Razgovori z naSiml naroftiiki Vprašanja in odgovori Manjkajoči prvi sklep na desnem kazalca In državna služba. Jožef D. Siužbo policijskega atražnika in orožnika ne boate mogli dobiti a to hibo, čeprav ate pri pehoti kaplar. Pri financarjih pa bi jo utegnili dobiti. Upnik noče priznati zaščite in pokazati zapiskov. K. A. P. Leta 1929 ate si izposodili neko vaoto denarja proti 10% obrestim. Kar ate odplačevali, je upnik zapisoval na polo pri dolžnem pismu. Sedaj Vaa terja še za 1600 din, Vi pa pravite, da znaša dolžni ostanek precej manj, zahtevate, da Vam upnik pokaže zapiske ter prizna zaščito (ali znizanje), upnik pa zapiskov baje nima več in Vam zaščite noče priznati. — Če ate bili oto času najetja posojila in 26. septembra 1936 kmet, Vam zaščita pritiče (razen, če niste morda v boljšem gmotnem položaju nego upnik, kar pa mora upnik uveljavjlati in dokazati) in Vam v varstvo Vašib. pravic ni treba zaenkrat ničesar ukreniti. Če bi Vas upnik tožil, ugovarjajte, da ste zaščiten in da Vam upnik še ni izročil obračuna in nove zadolžnice. Ko boste delali obračun, Vam od 24. novembra 1933 naprej do 26. septembra 1936 ni treba priznati več nego enoodstotne oforesti. Obresti od obresti fei blii dolžni plaCati (in sicer le za čaa do 23. novembra 1933), če ste izrecno prevzeli to obvezo, sicer pa ne. — V eventuelni pravdi Va§6 atališče ne bo slabše, čeprav nimate zapiskov; nasprotno bo sumljivo, ako jih upnik ne bo predU>žil — seve, v kolikor Vam bodo verjeli, da je upnik zapiake res napravil. Na meji oškodovani ne more plažati stroškov sodnega omejičenja. K. P. v Sp. D. V letih 1928 in 1936 je mejaš poaekal ob meji več dreves, o katerih trdite, da so atala na Vašem avetu. Ceprav je občinska komisija ugotovila, da kaže mapa po VaSem, se z mejašem niate mogli poravnati, ker si on lasti dotični svet. Prav je bUo, da ste prosili, naj sodišče uredi meje. Ker ste ¦Doseatnik in bi Vam najbrž pravica revnih ne biJa priznana, boate pač morali kje dobiti omenjenih 300 din za komisijske atroške, kajti brez sodelovania aodišča ne boste mogfli priti do zaS6ite avojih pravic, ko je mejaš tako trdovraten. Ce pa Vam uspe dobiti ubožno spričevalo, poskusite vložiti na zapisnik pri aodišCu tožbo (s pravico revnih) na plačilo odškodnine za v letu 1936 podrta drevesa. Služba pri železnici. A. čuček in J. Dobnik. Imata ljudskošolsko izobrazbo, vojaščino sta odshižrla in bi rada dobila službo pri železnici. •— Vložiti bl bilo proSnjo na generalno ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu. Dokumentov zaenkrat ni treba priložiti, marveč le navajajte, da, odnosno v kolikor izpolnjujete pogoje za spreJem v državno alužbo (kateri so tl pogoji, ate na teiA mestu lahko že večkrat čitall); morda priložite zaenkrat le prepise dokumfflitov, ako jih že imate. Prosite, naj Vašo prošnjo obdrže v evidencl, dokler se kako primerno mesto ne izprazni. Najbr2 boste sprejeti sprva le kot deiavec; ako boote pokazali Trrimerno prldnoet, sposobnost in intelig-enco, Vaa bodo pozneje postavili na primemejša, boljša mesta. Do stalne namestitve bo pa dolgo trajalo (najbrž kakih deset let). Sosed prepoveduje imeti Cebele. Star naročnik. Že 20 let imate na avojem avetu čebelnak, ki jo oddaljen 80 cm od meje in 2 m od sosedove njive, Sedaj Vam je aoaed prepovedal imeti tam čebela, — Zakon ne določa, kako daleč mora stati če» belnak od meje. Sosed se najbrž opfra na določbo § 364 obč. drž. zakona, ki dopušča prep<v vedati aoaedu, da posredno vpliva od svojega zemljišča na način, ki presega po krajevnih razmerah običajno mero in bistveno krati v kraju navadno rabo zemljišča. Ne glede na to, da bo aoaed, ako ate rea že 20 let imeli Cebelnak na istem mestu, najbrž težko dokazal, da gre za bistvencf kratenje rabe njive, poudarjamo, da je med pravniiki aporno, ali letanje Cebel aploh spada k vplt« vom, katere ima v mislih § 364 obč. drž. zakona. Vaekakor ni dvoma, da z ozirom na doloCbe § § 383 in 384 obC. drž. zakona, izdane v interesru Cebelarstva, ni omejena pravica, frneti čebele na laatnem zemljišču inse v postavitvi panjev v bližinl tujih zemljišč ne more zavzeti prekoračenja pravnih predpisov. Morda ae 8 aosedom pogovorita čo jeseni. Nezakonskl o6e odsvojth svojo imovino in ne plačuje alimentacije. A. Franko. Sin poaestnika je priznal nezakonsko očetovstvo in bil obaojen na plafiilo 75 kron me3ečne alimeaitacije svojemu otroku. Plačal je le 2000 kron, potem pa nič vefi, Oče nezakonskega očeta je slednjemu testamen« tarično zapuatil poaestvo, a nezakonski oče je posestvo odstopil svoji materi. Vprašate, kaj naj ukrenete v varstvo pravic nezakonskega otroka, ki je radi slaboumnosti potreben oekrbe v zavodu. — Po obč. drž. zakonu dolžnost skrbeti za nezakonskega otroka žal ne prehaja od nezakonskega očeta na njegove sorodnike. Radi tega matere in brata nezakonakega očeta ne morete terjati na plačilo alimentacij. Lahko bi bili, odnos* no je bila celo Vaša dolžnost kot varuha, da spodbijate pravni posel, s katerim je nezakonski oče podedovano posestvo, odnosno avoje pravice odatopil svoji materi ter tako ostal brez imovine. Ker je pa za tako spodbijanje predpisan najdaljši rok desetih let, ste ga žal že zamudili in ne morete sedaj ničosar več ukreniti — razen z dobrega. Brezobrestno pesojilo za popravilo hiSe. M. Lahornik. Ni nam znano, kje bi mogli dobiti brezobrestno poaojilo v navedeni namen. Obljubljajo ga sicer razne zadrage, a zahtevajo, da priatopite najprej kot članica in potem morate čakati, da pridete na vrato; kdaj bo to, je pa precej negotovo. Tožba na povrafilo oskrbnih stroškov z» tnfo hderko. Iata. če ate oskrbovali tujega otroka, Vam mora atroške predvs«m povrniti dotični, ki Vam jih je obljubil. Podrejeno sta dolžna take stroSke povrniti starša. Ce sta starša brez sredstev ali neznanega bivaliača in tudi starih ataršev ni možno iztožiti, je dolžna za otroka ski* beti priatojna obCina, kl pa se bo upravičena branna za nazaj plačevati, 5e je vnaprej nlst« opozorili, odnosno jo pozvali, naj sama poakrU za otroka. Ugodnoeti »ubožaega Hsta« (podeljene pravioe jfttvniti). Fanika M. S pripoznavo pravice revnili y pravdi dobite začaano oproatitev od plačovanga taiks in drugih državnih priatojbin, potnih atrodkorv, pridnin in izvedenin. če boate iztoževali jitoddčino proko 12.000 din, imate pravico zahtefyati, da 3e Vam postavi odvetnik, ki naj se zaCaano pravda za Vaa brezplačno. PlaCati bi ga pa namreč morali, če dobite pozneje možnost, plačati zastopanje. Taka možnost ae smatra običajno že za podano, če v pravdi zmagate in tožeraec kaj plača iz naslova iztoževane terjatve ali atroškov. Plačilo dolga i vinom in troforhia. Zadrugar. Pdžo&k Vam je plačal dolg s tem, da Vam je dal polovnjak vina. Vprašate, kdo je dolžan pla6*ti trošarino v takem primeru in ali ste morda p-roet trošarine. — Vaeeno je, ali Vam je dolž1 tliik kot producent vina vino prodal, ali pa je z njim plačal svoj dolg\ Trasarino je plačati v obeh primerih enako. Tudi- ako zamenjate poljske pridelke za vino, ostan« obveza glede plačila trošardne iata. Pri količinah do 50 litrov mora trošarino pla6ati in za njo jamči prodajalec (produCent), pri večjih količinah pa kupec ali prejemnik. Hraiiiinica še vedno izplačuje le po 100 din. I. Susnik. Pritožujete se, da Vam Vaša hrauilnica Se vedno izplačuje le po 100 din, Vi bi pa nnjno rabili 2000 din in vprasate, kaj naj storito, ko se hranilnica izgovarja, da nima denarja. — Vaša hranilnica je občinska in pod zaščito. Zato je zaOnkrat ne morete prisiliti, da bi Vam izplačala več, nego predvideva izplačilni načrt. Upajtno, da bo ktnalu postala likvidnejša. Služba jetrtiškega paznika. J. Gobec. Zanimajo &M pogoji za pridobitev službe jetniškega paznika, to je paznLka v jetnišnicah okrožnih sodi&S. l*e paznike je ločiti od kaznilniških paznikov, ki glužijo v kaznilnicah, katere nastavlja minister pravde, prosnje pa je vlagati na g. upravnika 0*oške kaznilnic-e v Mariboru. Proailec ne sme bSti aitarejži nego 30 let. Jetniške paznike pa naStavlja predaedništvo apelacijakega aodišča v (ijubljani po potrebi brez kakih posebnih razpi$0V. ProSnjo je nasloviti na navedeno predsedniStva ter ji predložiti sledeče listine: državljanjjfco takaaaiiico; rojetru liat; spričevalo državnega Bdravnika, da je prosilec telesno in duševno zidrav; nravstveno apričevalo; šolsko apričevalo; potrdilo (vojaško izkaznico), da je prosilec odslužil po dovršenem 21. letu starosti obvezni rok v atalnem kadru, razen, če je po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice kot edini hranilec neaposobnih zadrugarjev ali začasno nesposoben, ipproščen službe v stalnem kadru; če je zavezan plačevati vojnico, mora predložiti potrdilo, da je vojnico plačal ali da plačilu ni zavezan, ker nimP dohodJcov; uradno potrdilo pfiaitojnega sodišr-a. da prosilec ni pod skrbstvom ali v konkurzu, da Hl nad njim podaljsana očetovaka oblast in da ni bil s sodno sodbo obaojen na izgubo častnih pravic; samaki liat ali potrdilo, da je prosiiec vdovec brez otrok alt da je sotino ločen od žone brez otrok; ptsmeno izjavo prosilca, povOTjeno od aodiSča, da se obvezuje služiti v paanLSki alužbi najmanj tri leta. Zapu6čena občinska cesta — zoj>etju prevzem po občiiii. A. Dolenc. Na bivši občin&ki ceati že nad 40 let raste trava, ki jo koae mejaši, cesto porabljajo le bližnji poaoatniki za spravljanje pridelkov in aami popravljajo mast. Vprašate, ali ae costa ae amatra za občinsko, odnosno ali jo občina lahko zopet prevzame. — Na občinski ceati zaaebnik lahko pridobi lastninsko pravico, ako jo akozi 40 let izvršuje javno, brez prošnje in sile. V predmetnem primeru priposestvovanje ni povsem sigurno, ko bližnji poseatniki še vedno cesto uporabljajo. Pa čeprav bi kdo priposeatvoval laatnino, mu občina dotični svet lahko zopet odvzame v avrho zopetne otvoritve občinake ceste, eventuelno proti plačilu odškodnine. Tega ae pa najbrž ni bati, ako se rea v bližini nahaja druga občinska cesta. Cenitev škode za posekane jablane. Martin V. Ni točnih predpisov, kako ae naj ceni škodo radi posekanih jablan. Vpoštevati je, da atane mlado drevo kakih 10 din, da čez kaka tri leta prične roditi, da rodi približno 15 do 20 let, in sicer {vovprečno 30 do 50 kg jabolk letno. V eventuelni pravdi bi najbrž cenilci vzeli neko povprečje med tem, kaj bi jablana še nesla do staroati 20 let, in med tem, koliko boste zgubili dotlej, ko bi novo vsajena začela roditi. Odškodnina je seve odvisna tudi o<l vrste jablan. Vožnia po občinskem svetii i»o!eg ]>otoka. M. BeianiČ. Ve<5 posestnikov ima njive poleg potoka. Ta potok se je dolgo časa uporabljal deloma kot običneka cesba. Ker so pa ljudje ačasoma izkopali preveč gtamoza iz potoka, ae ne more ve<5 po njem voziti. Nekaj časa ste vozili ob potoku ter mejaše proaili za dovoljenje. Ko ste pa zvedeli, da je svet ob potoku po mapi občinska last. ste začeli voziti brez dovoljenja, a Vam aedaj eden izmed mejašev to brani. Mejaši ao namreč avet ob potoku zasadili s sadnim drevjem ter ga že dolga lota hasnujejo. Vprašate, ali Vam amejo mejaši braniti vožnjo po obftimskem svetu in ali sc da lastnina občinakega sveta. tudi priposestvovati. — S 40 letno javno uporabo občinskega sveta brez prcSnje se lahko priposeatvuje tudi občinski svet. V predmetnem primeru Vam avetujemo, da izprosi+.e pri občini, da priaili mejaše, da dovolijo vožnjo po avetu ob potoku, ker je po mapi občinska last, ne da bi morali vozniki za to proaiti. Ako občina ne bo hotela prime-rno nastopiti zoper mejaše. ae lahiko pritož^jte na okr. glavarstvo. Ako ae bodo mejaši branili ali še sklicevati na priposestvovanje, bo občina lahko uvedla postopek ia. otvoritev občinske poti ob potoku ter mejašem pripo«estvovani svet zopet odvzela.