem območju. Na osnovi podpisane koncesijske pogodbe za dela v državnih gozdovih s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, je dela izvajal do vključno prve polovice 2016. Na osnovi Zakona o denacionalizaciji so se gozdovi v času koncesije postopno vračali. Od leta 2006 je GG Bled v lasti družbe Metropolitana, njen edini lastnik pa je Nadškofija Ljubljana. Naravni pogoji v alpskem prostoru zgornje Gorenjske so narekovali pester nabor tehnologij pri razvoju gozdne proizvodnje. V povojnih letih je bilo delo na poseku ročno, za spravilo lesa so se uporabljale živinska vprega, drče in gravitacijske žičnice. Za delo v gozdu je bilo potrebno veliko delavcev in vloženega fizičnega napora. Mehanizacija se je postopno razvijala in šele za njo humanizacija in ergonomija dela. Razmere za organizacijo gozdne proizvodnje po drugi svetovni vojni so bile težke - ni bilo nastanitev za delavce, požgane žičnice in žage, gozdovi slabo dostopni brez cest, pomanjkanje delavcev... Bistvenega pomena je bilo, da so začeli do tedaj zaprte gozdove odpirati s cestami, tako so že leta 1947 zgradili cesto Rudno - Rovtarica ter leto kasneje cesto Boh. Bistrica - Rovtarica. Istega leta so pričeli rekonstruirati tudi cesto Gorje - Pokljuka. Velik korak je pomenilo uvajanje mehanizacije v posek in spravilo lesa leta 1959. Prve motorne žage so bile težke 14 kg. Domačih delavcev je kljub Slika 2: Osrednji gostje prireditve (foto: arhiv GG Bled) GozdVestn 76 (2018) 7-8 472 Gozdarstvo v času in prostoru pričetku uvajanja mehanizacije primanjkovalo, zato so začeli poleg delavcev iz drugih predelov Slovenije na območje prihajati delavci iz drugih republik bivše države. Za vse redne in sezonske delavce je bilo potrebno zagotoviti nastanitve in organizirati prehrano. Leta 1961 je bilo na GG Bled zaposlenih največ delavcev, in sicer 845, organiziranih je bilo več kot 20 delavskih kuhinj. Delavci, ki so delali na GG Bled tega leta, so prihajali iz dvanajstih takratnih občin v Sloveniji in iz 33 drugih občin bivše skupne države. Delovni čas v povojnih letih pa vse do druge polovice šestdesetih let je znašal šest dni na teden, 10 do 12 ur na dan. Tako strokovno osebje kot tudi domači in sezonski delavci so med tednom stanovali v obj ektih na terenu in le za konec tedna odšli domov v dolino. Mehanizacija je vedno bolj prodirala v gozd. Konji so les vlačili še do konca leta 1979 in od takrat dalje velja, da je bilo pridobivanje lesa v celoti mehanizirano. Proizvodnja v gozdovih se je odvijala preko celega leta, tudi v zimskih razmerah ob do dva metra visoki snežni odeji, z namenom zagotoviti delo domačim delavcem in surovino lesni industriji. Za zimska delovišča so se izbirali objekti z debelejšim zrelim drevjem. Zadnjo stopnjo v dosedanjem tehnološkem razvoju je družba GG Bled naredila leta 2000 z uvajanjem novih žičnih spravilnih naprav s procesorskimi glavami in z uvajanjem strojne sečnje z letom 2004. Na področju uvajanja strojne sečnje je bil GG Bled v Sloveniji pionir. Čeprav je gozdarstvo tradicionalna gospodarska panoga, je bil tehnološki razvoj v zadnjih letih izjemen. Razvoj strojne sečnje in sodobnih žičnic je zelo zmanjšal obremenitev delavcev in povečal produktivnost dela. Iz prizadevanj za pravilne postopke pri delu v gozdu in za varno delo, so se razvila proizvodna tekmovanja gozdnih delavcev. Tako je bilo leta 1963 na Bledu organizirano prvo državno tekmovanje gozdnih delavcev bivše skupne države. Skupni imenovalec vseh sprememb je bilo odgovorno gospodarjenje z gozdovi na zgornjem Gorenjskem. Zgodovina gospodarjenja z gozdovi na Pokljuki, Jelovici in Mežaklji je veliko daljša kot zgodovina podjetja. Na gospodarjenje z gozdovi v preteklih stoletjih na območju so najmočneje vplivali fužinarstvo in železarska industrija ter zgraditev železniške proge v Bohinj. Slika 3: Razstava »Iz minulih dni« (foto: arhiv GG Bled) GozdVestn 76 (2018) 10 Gozdarstvo v času in prostoru Slovenija je država gozdov in tradicija skrbnega gospodarjenja z gozdom je izjemna. GG Bled gospodari z enimi od najlepših in najkakovostnejših gozdov v Evropi, ki so hkrati v osrčju edinega narodnega parka v Sloveniji. Slovenija se od drugih srednjeevropskih držav razlikuje predvsem po bogatih gozdovih. GG Bled je stalno veliko vlagal v gojenje gozdov in gozdne prometnice ter s tem skrbel, da se je stanje v gozdovih nenehno izboljševalo. Omeniti velja, da je GG Bled v gozdno inventuro v 70-ih letih po zgledu Švice prvi vpeljal kontrolno vzorčno metodo na območju nekdanje Jugoslavije. Prav tako je GG Bled slovel po odlični gozdarski kartografiji in skrbno vodenih kronikah. V sedemdesetih letih je GG Bled zgradil preko 670 km gozdnih cest in s tem številne gozdove ter planinske destinacije odprl tudi za rekreacijo in turizem. Usmerjanje razvoja gozdov je danes v domeni Zavoda za gozdove Slovenije. V zadnjih letih na razvoj gozdov vplivajo podlubniki in naravne ujme. GG Bled si skupaj s službami Zavoda za gozdove prizadeva, da čim hitreje in učinkovito reagira na te motnje, da se negativni trend ustavi in da bi z gozdovi lahko redno gospodarili. GG Bled stalno vlaga v razvoj lastnih kadrov, v dolgoročne partnerske odnose tako z dobavitelji, izvajalci storitev in kupci ter javnimi zavodi in raziskovalno-izobraževalnimi ustanovami. Je tekač na dolge proge. Konec koncesij v državnih gozdovih je prekinil dolgoletno tradicijo gozdnih gospodarstev, ki so imela bogata znanja predvsem na tehničnem in ekonomskem delu gozdarstva. Najpomembnejša naloga GG Bled danes je, da z gozdovi Nadško-fije Ljubljana na Zgornjem Gorenjskem skrbno gospodari. GG Bled si prizadeva za strpen in korekten dialog z vsemi deležniki v gozdarstvu, kar ni vselej enostavno. Lesna industrija tako v Sloveniji in še bolj v bližnji okolici je v zadnjih letih doživela pospešen razvoj. To je posledica gospodarske rasti in vse večje vloge lesa pri gradnji. GG Bled nastopa kot nepogrešljiva vez med lastniki gozda in lesno ter papirno industrijo. Združuje količine lesa od več tisoč manjših gozdnih posestnikov, les skladišči in presortira ter ga dobavlja manjšim in večjim porabnikom lesa. Od ustanovitve družbe do danes so se tokovi lesa zelo spreminjali. eden od kriterijev za ustanovitev gozdnogospodarskih območij je bil tudi ta, da se je les znotraj območja tako pridelal kot predelal. Poslovanje GG Bled je bilo vse od ustanovitve zelo povezano z družbo LIP Bled, kateri je GG Bled dobavljal pretežni del hlodovine. Podjetji sta skupaj zgradili centralni mehanizirani skladišči v Bohinjski Bistrici in na Rečici pri Bledu. GG Bled danes oskrbuje tako bližnje kot bolj oddaljene porabnike lesa v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Z določenimi strateškimi kupci vzdržuje vzajemno partnerstvo in je njihov ključni in največji dobavitelj. Lesna in papirna industrija danes zahtevata stalno in enakomerno dobavo lesa. Poleg osnovne dejavnosti GG Bled razširja delovanje tudi na področje turizma, kjer vidi poslovno priložnost na področju razvoja alpskega turizma. Specializiral se bo za ponudbo programov za oddih v neokrnjeni naravi in promoviral zdravje, vitalnost, uravnoteženje, samozavest in veselje do življenja. Zahvala, da je GG Bled danes največje in najuspešnejše zasebno gozdarsko podjetje v Sloveniji, gre vsem zaposlenim od leta 1948 in vse do danes. Zgodovina gozdov na območju zgornje Gorenjske je dolga in pestra. Mnogim so ti gozdovi dajali zaslužek in v njih so za trdo skorjo kruha tekli potoki znoja. Mnogo dela, sredstev in znanja številnih generacij zaposlenih je bilo predvsem od druge polovice 19. stoletja dalje vloženega v gospodarjenje in izboljševanje stanja v gozdovih. GG Bled je skrbel in se bo trudil tudi v prihodnje, da bo te lepe gozdove predal zanamcem v najboljšem stanju. mag. Marko Matjašič 416 GozdVestn 76 (2018) 7-8 Gozdarstvo v času in prostoru GDK 945.35(497.16)(045)163.6 Obisk Črne Gore v okviru Gozdarskega društva Posočja V dneh od 27. do 30. 9. 2018 je 37 članov Gozdarskega društva Posočja (od tega 14 zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije) obiskalo Črno Goro. Do Podgorice smo potovali z letalom, po sami Črni Gori pa z najetim avtobusom. Gozdarski strokovni del ekskurzije je vodil g. Slobodan Stijepovic, ki pokriva gozdove v upravi nacionalnih parkov Črne gore. Pet nacionalnih parkov zajema okoli 7,7 % površine Črne Gore, v skupni upravi je zaposlenih okoli 50 uslužbencev. V štirih dneh smo si ogledali nacionalne parke (NP) Lovčen, Biogradsko goro, Durmitor in Skadarsko jezero, izpustili smo le NP Prokletije. Prvi dan smo se po prihodu v Črno Goro v popoldanskih urah povzpeli na Lovčen (1.657 m). Z Njegoševega mavzoleja je bil ob sončnem zahodu čudovit pogled na okoli 60 % Črne Gore. Ogledali smo si tudi mesto Cetinje, ki je bilo nekoč prestolnica in nacionalno srce Črne Gore. Drugi dan smo si ogledali NP Biogradska gora, ki meri 5.650 ha. Podobno kot naš Triglavski narodni park je razdeljen v tri varovana območja. V prvo, najstrožje varovano območje, je zajetih 1.600 ha pragozdov. Okoli Biogradskega jezera smo si ogledali pragozdove, ki imajo lesno zalogo do 800 m3. Popoldan tega dne smo se na poti na Durmitor ustavili še v samostanu Morača in ob reki Tari, preko katere so se nekateri spustili z zipline ob mostu na Djurdevica Tari. Prespali smo v Zabljaku. Tretji dan je bil namenjen ogledu NP Durmitor, ki meri okoli 32.000 ha. Najprej smo se povzpeli do Črnega jezera, nato pa še do razgledišča Cure-vica, s katerega je lep razgled na kanjon reke Tare. Zadnji dan smo si z ladjico ogledali še največji NP Skadarsko jezero, ki s svojimi 40.000 ha površine predstavlja izjemno biotopno bogastvo ornitofa-une in ihtiofaune z bujno močvirno vegetacijo. Med samim potovanjem nas je g. Stijepovic seznanjal z gozdarstvom in gospodarjenjem z gozdovi v Črni Gori. Gozdna zemljišča pokrivajo okoli 70 % Črne Gore, od tega je le okoli ¡t C F Ur |r jj^BLlr'*! J' V tij n pqhD|S% ■m ■ l^^^HKEJi^HUi ^^v^oBm^^ ^ H VIJI A'VVS^^E i iH pS^^VS^^H. t Tijvj »V RjAdflnf ilr »«T VPH |i w 1*«'" J Slika 1: Udeleženci ekskurzije ob Črnem jezeru v Durmitorju (foto: arhiv GD Posočje) GozdVestn 76 (2018) 10 Gozdarstvo v času in prostoru 40 % gospodarskih gozdov, ostalo predstavljajo malodonosni, večinoma panjasti in grmičasti gozdovi. Zaradi te specifičnosti so pokriti z gozdnogospodarskimi načrti le gospodarski gozdovi. Ti so razdeljeni na odseke, ki so zgledno označeni v naravi. Samo v gospodarskih gozdovih imajo zgoščeno mrežo stalnih vzorčnih ploskev (100 x 100 m). Stanje ostalih gozdov spremljajo le preko nacionalne gozdne inventure, ki podobno kot pri nas poteka vsake 3 leta na mreži 4x4 km, na kateri pa je postavljenih po določenem sistemu kar 8 vzorčnih ploskev. Na težje dostopnih območjih, npr. kanjonih, postavljajo ploskve po sistemu »random« (naključni vzorec). Ker se gozdarstvo v Črni Gori sooča s pogostimi krajami lesa, imajo vzpostavljen tudi za nas zanimiv sistem sledenja lesa. Pri odkazilu označijo vsako drevo na panju z odkazilnim kladivom, zraven pa namestijo še (v zasebnih zeleno, v državnih pa belo) ploščico s številko. Ob prevzemu sečišča namestijo ploščico še na vsak izdelan sortiment in ga označijo s posebnim prevzemnim kladivom (podobno, kot včasih pri nas s »kolobrojem«). Tako imajo zagotovljeno (papirnato) sledljivost vsakega sortimenta od panja do kupca. Državnih gozdov je nekaj več kot 50 %, letno v njih sekajo do 450 tisoč m3. Črna Gora je sicer, po Sloveniji, edina preostala evropska država s koncesijskim sistemom izkoriščanja državnih gozdov. Ta sistem je bil uveden v letu 2008, ko so prešli iz kratkoročnih (letnih) pogodb za prodajo lesa na panju na dolgoročne, koncesijske (7, 15 in 30-letne) pogodbe za izkoriščanje gozdov. Izdajajo jih na podlagi javnih razpisov po gozdnogospodarskih enotah in sicer na podlagi gozdnogospodarskih načrtov in letnih planov, z obveznostjo izvajanja vseh načrtovanih del v gozdovih (večji koncesionarji) ali le izvajanja del na izkoriščanju gozdov, vključno z obvezo za izgradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic. Ker se je ta sistem pokazal kot ekološko nevzdržen in ekonomsko neučinkovit za državo, se je vlada lani odločila, da se novih koncesijskih pogodb ne bo več sklepalo ter da se obstoječe pogodbe po preteku nadomesti z lastno oddajo sečnje izvajalcem ter prodajo GLS na kamionski cesti. Za ta namen naj bi se po usmeritvi vlade ustanovilo novo podjetje za gospodarjenje z državnimi gozdovi in sicer preko delitve sedanje Uprave za gozdove na javni in komercialni del. Strokovne podlage za reformo je za Vlado Črne gore v lanskem letu pripravil naš strokovnjak, mag. Ferlin oz. slovenska svetovalna firma GISS d.o.o. Gospodarjenje v vseh gozdovih sicer usmerja državna Uprava za gozdove, ki v državnih gozdovih pripravlja tudi vse potrebno za obstoječe koncesijske pogodbe ter za sedanjo prodajo lesa na panju (po oddelkih/odsekih) preko razpisov. Pri javnem razpisu se sorazmerno upošteva ceno (ponder 60 %) ter kadrovsko in tehnično-tehnolo-ško usposobljenost podjetja (ponder 40 %). Uprava za gozdove podobno kot naš Zavod za gozdove izvaja strokovno-tehnične naloge (odkazilo in prevzem lesa na panju) v zasebnih gozdovih ter lastnikom gozdov izdaja potrdila o poreklu lesa. Pred izvozom lesa iz državnih gozdov se je država zaščitila kar z zakonsko prepovedjo izvoza oblo-vine iz državnih gozdov. Gospodarjenje z divjadjo poteka podobno kot pri nas preko koncesij, ki jih imajo večinoma lovske družine. Zanimivo je, da se prihodek od koncesij po zakonu deli na občine, Lovsko zvezo Črne gore (za izvajanje določenih javnih funkcij) in lastnike zemljišč. Razpisi za dodeljevanje koncesij praviloma potekajo na 10 let, lovišča pa so prilagojena občinskim mejam. Imajo tudi lovišča s posebnim namenom, s katerimi upravlja Uprava za gozdove. V okviru te uprave sta tudi dve drevesnici s trenutno proizvodnjo do pol milijona sadik. Udeleženci ekskurzije smo dobili vtis, da se Črna Gora hitro razvija, gozdarstvo pa se prilagaja izzivom in spremembam. Nekatere njihove rešitve so aktualne in morda zanimive tudi za nas. V kratkem času našega obiska pa nismo dobili zadostnih informacij glede uspešnosti in učinkovitosti predstavljenih rešitev. Edo Kozorog 418 GozdVestn 76 (2018) 7-8 Gozdarstvo v času in prostoru GDK 945.35(436):945.3+156(045)163.6 Gozdni in lovski pedagogi na ogledu avstrijskega lovsko izobraževalnega centra Werkstatt Natur Oktobra 2017 smo na pobudo Skupine Gozd eksperimentov na Gozdarskem inštitutu Slovenije organizirali seminar Po sledeh živali in znanja za širšo javnost. Po uspešno izvedenem seminarju gozdno-lovske pedagogike smo bili s strani avstrijskega gozdno lovskega pedagoga in na evropskem nivoju priznanega komunikatorja na področju gozdarstva Thomasa Baschnya povabljeni na obisk njihovega najbolj obiskanega centra za izobraževanje za lovsko in gozdarsko tematiko na avstrijsko Gradiščansko. Glede na število predprijav smo organizatorji hitro ugotovili, da bo iz Slovenije na strokovno izobraževanje potoval kar cel avtobus gozdarjev, lovcev in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Ob prihodu v Avstrijo sta nas pričakala gostite- lja Thomas Baschny (na Sliki 1 skrajno levo) in Roman Bunyai (na Sliki 1 drugi z desne, vodja centra) in nam slikovito razkazala svoj center, ki je zrasel na mestu nekdanje gozdne drevesnice. Prvi del je obsegala predstavitev centra, gozdarske hiše z množico razstavnih eksponatov (dermopla-stičnih preparatov) in gozdne učilnice, sledilo pa je povsem praktično izvajanje aktivnosti gozdne pedagogike. Njihova prednost je ta, da se je dober glas o izvedbi njihovih izobraževanj in drugih aktivnosti širil po načelu snežne kepe (od ust do ust) in na tak način je število obiskovalcev naraslo iz prvotnih 700 na 10.000 letno na 2,2 ha izobraževalnih površin. Najboljša dota centra je gotovo ta, da ponujajo pristno izkušnjo učenja in igre v Slika 1: Organizatorji (foto: arhiv Š. Planinšek) GozdVestn 76 (2018) 10 Gozdarstvo v času in prostoru naravi s čim manj pripomočki. Ob obisku skupin, ki ponavadi trajajo 3 ure (lahko pa tudi 8), se najprej uskladijo z zahtevami šolskega kurikuluma, redno pa predstavijo tudi bližnji gozd in gozdarske aktivnosti ter lovsko tradicijo. Center ponuja 3 glavne sklope: gozd, vrt in gozdarsko hišo. Najbolj so nas zanimale zunanje interpretacijske točke (narejene iz lesa), na katerih smo tudi mi lahko preizkusili sposobnosti. Začetek je bil skrivnosten - s sprehodom skozi rastlinski labirint iz tise, potem smo se mimo manjšega ribnika lahko splazili skozi »umetni rov«, ki predstavlja domovanje lisice in jazbeca in spoznavali sledove divjadi, odtisnjene na lesenih podstavkih. Z dolžino skoka v daljino smo se primerjali z veverico, zajcem, lisico ...; Premagati je bilo potrebno nekaj, otrokom vedno privlačnih, naravnih ovir iz lesa, zainteresirani so se lahko povzpeli na lično izdelano visoko prežo. Zaključno navdušenje pa so zanetile aktivnosti gozdne pedagogike v zavetju gozda, ki so nas popeljale v otroštvo, ko smo znanje sprejemali prek igre in z navdušenjem. Slika 2: Skok v daljino (foto: Š. Planinšek) Zaključek srečanj a j e minil v prijetni izmenj avi mnenj in tudi znanj, za katere upamo, da jih bomo čimprej oz. čim večkrat uporabili tudi v Sloveniji. IZJAVE UDELEŽENCEV: »Predstavljene motivacijske vaje so mi obudile spomin na otroška leta - kako enostavno in učinkovito je mogoče motivirati s preprosto, iskreno in sproščeno logiko.« Štefan Vesel, LZS »Gozdnapedagogika na zelo enostaven in preprost način odstrne zelo velik del gozda. Znanja bodo dobrodošla za nas, ki poučujemo in v gozdu, da naredimo ure bolj polne, zanimive in atraktivne.« Mateja Kišek, Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor Super prostor za izvedbo in to ob gozdu - gozdarska hiša, labirint, preža in ostalo. Želela bi, da bi imeli nekaj podobnega v Ljubljani. »Marijana Tavčar, ZGS« Sodelovanje slovenskih in avstrijskih gozdno lovskih pedagogov se bo nadaljevalo tudi v naslednjem letu 2019, o čemer vas bomo obvestili prek družabnih omrežij in spletne strani Gozd eksperimentov. GozdVestn 76 (2018) 7-8 420 Gozdarstvo v času in prostoru S kolegom Markom Malijem, predsednikom Komisije mladi in lovstvo pri LZS, s katerim sva skrbela za organizacijo ekskurzije, se iskreno zahvaljujeva vsem udeležencem za kreativno in prijetno druženje ter hkrati upava, da bodo vsebine, ki smo jih imeli priložnost spoznati v Burgenlandu, v bodoče večkrat našle mesto tudi v našem domačem okolju. mag. Špela Planinšek Slika 3: Pajkova mreža (foto: Š. Planinšek) Slika 4: Skupinska slika (foto: L. Avsenik) GozdVestn 76 (2018) 10 Gozdarstvo v času in prostoru GDK 902.1Pahernik+946.3Pahernikova ustanova(497.4)(045)=163.6 Franjo Pahernik in gozdovi Pahernikove ustanove Primeri dobrih praks postajajo vse pomembnejši za učenje na najrazličnejših področjih. Tudi gozdarstvo v teh novejših oblikah promocije dobrega in uspešnega gospodarjenja z gozdom ni izjema. Uspešno sonaravno, trajno in večnamensko gospodarjenje z gozdom na širšem področju Radelj ob Dravi predstavljamo na primeru delovanja inž. Franja Pahernika v preteklosti in gospodarjenja z gozdovi Pahernikove ustanove v novejšem obdobju. Življenjsko pot velikega domoljuba in gozdarskega strokovnjaka inž Franja Pahernika je v delu: »Pahernikovi gozdovi« s podnaslovom »Biografija rodbine Pahernik« temeljito proučil upokojeni radeljski gozdar Maks Sušek, iz katerega dela povzemam podatke. Slika 1: Družinska fotografija, inž. Franjo Pahernik, žena Marija, otroka Vida in Vojko, 1925 - (foto: arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzej Radlje ob Dravi) ŽIVLJENJE IN DELO FRANJA PAHERNIKA Franjo Pahernik se je rodil leta 1882 v kraju Vuhred, očetu Janezu in mami Mariji Pahernik. Kraj Vuhred leži ob izlivu potoka Vuhreščica v reko Dravo, na njenem desnem bregu. Oče Franja Pahernika je bil lesni trgovec in veleposestnik. Ukvarjal se je z žagarstvom in s prevozom lesa s splavi in šajkami. Pahernikov rod je odlikovala pripadnost slovenskemu narodu in napredne težnje na vseh področjih življenja. Predniki Franja Pahernika so veliko prispevali k razvoju Vuhreda, okraja Marenberg (danes Radelj ob Dravi) in celotne Dravske doline. Osnovno šolo obiskoval v rodnem Vuhredu. Šolanje je nadaljeval v Mariboru na nižji realki, višjo realko je uspešno zaključil z maturo leta 1901 v Gradcu. Ker so Pahernikovi imeli v lasti obsežne gozdove na Pohorju, je mladi Franjo kmalu ugotovil, da ga gospodarjenje z gozdovi še posebej zanima in se je zato odločil za študij na gozdarskem oddelku visoke šole za zemljemer-stvo na Dunaju. Študij je zaključil z diplomo leta 1905. Pridobljeno strokovno znanje je nadgradil s prakso na Češkem. Oče je Franju Paherniku umrl v času njegovega študija leta 1903, zato je prevzel domačo posest in tudi gospodarjenje z okoli 600 ha gozdov. Pomembni življenjski mejniki v življenju Franja Pahernika so si sledili z osnovanjem družine. Leta 1918 se je poročil z Marijo Krajnc iz Sv. Jurija iz Slovenskih Goric. Istega leta se jima je rodila hčerka Vida, leta 1921 pa sin Vojko. FRANJO PAHERNIK IN GOZD S prevzemom posestva je Franjo Pahernik znanje inženirja gozdarstva, ki ga je pridobil med študijem, pričel prenašati v prakso. Z gozdom je gospodaril po načelih naravnega razvoja sestojev, intenziviral je potencial slabih pašnikov in travnikov, ki jih je zasadil s primernimi drevesnimi vrstami. Za namen pogozdovanja je v Hudem Kotu ustanovil dve gozdni drevesnici. Natančnejše podatke o stanju gozda je dobil z izvedbo 422 GozdVestn 76 (2018) 7-8 Slika 2: Cilj gozdarskih prizadevanj: sonaravni mešani sestoji malopovršinsko raznodobne in prebiralne zgradbe (foto: J. Čoderl) GozdVestn 76 (2018) 7-8 423 Gozdarstvo v času in prostoru gozdne inventure leta 1910., ki jo je ponovil še leta 1925. Uspešnost sonaravnega dela z gozdom je knjigovodsko spremljal in preverjal. Ukrepe v gozdu je dosledno načrtoval. Za svoje gozdove je leta 1935 izdelal ureditveni načrt. Les iz svojih gozdov je žagal na svoji žagi. Leta 1909 je v Vuhredu zgradil žago s polnojarmenikom in zabojarno. Zaboji so bili končni proizvod iz lesa slabše kvalitete, ki ga je z izdelavo zabojev dobro ovrednotil. Franjo Pahernik je v Vuhredu razvil obliko industrijske predelave lesa. Že naslednjega leta 1910 je ob Vuhreščici zgradil še elektrarno. Električna energija je poganjala žago in služila za razsvetljavo, ne le sokrajanom v Vuhredu, elektriko je omogočil tudi Vuzenici. Po zaslugi Franja Pahernika je imel Vuhred z okolico električno energijo pred Mariborom in Ljubljano. Paher-nikovi so imeli v lasti tudi kmetijska zemljišča. Franjo Pahernik je na področju kmetijstva skrbel za razvoj sadjarstva. Po letu 1926 je na svojem posestvu razvijal hmeljarstvo. FRANJO PAHERNIK IN DELOVANJE NA KULTURNEM IN DRUŽBENOPOLITIČNEM PODROČJU Franjo Pahernik je nadaljeval tradicijo svojih predhodnikov in je bil poleg uspešnega gospodarja svoj ega premoženj a ves čas pomemben člen razvoj a Dravske doline. Napredne razvojne ideje je udejanjal na različnih področjih družbenega življenja. Na področju kulturnega življenja je leta 1900 sodeloval pri ustanovitvi tamburaškega zbora in gledališke skupine v Vuhredu. Skrbel je za razvoj slovenskega šolstva in bil leta 1907 izvoljen v vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Leta 1913 je Franjo Pahernik s svojimi sredstvi zgradil šolo na Bolfenku v Hudem Kotu. Ko so leta 1920 ustanovili telovadno društvo Sokol Marenbeg - Vuhred, je bil Pahernik pobudnik zanj in starosta društva vse od ustanovitve. Daroval je denar za izgradnjo Sokolskega doma v Marenbergu leta 1938. Na družbenopolitičnem področju so Franju Paherniku po razpadu Avstroogerske monarhije zaupali predsedovanje Narodnemu svetu za okraj Marenberg in občino Kapla. Leta 1931 je bil izvoljen za poslanca v Narodni skupščini v Beogradu. Poslanec je bil do leta 1935. Leta 1933 je postal župan občine Vuhred. Iz naštetega je razvidno, da je Pahernik aktivno deloval za družbeni razvoj in narodni blagor, ne le v domačem okolju, ampak tudi v širšem prostoru Kraljevine Jugoslavije. Vojni in povojni čas je življenje Franja Paher-nika in njegove družine korenito spremenil. Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so Pahernika zaprli v Mariboru, nato pa so celo družino izselili na Hrvaško. Okupator jim je zaplenil družinsko premoženje. Tik pred koncem vojne je aprila 1945 v taborišču Jasenovac umrl sin Vojko. Hčerka Vida je z možem emigrirala v Argentino in ZDA. Nikoli več se ni za stalno vrnila v rojstno deželo. Po vojni se je Franjo Pahernik z ženo Marijo vrnil v Vuhred. Povojna oblast je njuno premoženje razlastila. Za preživetje se je Franjo Pahernik leta 1947 zaposlil kot gozdarski inženir. Upokojil se je pri starosti 75 let leta 1957. Ker sta v Mariboru zgradila hišo, sta se Pahernika 1958 preselila iz Vuhreda v Maribor. Franjo Pahernik je tudi v času po upokojitvi ohranil stike z gozdarstvom in z rodnim Vuhredom. Umrl je v starosti 94 let leta 1976. Pokopan je v družinski grobnici v Vuhredu. GOZDOVI SO NJEGOV SPOMENIK Življenjsko pot inž. Franja Pahernika so zaznamovali pohorski gozdovi in gozdovi so njegov spomenik. Je pionir sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Dravski dolini. Nestabilne čiste smrekove sestoj e - smrekove monokulture j e pričel postopno spreminjati v vrstno mešane, raznodobne sestoje. Gozd je pričel obnavljati na osnovi pospeševanja naravnega pomlajevanja. Cilj, ki ga je kot strokovno podkovan veleposestnik želel doseči v svojih gozdovih, so bili sonaravni mešani sestoji malopovršinsko razno-dobne in prebiralne zgradbe. Ko se je bil inž. Pahernik zaradi izgube premoženja primoran zaposliti je postal 1947 leta oskrbnik Gozdnega oskrbništva Vuhred, ki je obsegalo razlaščene gozdove Radelj, Vuhreda, Orlice, Antona in Hudega Kota. Oskrbništvo je vključevalo tudi vse nekdanje Pahernikove gozdove. Postal je oskrbnik nekdanjih svojih gozdov. Leta 1948 je bil imenovan za lovskega referenta pri Dravskem gozdnem gospodarstvu v Mariboru. Vklj učil se je v gozdarske 424 GozdVestn 76 (2018) 7-8 Gozdarstvo v času in prostoru izobraževalne procese in je predaval na gozdarski šoli v Mariboru. Leta 1949 je bil Franjo Pahernik okrajni gozdar na Okrajnem ljudskem odboru Maribor - okolica. Kot zunanji sodelavec je sodeloval v raziskovalnem delu Gozdarskega inštituta Slovenije za področje gojenja gozdov od leta 1951. Naslednje leto je pričel delati na sekciji za urejanje gozdov na Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec kot taksator. Leta 1954 je sodeloval pri izdelavi prvega gospodarskega načrta za gozdove Gozdne uprave Radlje, kjer je prav tako vodil goj enje gozdov. Leta 1955 je Franjo Pahernik v Gozdno kroniko Gozdne uprave Radlje ob Dravi, zapisal: »Gozdno oskrbništvo v Vuhredu je obsegalo gozdove ing. Franja in Marije Pahernik iz Vuhreda in sicer poleg manjših dobro oskrbovanih gozdnih površin pri Vuhredu in Orlici gozdni kompleks Sv. Bolfenk pod Veliko Kopo v izmeri 500 ha na nadmorski višini 800 do 1500 m. Za te gozdove je izdelal lastnik sam gozdno-gospodarsko osnovo leta 1935. Gospodarilo se je v teh gozdovih največ na prebiralni način, starejši sestoji so pravilno gojeni, starejše kulture trebljene in redčene, Slika 3: Pahernikova ustanova na karikaturi Cirila Horjaka bukovje v pravilnem razmerju puščeno, posebno ono sposobno v bodočnosti za tehnični les.V teku skoro 40 let so bila absolutna gozdna tla, nerentabilni strmi pašniki obrasli z grmovjem pogozdo-vani z ustreznim drevjem. V svrho pridobivanja sadik za pogozdovanja sta služili drevesnici, ena pri Samcu, druga pri Kotniku, obe sta bili za časa okupacije zanemarjeni.« V letu 1955 je Franjo Pahernik prejel zlato inženirsko diplomo, kar je potrdilo petdesetletno obdobje strokovnega gozdarskega dela. Zlato inženirsko diplomo mu je podarila Visoka šola za kulturo tal z Dunaja, kjer je pred 50 leti zaključil študij. Po upokojitvi se je posvetil raziskovanju in pisanju. Leta 1962 je izdal delo: »Šajke in splavi na Dravi« in kot strokovni pisec obeležil svoj osemdeseti rojstni dan. V letih 1992 in 1998 je bilo z zakonom o denacionalizaciji Pahernikovim vrnjeno premoženje. Marija Pahernik, žena Franja Pahernika, je ta pomemben dogodek še doživela. Dedinja hči Vida Ribnikar, ki ni imela potomcev, je želela ohraniti spomin na svojega očeta in na Pahernikov rod. Spremljala je strokovno gospodarjenje z njihovimi gozdovi v času do vračila in videla, da ideje sonaravnega dela z gozdom živijo naprej in se razvijajo v pravo smer. Sodelovala je z inž,. Maksom Suškom in se tudi na osnovi njegove pobude odločila, da gozdove podari za razvoj gozdarske znanosti. Leta 2005 je podpisala akt o ustanovitvi Pahernikove ustanove, 2010 je Pahernikova ustanova začela delovati. Z njeno ustanovitvijo je bil postavljen temelj za finančno podporo sonaravnemu gozdarstvu v Sloveniji. Slovensko gozdarstvo nadaljuje delo pionirja sonaravnega gozdarjenja v Dravski dolini. Sredstva iz gozdov Pahernikove ustanove so namenjena podpori raziskovalne dejavnosti, štipendijam študentov gozdarstva in ohranjanju spomina na inž. Pahernika in na Pahernikovo rodbino. OSNOVNI PODATKI O GOZDOVIH PAHERNIKOVE USTANOVE Največ gozdov Pahernikove ustanove se nahaja v občini Ribnica na Pohorju v katastrski občini Hudi Kot, manjši del še na Orlici ter v občini Radlje ob Dravi v katastrskih občinah Vuhred in Planina. Pahernikovi gozdovi po podatkih zadnjega gozdno- GozdVestn 76 (2018) 7-8 483 Gozdarstvo v času in prostoru gospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Radlje obsegajo desni breg, z veljavnostjo 20142023, 570,13 ha gozda. Lesna zaloga v gozdovih Pahernikove ustanove je 453 m3/ha, s prevladujočim deležem iglavcev, ki jih je v lesni zalogi po ha 82 %. Prirastek v gozdovih Pahernikove ustanove, ki se razprostirajo od reke Drave in do vrha Pohorja, je povprečno 10,79 m3/ha/leto. Letni prirasek na celi površini je 6154 m3. Največji možni posek po načrtu za gospodarsko enoto je 17,7 % lesne zaloge oz. 74,5 % prirastka. Letni največji možni posek je 4582 m3. Ker v gozdovih veliko več priraste kot pa se letno poseka, se lesna zaloga povečuje. Za optimalno gospodarjenje z gozdovi je predpogoj dobra odprtost gozdov z gozdnimi in javnimi prometnicami. V gozdovih Pahernikove ustanove imamo 117 m/ha gozdnih vlak, gozdnih cest je 36 m/ha, javnih cest pa 8,8 m/ha. Mreža prometnic omogoča traktorsko spravilo lesa, le v malem delu je spravilo žičničarsko. Med rastišči v gozdovih Pahernikove ustanove prevladujejo jelova in bukova rastišča. Govorimo o gozdnih združbah kisloljubnih jelovij in zgor-njegorskih bukovjih. Malopovršinsko se ob jarkih pojavljajo združbe velikega jesena in gorskega javorja. Na vrhu Pohorja je razširjeno zgornje gorsko smrekovje. Gozdovi Pahernikove ustanove so na površini 331 ha vključeni v območje natura 2000. V zgor- njem delu posesti so površine, ki so pomembne kot rastišča divjega petelina. ZAKLJUČEK Sonaravno gospodarjeni gozdovi Pahernikove ustanove, ki so vključeni med učne objekte Pro-silve, trajno ohranjajo naravno ravnotežje, ki je pogoj za obstoj gozda kot ekosistema. V Posestnem načrtu za gozdove Pahernikove ustanove so zapisani cilji gospodarjenja, ki zagotavljajo doseganje ekonomskih interesov in ciljev na področju učenja in raziskovanja v gozdarstvu. Ker je gozdni prostor v Pahernikovih gozdovih obogaten s kulturnimi obeležji, obiskovalce usmerja k razmišljanju o neločljivi povezanosti narave in kulture. V Pahernikovih gozdovih si narava, gozd in kultura uspešno podajajo roke. VIRI Maks Sušek, Pahernikovi gozdovi: biografija rodbine Pahernik, Radlje: Pahernikov sklad. 2005 Gozdna kronika Gozdne uprave Radlje ob Dravi, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Radlje ob Dravi (del fotografij) Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Radlje - desni breg (2014-2023), št. :11-10/14 Posestni načrt za gozdove Pahernikove ustanove (2014-2023) Jerneja Čoderl Slika 4: Spomenik sredi gozdov Pahernikove ustanove v Hudem Kotu, kjer si narava in kultura podajata roki (foto: J. Čoderl) 426 GozdVestn 76 (2018) 7-8 Kazalo letnika 2018 Gozdarski vestnik, letnik 76 uvoDNiK 001 MiTJA SKuDNiK Vedno novi izzivi pri mnogonamenskem načrtovanju z gozdovi 054 MiTJA SKuDNiK Korak proti bolj objektivnemu kartiranju funkcij gozda 106 MiTJA SKuDNiK Čas za pravočasno sanacijo v vetrolomu poškodovanih smrekovih gozdov se izteka 166 MiTJA SKuDNiK Kdaj bomo uspeli resnično omejiti vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju? 226 MiTJA SKuDNiK Ali odkupna cena lubadark odraža uporabnost njihovega lesa? 278 MiTJA SKuDNiK Komu vse so namenjeni gozdnogospodarski načrti? 278 MARKo KovAč Gozdnogospodarsko načrtovanje včeraj, danes, jutri 338 MiTJA SKuDNiK S sistematično obnovo do stabilnih in na ujme odpornih gozdov 382 MiTJA SKuDNiK Tako kot so raznovrstni slovenski gozdovi, so raznovrstna tudi naša pričakovanja, potrebe in želje do njih znanstvene razprave 003 Peter zAJc, Mojca golobič, Andrej BoNčiNA Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji Mountain Biking in Natural Environment in Slovenia 020 črt ŠuŠTAR, Milan KoBAL Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji The Impact of Soil Properties on Landslide Occurrence in Slovenia 072 Domen ARNič, Janez KRč, Jurij DiAci Primerjava izbiralnega redčenja in situacijskega redčenja v bukovih letvenjakih na Menini Comparison of Selective Thinning and Crop Tree Situational Thinning in Young Beech Stands on Menina 107 Aleksander MARiNŠEK, Lado KuTNAR, Danilo BELAK, Boštjan MALi Problematika naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst v poplavnih gozdovih ob reki Muri Problematics of Natural Regeneration of Native Tree Species in Floodplain Forests Along Mura River 167 gal FiDEJ, Matjaž MiKoŠ, Jernej JEŽ, Špela KuMELJ, Jurij DiAci Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokovi Assessment of Forest Protective Function Against Debris-Flows 181 David HLADNiK Ocenjevanje razlik v fenološkem razvoju dreves v nižinskem poplavnem gozdu na podlagi satelitskih posnetkov Estimation of the leaf-out phenology of trees in a floodplain forest using satellite-based data 196 Peter zAJc, Jernej BERzELAK, Jurij gulič, Sebastjan ŠTRuc, Ljudmila MEDvED, Branko gradišnik Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru Pohorja Off-Road Motorized Vehicle Driving: the Pohorje Hills Case Study GozdVestn 76 (2018) 10 427 Kazalo letnika 2018 227 Miha HUMAR, Davor KRŽIŠNIK, Boštjan LESAR Lastnosti lesa lubadark Properties of Bark Beetle Infested Wood 319 Mitja SKUDNIK, David HLADNIK Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi Suggestion for Organizing National Forest Inventory for International and National reports on Sustainable Forest Management 382 Anže JAPELJ, Špela PLANINŠEK Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Slovenes' recreational habits, their preferences towards forest goods and services and support for free access to forest lands: nation-wide public survey PREGLEDNA ZNANSTVENA RAZPRAVA 055 Barbara ŽABOTA, Milan KOBAL Pregled uporabljenih metod modeliranja skalnih podorov v Sloveniji An Overview of the Methods Used for Rockfall Modelling in Slovenia 125 Domen OVEN Daljinsko zaznavanje invazivnih rastlin Remote Sensing of Invasive Plants 237 Primož BRATUA, Milan KOBAL Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji Forest Soil Properties, Relevant for Soil Damage During Forest Operation 292 Marko KOVAČ Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju: analiza sedanjega sistema (drugi del) Slovenia's Forest Management Planning at the Crossroad: An Analysis of the Present System (Part two) STROKOVNE RAZPRAVE 033 Špela PLANINŠEK, Saša VOCHL, Katarina FLAJŠMAN, Urša VILHAR, Peter ŽELEZNIK, Špela HABIČ Gozdna pedagogika - pot do vzgoje ljudi za trajnostni razvoj družbe Forest Pedagogics - a Way of Educating People for the Sustainable Development of Society 083 Marija STARE Navadna barvilnica - invazivna tujerodna rastlina, problematična za obnovo gozdov American Pokeweed - Invasive Alien Species, Problematic for Forest Regeneration 141 Matevž TRIPLAT, Mitja PIŠKUR, Nike KRAJNC Spletni informacijski sistem MojGozdar.si Web-Based Information System MojGozdar.si 428 GozdVestn 76 (2018) 10 Kazalo letnika 2018 49 Franc PERKO Josip Koller - začetnik pogozdovanja krasa s črnim borom Josip Koller - the Pioneer of the Afforestation of Karst with the Black Pine 279 Marko KOVAČ Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju: zgodovina gozdnogospodarskega načrtovanja (prvi del) Slovenia's Forest Management Planning at the Crossroad: The History of Forest Management Planning (Part One) 339 Tom LEVANIČ Informacijska podpora upravljanju z divjadjo v Sloveniji Information Support to Game Management in Slovenia 349 Matej VUGA Lipovec, najpomembnejša drevesna vrsta v gozdnem revirju Kambreško (srednje Posočje) Small-Leaved Lime, the Most Important Tree Species in Kambreško Forest District (Central Soca Valley Region) 399 Andreja KAVČIČ Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove Alien Insects in Slovenia and Their Potential Impact on Forests ODZIVI NA OBJAVLJENE PRISPEVKE 356 Franc PERKO Dopolnitve k prispevku o zgodovini gozdnogospodarskega načrtovanja GozdVestn 76: 7-8 GOZDARSTVO V ČASU IN PROSTORU 040 Alojz BUDKOVIČ KARL (CARL) POSCH - Začetnik skupinsko-postopnega gospodarjenja v gozdovih Zgornje Gorenjske 094 Marta KREJAN ČOKL 12. dražba najvrednejšega lesa v Slovenj Gradcu v znamenju presežkov 101 Alojz BUDKOVIČ Gozdarstvo v poročilih Ministrstva za notranje zadeve v letih 1949 - 1952 153 Tina DROLC O prednostih in pasteh lesene gradnje na delavnici »Zaščita, vgradnja in uporaba lesa na prostem« 155 Janez KONEČNIK Gozdarska tekmovanja v zimi 2018 158 Tomaž KOČAR Po sledeh Lovrenca Pleška, absolventa prve slovenske gozdarske šole v Snežniku 216 Tina JEMEC, Mitja PIŠKUR Odkupne cene lesa na kamionski cesti 223 Boštjan ŠKRLEP Košarkarski turnir 262 Staš JAVORNIK, Aleš KADUNC Združenje večjih gozdnih posesti - kratka predstavitev za strokovno javnost 265 Kristina SEVER Belgijski gozdarji v Sloveniji izvedli trening odkazila 268 Ljudmila MEDVED Trije pomembni gozdarji med Pohorjem in Kozjakom: dr. Maks Wraber 332 Žiga REPOTOČNIK Drevesne naravne vrednote v Krajevni enoti Slovenj Gradec 335 Barbara PIŠKUR, Nikica OGRIS, Drago TRAJBER, Marijana MINIČ Tradicionalno srečanje varuhov gozdov v Lendavi 357 Andrej ČEČ Tekmovanje v drevesnem plezanju GozdVestn 76 (2018) 10 429 Gozdarstvo v času in prostoru 359 Marta KREJAN ČOKL Znanje in veliko treninga - dober recept za uspeh 366 Kristina SEVER, Jurij DiACi, Tone LESNiK Tradicionalno srečanje mednarodnega združenja Pro silva Evropa 2018 373 Marija iMPERL, Jože PRAH Visoko priznanje revirnemu gozdarju 413 Marko MATJAŠiČ 70 let Gozdnega gospodarstva Bled 417 Edo KOZOROG Obisk Črne Gore v okviru Gozdarskega društva Posočja 419 Špela PLANiNŠEK Gozdni in lovski pedagogi smo se zbrali na ogledu avstrijskega lovsko izobraževalnega centra Werkstatt Natur 422 Jerneja ČODERL Franjo Pahernik in gozdovi Pahernikove ustanove iZRAZOSLOVJE 222 Andreja KAVČiČ Podlubnik ali lubadar? BiBLiOGRAFiJA 097 Lucija PERŠiN ARIFOVIC Doktorske disertacije s področja gozdarstva v letu 2017 iN MEMORiAM 049 Rafael VONČiNA Beseda ob slovesu dr. Franja Kordiša 162 Hubert DOLiNŠEK Janko POTOČNIK, 1931-2018 PREDSTAVITVE PROJEKTOV 044 Katarina TRSTENJAK, Boštjan MALI LIFE Podnebna pot 2050 090 Davorin ROGINA ECO KARST - Ekosistemske storitve kraških zavarovanih obmocij - gonilne sile za trajnostni razvoj na lokalni ravni 152 Polona HAFNER, Jožica GRIČAR Začetek projekta ROSEWOOD 255 Simon ZIDAR, Maarten DeGROOT Invazivne tujerodne vrste ogrožajo naše gozdove - projekt LIFE ARTEMIS 257 Nives PAGON in sod. Projekt LIFE DINALP BEAR za celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah SiDG 046 Katarina STANONiK ROTER Stanje državnih gozdov po vetrolomu decembra 2017 219 Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) Pospešena sanacija državnih gozdov, poškodovanih v vetrolomu 62 Katarina STANONiK ROTER, Suzana RANKOV V okviru vseslovenske prostovoljne akcije pogozdovanja smo pomlajevali naše gozdove 430 GozdVestn 76 (2018) 7-8 Gozdarstvo v času in prostoru SREDICA - IŠČEMO KARANTENSKE iN DRUGE GOZDU NEVARNE ORGANIZME Ana BRGLEZ Javorov rak (Eutypella parasitica) Andreja KAVČIČ Hrastova cipkarka (Corythucha arcuata) Maarten DE GROOT Dvojnozobi smrekov lubadar (Ips duplicatus) Dušan JURC Kostanjev bakterijski skorjemor (Pseudomonas syringae pv. aesculi) Dušan JURC Platanov obarvani rak (Ceratocystis platani) Andreja KAVČIČ Črni vejni lesar (Xylosandrus compactus) Barbara PIŠKUR Rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola) Maarten DE GROOT Rdecevratni kozliček (Aromia bungii) Barbara PIŠKUR Rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma septosporum in Dothistroma pini) Tine HAUPTMAN, Roman PAVLIN, Maja JURC Ambrozijski podlubnik (Xylosandrus germanus) Nikica OGRIS Rjava pegavost bukovih listov (Pseudodidymella fagi) Andreja KAVČIČ Japonski hrošc (Popillia japonica) Maarten DEGROOT Azijski sršen (Vespa velutina) Nikica OGRIS Sajasto odmiranje skorje (Cryptostroma corticale) Dušan JURC Ameriška rdeča trohnoba (Heterobasidion irregulare) Andreja KAVČIČ Žametasti kozliček (Trichoferus campestris) GozdVestn 76 (2018) 7-8 431 Gozdarstvo v času in prostoru Gozdarski vestnik, LETNIK 76 • LETO 2018 • ŠTEVILKA 10 Gozdarski vestnik, VOLUME 76 • YEAR 2018 • NUMBER 10 ISSN 0017-2723 / ISSN 2536-264X UDK630* 1/9 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Edifor in chief, dr. Mitja Skudnik Tehnični urednik/Z.ayouf edifor: dr. Polona Hafner Uredniški odbor/Ediforial board Jurij Beguš, prof. dr. Andrej Bončina, prof. dr. Robert Brus, dr. Tine Grebene, izr. prof. dr. David Hladnik, prof. dr. Miha Humar, Jošt Jakša, izr. prof. dr. Klemen Jerina, Janez Levstek, mag. Marko Matjašič, dr. Nenad Potočic, dr. Janez Prešern, prof. dr. Hans Pretzsch, dr. Klemens Schadauer, dr. Primož Simončič, Baldomir Svetličič, mag. Živan Veselič, Rafael Vončina Dokumentacijska obdelava/Indexing andclassifcafion Lucija Peršin Arifovic, mag. Maja Peteh Uredništvo in uprava/Edifors address ZGDS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)31 327 432 E-mail: gozdarski.vestnik@gmail.com Domača stran: http://zgds.si/gozdarski-vestnik/ TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 €, za dijake in študente 20,86 €, pravne osebe 91,80 €. Gozdarski vestnik je referiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Absfracf from fhe journal are comprised in fhe infernafional bibliographic dafabases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRiCOLA Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by aufhors do nof necessarily reflecf fhe policy of fhe publisher nor fhe ediforial board Izdajo številke podprlo/Supporfed by Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tisk: Euroraster d.o.o. Ljubljana 432 TTttBl ** i j. «H iVi ^M SgLVf ftfifl J \ M Hi ¡3$ T I-' -P Fotografija na naslovnici/ Front cover photography: M. Skudnik Fotografija na zadnji strani / Photo on the back: R. Latin GozdVestn 76 (2018) 7-8 Iz starih tiskov: Gozdarski vestnik letnik 1977 ill; 4J44W7 GOZD ž Ni REKREACIJA [Poglaije upcna ti rni- fiziologi je J Frof dr. A! bi it Siiliiknr (Ljubljana) Ko se postavlja vprašanje. kakšen pomrm ima gozd človeka, ki ište Ustrezno okolje za rekreacijo, se že ob prvi tik sli na primeren odgovor kar usuje kopica l^pih in prijel ni ti dodntnib mina k gn/da Veli deloma tc liatial-il.iKd včasih lucli nenavadnih in presenetljivih ep i le m v re bom ponavlja], V t clot i pa dokazujejo, da pobudi doživetje gozdnega okolja V čioveku ogromno Čustveno poudarjenost- In I a jc trdno asociuana z isnenOfn v vsem izražanju pogovora, Sole, literature, umetnosti in pesim To dejstvo čustvene poudarjenoiii bi t.e mogio predstavljat i koi isten oapoiek li Odgovoru na prti postavljeno vprajanje. Odgovor b( mogla daii anaiiza občutkov človeka h1 gozdnem okolju. Di [o pa j bi upravi) p^ihuiog- A ko hi taka analiza obsegala mdi preiskavo občutkov po zadovoljivo opravljeni rekreaciji in pred njo, bi utegnili 13ko dobljeni izsledki predilavljati kotlini odgovor. '¿A kritičnega vpraievaka pa tak odgovor ne bo zadovoljit'. Zakaj nc? Ker je tu beseda ne k racija, beseda, ki se pogosio uporablja, dostikrat na pačilo, /a naie namene je nujno, da I a izraz kar talno zgrabimo in preizku-širno na njegov pravi pomen i>obcsedno pomeni rekreaciji! »novo ifišivar-jiiitie- utovo rojstvo» »prerodi tev< »popotno ozdravljenjih — eno od teli ali pa vse skupaj in še kaj podobnega. Čeprav1 se beseda naslanja na si aro mistiko. si pod rekreacijo pieds lavi jamo materialni proces, ki se nekje in v Jttčem dogaja in ki -značilno polekn Kaj jc mul tat lega procesa: nekaj iivega, kakor da je nanovo nastal", mlado, sveie, polno življenja Ti izrazi kai^jo, da tu ne bo imel besede psiholog, temveč bioloE. Temu prepustimo analiz-o — ne občutkov, temveč materialnih procesov', '¡'isti, ki po/na p"!a modeme biologije, se bo usira£il: no, sedi j pa gotovo jsride molekularna biologija. Me. ker to bi pa res bilo ?a lase privlečeno t v oklepaju povedano, takšen poskus razlage ie te kar običajen: v nekem popularnem članku o učinkih gozda na človeka so imenovani iojii?atija, oifln, iitoncidi itd,, lorei molekularni fcifctprji pa nič drugega:). ie o rekreaciji, komu te potrebna? Bolniku? Ne, dokler je ie bulan, šele po ozdravljenju, saj lu rajši uporabljamo izraz riHkoflValefibenca. iopetno ozdravljen re. Pač pa je rekreiieija potrebna Se zdravemu človeku, ki je Zaradi težavnega iivljenja in obremenitve z delom ie bli/u Stanja, ki ni več zdravje Kaj pa je zdravje m kaj je bolezensko stanje? Ali je mogoče name-slo teh bledih besed uporabiti drugačno, boli eksakmo oznako, ali je mogoče lo povedati t izrazi. ki niso veljavni samo za človeka, irntveč Spbino za v;e čivo? Odgovor jc pritrdilen rta ga pravilno podamo ni razumemo, moiamo Seči prav do korenin biološkega ¡miljen pa. SiDG Slovenski Državni Gozdovi SLOVENSKI DRŽAVNI GOZD JE V DOBRIH ROKAH! Družba za gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije