II. dunajska ekskurzija ,,Pedagoške centrale* v Mariboru. (20. do 37. oktobra 1939.) Kljub raznim peripetijam se je zbralo 30 tovarišev in tovarišic, (med temi le 2 iz Ijubs ljanske oblasti!) da si ogledajo dunajsko šol* stvo, o katerem so še danes v Sloveniji mne= nja deljena. Vodil je ekskurzijo tov. dr. 2 g e č s pomočjo tov. E. V r a n c a , kot za» stopnik oblasti se je ekskurzije udeležil šol» ski nadzornik tov. Tomažič, kot zastop* nik mestne občine mariborske pa prof. dr. St rmšek. Slovenci smo na Dunaju danes znani kot resno stremeči prijatelji, zato je bil sprejem tudi temu primeren. Ravnatelj Ronge, naš dobri znanec, nam je postregel tako, da smo bili vedno veseli, srečni in lepo spravljeni pod streho prijazne »Schiilerherberge«. / Tudi predsednik Oton Glockel nas je pozdra* vil, kakor so pozdravljajo le iskreni prijatelji. Gg. Tadra, Linke. Steiskal, Spiel. Mergenthaler \in vfsi ostali nadzorniki so se potrudili, da nam podajo jasno sliko dunajske reforme, ki so jo tudi vsestransko utemeljevali. Tako je bilo mogoče, da so udeleženci mogli dobiti vpogled tudi v globino — ne le v širino — reformnih strem* ljenj. Vsi so pri hospitacijah, ogledih, pre« davanjih in zborovanjih mogli soglasno ugo* toviti, da Dunaj dela resno in nova vzgoja in reforma ni privilegij režima ali morda »te« ater«! Posebej smo se zanimali, če res v novi smeri delajo le učitelji, * pristaši soc.^dem. stranke. Nalašč smo hospitirali dalj časa pri soprogi predsednika dunajskih kršč. sociaU nih učiteljev in bila je to — ena najlepših uf. Jasen dokaz, da ni »režim« oni movens šol. reforme, ki razburja danes nekatere posa* meznike, dočim ogromna večina delo obču= duje. Jugosloveni smo — po uradnih podab kih — na IV. mestu dunajskih »romarjev«: v šolskem letu 1928./29. so priromali na Dunaj učitelji iz Amerike 221, južne Afrike 2, Ki= tajske 2, Nemčije 388, Anglije 35, Japonske 27, Indije 20, Mehike 3, Norveške 12, Pale* stine 21, Čehoslovaške 81, Turčije 10, Bolga* rije 60, Švice 400, Francije 40, Poljske 102, Jugoslavijc 200 (s slušatelji višjih pedagoš= kih išol). Smoter poučne ekskurzije je bil tokrat še posebno dosežen: udeleženci so spoznali reformna stremljenja, v posebnem pozdrav* nem večeru v Rotovški kleti so stopili v pri» jateljske stike z dunajskimi učitelji, ki so se zbrali v kpem številu. Nagovori, petje in cvetje je zbudilo razpoloženje, kakršno je običajno le med odkritosrčnimi kolegi. Program so Dunajčani prav srečno izbrali, čeprav je bil obširen, da smo bili od jutra do večera na nogah. Vtisi so pa nepozabni, mo* gočne spodbude bodo brezdvomno vplivale na vsakogar, ki je žrtvoval čas in denar... Težko je bilo slovo od dunajskih prijateljev... Tokrat smo posetili tudi Slovenski kro« žek in smo v družbi akademikov in drugih rojakov preživeli lep večer, ki nam ostanu v lepem spominu. Globoko so pa bili udeleženci ganjeni, ko jih je jugoslovenski poslanik dr. Milo* jevič pozdravil in jih povabil na čajartko v poslaniške prostore. Izrazil je posebno ves selje. da more ponovno pozdraviti jugoslo* venske učitelje na Dunaju, ki je danes cen* ter vzgoje. Obljubil jc v bodoče vsestransko pomoč in priporočilo na merodajnih mestih. Pedagoška centrala jc z II. ekskurzijo ponovno pripomogla k poglobitvi samoizobra* ževalncga dela. saj ni v Sloveniji skoraj več okraja, ki ne bi imel vsaj enega dunajskega »romarja«. — Zora puca, bU če dana!  p