284
Dopisi.
Iz Dunaja 22. avg. — Včeraj popoldne nam je bilo učiteljem gospodarstvenega kurza vmerjeno nekoliko prav zelo podučljivih, in hkrati tudi zabavnih ur. Povabil nas je bil namreč g. profesor gozdarstva Fr. Grossbauer na kraj svojega delovanja, v gozdarsko šolo v Maria-Brun, da bi nam ondi praktično pokazal, kar nas na Dunaj teoretično učit hodi. Slo nas je nad 80 učiteljev. Prijazno nas sprejme gosp. profesor. Najpred nam je razkazal po peterih sobah razno gozdarsko orodje, razne lesnine, modele za naprave, kako se les peha, plavi, kako se oglje kuha itd., razkladal nam tudi o borovcih, kdaj se sme in kako naj se smola iz njih dobiva in mnogo druzega, kar tukaj v naglici ne morem popisati. Iz le-teh sob peljal nas je g. profesor v kemični laboratorij, kjer se gozdarski učenci (vsaki mora dovršiti pred sprejembo v to akademijo višo gimnazijo ali pa višo realko z maturo) učijo razkrojevati razne zemlje, in spoznavati potem, ktera zemlja je pripravna za rast tega ali unega lesa. Iz teh prostorov peljal nas je gosp. profesor zopet na drugo stran poslopja, kjer smo videli lesene izdelke v nepo-pisljivih podobah; vidijo se tu razni krivljeni, zrezljani, likani, stisnjeni (gepresst), strugani itd. izdelki raznih podob, tudi obrazci tako lepih in mnogovrstno sestavljenih parket (Bodenparquetten), da bi bil človek skoraj dvomil, ali so le naslikani ali so res iz lesnine sestavljeni, ako bi ne bil živih originalov videl pred seboj. Dalje smo videli tudi v ti sobi še razne barve , ki se napravljajo iz lesnine, kakor tudi razne iz lesne moke zgnjetene podobe *) itd. Vse dozdaj omenjene lesnine, ktere so razpostavljene v 6 sobah, pripravljene so za novi gozdarski muzej, za kterega se ravnokar sobe vravnavajo. Komur bo sreča, priti čez kaj let le-sem, imel bo priliko videti neverjetno mnogovrstnost lesenih stvari. Iz teh poslopij šli smo v zgornje nadstropje, kjer nam je gosp. Grossbauer, ki je šel od sobe do sobe z nami, razkazoval razne mineralije, gobe, semena, fizikalične in gozdarsko-tehnične aparate itd.; celo za-grinjala na oknih (Rolleten) so bile tu napravljene iz lesenih šibic. — Zopet v drugi sobi so se nam razka-zevale  posebno   dragocene   priprave  za  mero   gozdov,
*) Da se les da tudi mleti v moko, to spričujejo gozdi Škofjeloške grajaČine, kjer gosp. Fid. Terpinec mnogo ostankov od smrek p omleti da.                                                                                Pis.
višav, nižin itd. — sploh reči, ktere bi človek mogel več dni ogledovati, da bi vedel, kako se vsaka posa-mesno rabi. Zatem nas je peljal gosp. profesor v učna sobo, razkladal nam prav umevno letine (Holzringe), ki se vsako leto na lesu pomnožijo. Prav za prav izra-stete na lesu vsako leto dve letini, ena spomladi, ena v jeseni, in ker se to s prostim očesom ne vidi, razkazal nam je to tudi po mikroskopu. Sreberno-tkani mrežici ali pa gostemu satovju je čez sredo prerezani les enak; spomladanska in jesenska letina pa se ločite po barvi prav dobro ena od druge. — Iz šolske sobe podali smo se v nekdanji samostanski vrt, ki je od leta 1826. v gozdarsko drevesnico spremenjen. *) Sprednji oddelek ima okoli 360 plemen raznih gozdnih dreves; — pri vsakem plemenu stoji mali količ s tablico, na kteri je napisano nemško in latinsko ime drevesa. Drugi oddelek vrta je drevesnica, kjer se enako sadnim drevesnicam odrejujejo mlada drevesca iz semen. Gorenski gozdi J goli Kras! tacih-le naprav se manjka tudi vam, si mislim, pisaje te-le vrstice, in gotovo bi dobili tudi vi ves drug obraz. — Ko smo se nahajali sredi vrta, zadoni naenkrat iz kakih 50 grl izvrstno popevana pesem „o gozdu"; strme smo jo poslušali. Peli so, se ve, sami učitelji. Zapustivši vrt se je g. profesor poslovil od nas; naš gosp. načelnik pa se mu je v imenu vseh zahvalil za podučno in prijazno razkazovanje. — Zdaj smo šli še ogledat tukajšnjo lepo romarsko cerkev Matere Božje, kjer so še nekteri učeniki poskusili sicer stare, pa dobro vbrane orgle. Da bi ne zamudili železnice, hiteli smo zdaj zopet nazaj na kolodvor, in veseli tega, kar smo videli in slišali, vrnili se na Dnnaj. — Danes popoldne 29. t. m. gremo v Vagram čbele past.    Srčen pozdrav ljubim Slovencem!
J. Levic ni k. Iz Kastva. (Čast komur čast gre!) Dne 26. avgusta smo bili prisutni pri izpitu kod pučke (ljudske) učilnice v Klani i do istine ne možemo od manje nego oČito pohvaliti vrloga ondešnjoga mnogočastnoga gosp. župnika Josipa Princ-a i učitelja gosp. Jakova Lusnik-a za izvrstno napredovanje one okolške mla-deži toliko v vjerozakonu, čitanju, računenju i sve hvale vrednom krasnom pisanju kao u vočarstvu (sadjereji)* Uprav milo bilo je na zvršeku izpita čuti od maloga detiča zahvalni govor, u komu zahvaleč roditeljem i po-glavarom za nauke primljene opominjal je svoje suuče-nike za marljivo učenje i u napredek. Za tom uČenici su zapeli prav dobro „carsku pesem", „Hej Slovani" i „Hej rojaci"; i za stalno smo se usvedočili, da kde dobar i vrl učitelj, kao gosp. Lusnik, za sigurno mora biti i izvrstan uspieh, i kde dobar pastir, kao gosp. Princ, mora i izobraženost puka napredovat! Bog ju poživi!
Iz Cerkljan 29. zvg.JNova posta. — Gosp. Derhič pri šolskem izpitu samec.) Cujte, drage „Novice", zopet kaj izpod gorenskih planin; saj tako ni slišati nič v našej fari, akoravno nismo tako zaspani, kakor bi si kdo o nas mislil. Naznanjal sem vže lansko leto, da bodemo imeli pošto, in res, hvala Bogu, dobili smo jo, če smem tako reči. Drage „Novice", pa ne da bi si ve mislile, da imamo znabiti tudi tako imenovani „eilbogen". O ne, tako deleč pa še nismo, ampak le p6šten možiček korači pohlevno se svojo torbico trikrat na teden v Kranj po našo robo. Pa je vže sitnost; če človek peš hodi, se tudi rad kaj pomudi, toraj tudi našej pošti ni zameriti, če dobi človek pismo iz Ljubljane še le v dobrem tednu. Dokler ni bilo v Cerkljah pošte,   hodilo je   pismo  kake  tri  dni iz Ljubljane;  a
*) Bilo je to Šolsko poslopje nekdaj samostan Avgustincev.
Pis.
285
zdaj še enkrat toliko. „Allen Respekt gegen eine solche Sehnelle". Da se pa ne pregrešim zoper našega pota, ki znabiti bolj hitro hodi kot bi mu kdo prisodil, zadenem morda pravo, ako si mislim, da ogleduje naš poštni ekspeditor gosp. Lončar pisemca tako dolgo; saj si mu menda dobro dopadajo, ker jih le redko v roke dobi. Tudi ima naš gosp. ekspeditor neko drugo posebnost, ker šteje in morda tudi bere po judovsko; opraviči se po tem takem tudi, da zaznamuje pisma z dnevom, ki je minul, predno je pismo bilo še pisano. Misliti si moremo tudi, da nima pratike ali pa ne vidi dobro, ker ne nosi očal; kar bi mu pa jaz vendar-ie svetoval, da si ne pridobi prevelike slave po svetu. Svet vedno napreduje, znabiti se bode odslej tudi naša pošta po njem ravnala, toraj bašta za danes. — Se nekaj drage „Novice", kmalu bi bil pozabil, da smo imeli ravnokar tudi šolsko izpraševanje dva dni po-red. Prvi dan se je izpraševal krščanski nauk brez vnanjih poslušateljev, drugi dan bili so na vrsti navadni predmeti. Poklicanih je bilo veliko — k našem izpitu, al malo izvoljenih, toraj se ne smemo čuditi, ako zagledamo za mizo samega gospoda Derbiča, ki se je pa tudi nekako čmerno držal, menda se je dolgočasil, ker je bil samec. Še celo farna duhovščina ni bila nazoča. Slednjič raznese vendar svojo gromno jezo nad klasifikacijo veroznanstva, ker jo prečrta, in poslednjič, Bog se usmili, „wird sie als ungiltig erklart", ker se ni očitno izpraševala. Ali bode moka iz te pšenice, naj presodijo čitatelji „Novic" sami.               Poženčan.
Iz Cerknice 18. vel. srpana. *) — Naj tudi Vam, drage „Novice", naznanimo, kako neprijetno nam je počil glas o prepovedi, da „Sokol" ne sme priti v našo okolico. Nam se jako čudno zdi, kako je c. k. okrajni glavar v Planini ta izgred „Sokolov" odsvetovati mogel brez zaslišanja županije naše. Koliko neki se je že pri nas grešilo zoper „Interesse der offentlichen Sicherheit mit Riicksicht auf die Stimmung des Volkes"? Komii se je že kaj zgodilo pri nas, posebno tujcu? Naj nam pove si. c. k. glavar! Kar imajo naši fantje med seboj, kakor povsod po celem svetu, to ne spada sem. Vsak tujec mora pritrditi, da je bil prijazno sprejet in da se nikomur ni krivica godila, tudi takemu ne, ki ni bil ravno prijazen narodu. Je pa li okrajno glavarstvo tega strah bilo, da bi bili „Sokola" preprijazno sprejeli? Ako je to bil povod sporočilu, priporočamo g. Ogrincu, naj vprihodnje bolj premisli svoje stališče, da nepremišljeno ne izusti besed, ktere potem romajo po svetu ter mirni naši okolici dobro ime kratijo. Ne „Sokol" bi ne bil nas iznemiril, a tudi mi njega ne, — a to nas iznemiruje, ako se nam ne pošiljajo naznanila v domačem jeziku, ki ga dobro umemo, nemškega pa ne znamo, in se nam objavljajo pod našo staro lipo po nemško. Zakaj se neki v bližnjih Begunah ravno ista reč v domačem, pri nas pa v nemškem jeziku oklicuje? Tebi dragi „Sokol" pa, ki Te upamo le vendar sprejeti, na zdravje!
Iz Kamnika 28. avgusta. **) — 22. avgusta smo obhajali rojstni dan našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. zopet z „besedo", ktera se je odlikovala na vsako stran: dvorana prepolna domačih in gostov tujih, krasni spol dobro zastopan, izvrstna izpeljava pesem in vesele igre „Bob iz Kranja", vrli naš orhe-sterček, po besedi tombola in po tomboli ples — vse to je poveličaio čitalnično slovesnost, kterej je bila hvala enoglasna in to po pravici.   Kakor noč proti dnevu bil
•) Cerkljan je ime v ustih naroda;   narod pa o takih zadevah veČ velja nego slovnica; zoper njega ni rekurza.
Vred. **) Morali smo okrajšati, da se ne zakasni preveč.      Vred.
je memo te besede nemški „Kranzchen" 18. avgusta* Prašajte le deležnike onega „kranceljna", pa slišali boste, da je bil prazen in dolgočasen. Za taka društva na zemlji slovenski ni srca, zato le životarijo, dokler so nekteri, ki jih z veliko težavo vzdržujejo na medlih nogah.
Iz Ljubljane. — Jutri v četrtek je občni zbor Matice slovenske. Ob 8. uri dopoldne je slovesna sveta maša v stolni cerkvi; ob 9. uri se začne zborovanje. Popoldne je skupni obed; zvečer napravi na čast zboru čitalnica pevsko „besedo" na vrtu čitalničnem , ako je vreme ugodno, sicer pa v dvorani. Odbor čitalničin vabi družbenike vseh narodnih družeb k tej zabavi.
—   V pondeljek popoldne je hranilnica imela občni zbor. Živahna je bila borba o tem, da je vodstvo hotelo po nekem „staatsstreichu" službo prvega ad-junkta brez razpisa dati nekemu kompetentu, ki ne služi zdaj v hranilnici in je bližnji žlahtnik predstojniku hranilnične pisarnice. Po pravici so se takemu nepotizmu ustavili družbeniki, in obveljal je sklep, da se praviloma izpiše ta služba. — Podvzetniki nemškega gledišča so dobili 300 gold. podpore.
—  (Zbornica trgovska in obrtnijska) je po novih volitvah imela včeraj prvi zbor. Za predsednika je bil zopet izvoljen gosp. V. C. Zupan, za podpredsednika pa gosp. Jan. Ho rak. Ker se je gosp. dr. To man odpovedal tajništvu, je bil za tajnika izvoljen Janez M ur ni k, vrednik „Novic", ki je že 2 leti namesto-val gosp. dr. Tomana. Vse te volitve so se vršile enoglasno. O ostali razpravi drugi pot.
—  (Nova posta v Travniku pri Starem trgu poleg Rakeka) se je letos 16. avgusta odprla za pisma in vožnjo.
—  „Tagblatt" je začel dolge članke pisariti ,,na slavo sedanjemu mestnemu odboru". Začel je, se ve, da s tem, da po surovi maniri nemške „kulture" vdriha po narodni večini poprejšnjega odbora in potem, ker djanj ne more izkazati nikakor&nih razun da je policaje pomnožil in s tem mestu več stroškov nakopal, celo armado praznih besedi vleče na bojišče. Sicer pa so ti „leitartikelni" po našem mnenji celo nepotrebni: častitelji tega gemeinderatha nič novega ne izvedo, narodni mestjani pa vsem tem čenčam tako nic ne verjamejo. Propaganda se pri pametnih ljudeh ne dela z oholimi frazami, ampak z djanj i, o kterih pa ni ne duha ne sluha.
—  Dr. Klun je v „Tagblattu" odgovoril na nezaupnico, ki jo je dobil od večine volilcev svojih. Medlo jedro temu odgovoru je to, da „volilci ne bodo njega, in on ne volilcev preveril". Prečudna logika to! Drugod je poštena navada ta, da poslanec odstopi, kadar ne deluje več po mislih onega, ki so ga volili; tako so ravno zdaj tudi storili poljski poslanci. Da dr. Klun hodi zdaj vso drugačno pot, najbolje priča to, da ljubljanski „liberalci", ki so mu pri prvi volitvi nasprotovali na vse kriplje tako, da so celo po ulicah ljubljanskih sipaii psovne listke zoper njega, a zdaj ga grlijo kot— „unseren geachteten Mitburger". Druge kritike njegovega stališča zdaj ni treba.
-— (Voda na „Tagblattov" mlin) je bilo pismo „iz Delnic" v „Slov. Nar.", ktero dr. C os ti očituje, da je nekemu Majnaricu tožno pismo poslal v nemškem jeziku. Ker nas je izvedeti mikalo, kaj neki je oni strašni „škandal", zarad kterega koprni si. vredništvo „Nar." v tako #sveti jezi, pozvedeli smo to-le: Neki ljublj. trgovec je podal pisarnici dr. Costovi celo rešto dolžnikov: Nemcev, Lahov, Slovencev, in med temi je bil tudi „otac Majnaric", kterega niti dr. Costa niti pisarnica njegova ni poznala ne po osobi ne po rodu. Po zahtevah stranke svoje je dr. Costa vložil tožbo
286
trgovski sodniji, pa mu za Majnariča še mar ni bilo. To je tedaj oni strašni »škandal"! Da pisarnica dr. Coste, ki ne bo hodil k „Slov. Nar." rodoljubja na posodo iskat, izdeluje pisma v slovenskem jeziku ravno tako kakor v nemškem, to v6 vsak, komur je mar to vedeti; da pa v sedanjih razmerah sodniških in drugih uradnih nektere slovenske stranke odločno zahtevajo nemške vloge, tega ni kriv niti advokat niti notar. Kadar bo dr. Costa priliko imel zastopati gospoda Majnarica, delal mu bode pisma slovenska po volji njegovi; in Bog vedi, ali bi se bil razsrdil Majnarič tako, da bi bil nemško pismo povratil, ako bi mu namesti tožbe za 47 gold. prineslo 47 gold.? „Slov. Nar." pa, ki prisrčno rad ves čas pometa pred pragom kranjskih rodoljubov in ki se ponaša, da ne prizanaša nobeni „osebi bodi-si viša ali niža", prašamo le to: kako to, da nikoli še ni besedice zinil o tem, da slovenski poslanci v štajarskem deželnem zboru nikdar nikoli ne zinejo slovenske besede, kakor da bi Stajar ne bil tudi zemlja slovenska, pa se vendar iskreno poganjajo za to, da se vpelje slovenski jezik v štajarske šole, urade in javno življenje? Kaj ko bi „Narodov" škandal potem „Novice" obrnile drugač in bi rekle, da štajarski rodoljubi niso „pravi Slovenci"? Zato delajmo vse le po natanjčnih pozvedbah, prevdarno v vsem, in ne zgrešimo nikoli pravega takta! „Tagblattova" interpelacija , ki jo o „Narod." graji „Novicam" stavi, pa je preneumna, da bi jej kaj odgovorili.