SVOBODNA SLOVENIJA
A«0 (LETO) XXI. (15)
No- (števč 31
ESLOVENIA LIBRE
Življenje v svobodi
Komunisti v svoji propagandi vedno poudarjajo, da se bore za koristi delavcev in kmetov, za boljše življenje malega človeka- Pravijo, da mu s svojim političnim in gospodarskim sistemom hočejo ustvariti tak položaj, da ga nihče več ne bo izkoriščal, ker „bodo vsi enaki“. Se pravi: vsi bodo lastniki vseh pridobitvenih podjetij, tovarniških obratov in zemlje, ki jo. bodo odvzeli sedanjim lastnikom, veleposestmkom in razdelili med tiste, ki jo v resnici obdelujejo. Pravijo, da bodo za vse tako dvignili življenjsko stopnjo, da bodo visi lahko dobro živeli in bo tudi delavec brez težav in skrbi lahko vzdrževal svojo družino. Seveda ne bo nikjer več siromašnih proletarskih naselij, ampak povsod velike stanovanjske palače z udobnimi in cenenimi stanovanji. Skratka: Napovedovali so lepše in pravičnejše življenje za delovnega človeka, kot pa je v tkzv- kapitapstični družbi.
Takšna je komunistična propaganda. Stvarnost je pa čisto drugačna. Kar poglejmo si jo. Komunisti so prišli na oblast v Sovjetski zvezi že m.ed prvo svetovno vojno, t- j- leta 1917. Na o-blasti so že polnih 45 let. Po neprevidnosti in nepremišljenosti zahodmh zaveznikov so svojo .oblast po drugi svetovni vojni še znatno razširili in jo potisnili daleč naprej proti zahodu Evrope in v osrčje Azije. Povsod, kjer so prišli na oblast, so ljudem pobrali vse. Lastnik vseh pridobitnih in proizvajalnih sredstev je postala država. Prejšnje veleposestnike je zamenjala država in prejšnji privatni kapitalizem, državni kapitalizem. In kaj vid'mo ? V Sovjetski zvezi n. pr. mora sedanji ita. mošnji diktator Hruščev še po 45 letih, ko nemoteno vlada nad narodi o-gromnega ruskega področja, priznati, da prejšnja svetovna žitnica ne pridela zadosti žita, da državna posestva ne zred'jo zadosti živine in je zato še vedno občutno pomanjkanje mesa. Tudi perutnine ni zadosti in zato primanjkuje jajc- Tudi splošni življenjski položaj se ni dvignil tako kot so komunisti napovedovali. Ljudje so slabo oblečeni, nezadostno hranjeni, ne morejo: si nabaviti modernih tehničnih pripomočkov za domače gospodinjstvo. Delavstvo je izgubilo vte svoje prejšnje pravice, ki se jm je lahko posluževalo v mezdnih sporu Pod komunisti ne sme nikjer stavkati in mora delati za dostikrat nižje plače kot poprej in pod težjimi pogoji. Tudi napoved komunistov, da bodo pod diktaturo proletariata vsi e. nakl, se ni izpolnila. Izkazalo se je, da je bila to. grda laž in prevara, kajti diktature ne izvršuje delavstvo, ampak samo skupina izbranih komunistov, ki so enostavno zamenjali na vseh položajih prejšnjo vladajočo oblast in tako napravili ,,nov komunistični buržoazn; razred“, ki po svoji reakciji in tudi po načinu življenja resnično prekaša vse prejšnje. Vidimo, da pod komunisti res dobr0 živi samo vladajoči komunistični sloj, vsi drugi pa slabše. Edino to je dosegel komunizem. Posameznike je dvignil visoko in jim zagotovil vse državne materialne dobrine, za široke ljudske množice je pa življenje slabše in težje kot je bilo prej.
Tako je pri komunistih. Kako pa na nekomunistični strani, na tisti, ki jo komunizem stalno napada kot buržoazno reakcijo, ki da samo izkorišča delovne ljudi za svoje sebične koristi?
V „Svobodni Sloveniji“ smo že ponovno pisali o napredku, ki so ga dosegle države v zahodni Evropi pod vodstvom tamošnjih krščansko-demokrat-skih strank po drugi svetovni vojni. Vsestranski gospodarski, socialni in kulturni dvig teh držav je tem pomemb nejši, ker so bile te države med drugo svetovno vojno skoro povsem porušene. Saj je bila n .pr. Nemčija ena sama razvalina. In danes, 17 let po končani vojni? V listih beremo obširna poročila, kako je iz ruševin nastal popolnoma nov svet. Nastala so nova najmodernejša mesta z lepimi stanovanjskimi hišami, nastala nova ogromna industrijska podjetja, ki so. v takem zagonu, da nimajo zadosti delovne sile in je potrebujejo vedno več. Ljudje so materialno zelo dobro preskrbljeni, v so. cialnem pogledu prav tako, in delavci tod v resnici postajajo pravi solastniki inrluS'rijsk:h obratov. Njihov zaslužek
Hotranje razprtije v Alziru
Od 1. julija t. L, ko je Alžir dobil od De Gaulla podarjeno samostojnost, je ta afriška država drsela v vedno večji kaos. Po štirih tednih samostojnosti je irr.eia dve prestoln'ci: Alžir, kjer je vladal sredinski Ben Keda in Tlemcen, blizu .Orana, ki ga je imel v oblasti iko-' munistični podpredsednik Ben Bela. Ben Belovi pristaši primerjajo svojega vodjo z levičarskim kongošk’m Lumumbo.
Vojaški poveljniki šestih alžirskih con so se prejnji teden sestali v Orle-ansvillu, da bi poskusdi preprečiti popoln razkol države ter poslali v Alžir in v Tlemcen svoje delegate. Zaradi vztrajnega Ben Bellovega odklanjanja priznanja Ben Keda kot predsednika — proglasil je njegovo vladi celo za nezakonito —, so vojaški poveljniki končno pristali na formiranje šestčlanskega politbToja, s tremi člani od vsake strani — Bel Bela sedi v politbiroju, -Ben. Keda ne —, ki naj pripravi listo kandidatov za prvi samostojni alžirski kongres.
Medtem se je za Ben Kedo položaj poslabšal tudi v samem Alžiru, čeprav se je na njegovo stran postavil znani Belkacem Kr m, ki se je s Francozi pogajal v Evianu za alžirsko neodvisnost-Belkacem Krim obvlada gorsko področje, Kabilia in tamkajšnje prebivalstvo:, ki je odločno proti Ben Beli.
V Tlemcenu pa se je proti Ben Beli začel obračati bivši vrhovni poveljnik alžirske osvobodilne vojske, polkovnik Boumedianne, ki je nastopil proti kakršnim koli pogajanjem Ben Bela z ostalimi vojaškimi poveljniki. Ben Bela je pristal na sprejem Belkace.ma Krima in njegovega pristaša Mohameda Bou-diafa v politb:ro, toda Boumedienne je oba obtožil kolaboracije s Francijo pred alžirsko neodvisnostjo.
Ben Beli se je v tej zmešnjavi posrečilo obdržati priljubljenost med alžirsko osvobodilno vojsko ter je z njo vkorakal v sredozemsko: pristanišče Bone, ki se mu je predalo brez odpora-Prav tako je zavzel mesto Oonstantine ter ima trenutno v oblasti ves zahodni
del države ter nekatere predele v vzhodnem Alžiru. Ben Belova vojska je opremljena s sovjetskim in češkim orožjem in tanki.
V	Alžir pa so v nedeljo vkorakali oddelki alžirskih gverilskih čet pod po-poveljstvom 27-letnega polkovnika Hasana, ki je izvedel premik svojih ed'nic iz vojaške cone južno od mesta Alžira, ne da bi za ito dobil pristanek bodisi od Ben Kede ali od Ben Bele. Takoj po zavzetju Alžira je Hasan objavil, da namerava vzpostaviti v Alžiru vojaško vía-do, s katero bo vladal do. naslednjih voi'tev, se pravi do 12. avgusta t. 1. „Moji vojaki,“ je poudaril Hasan, „ne bedo več dolgo gledali, kako se politiki borijo za oblast, država pa propada.“ Istočasno je po radiju pozval vse Alžir-ce, naj ohranijo mir in red in poudaril, da :bo poskušal preprečiti spopade med Ben Kedoviim in Ben Belovimi pristaši.
V	tej borbi za oblast med sredinskim Ben Kedo in komunističnim Ben Belo pa se med alžirskim muslimanskim prebivalstvom vedno bolj širi nezadovoljstvo nad razmerami v državi. Alžirsko časopisje je začelo opozarjati politična tekmeca na dejstvo, da je Alžir zaradi notranjih sporov vedno postal lahek plen zunanje intervencije. Tako je neki alžirski dnevnik med drugim zapisal:) „Če politiki ne bodo h;tro dosegli sporazuma, bo neizogibno postalo potrebno misliti na odstranitev vseh dosedanjih vodij.“
Ker se položaj v Alžiru tako nevarno obrača na levo, so prišla iz Francije poročila, da bo De Gaulle s francosko vojsko znova posegel v alžirske razmere. Francoska vlada je že objavila, da bo: ’zdala ukaz francoski vojski za intervencijo, „če ise !bo slabo postopanje s Francozi v Alžiru nadaljevalo.“ V bližini mesta Alžira je f-ancoska vojska že izvedla velike premike svojih oddelkov, čeprav ni bilo mogoče ugotoviti njihovih namenov.
Tak0 Ben Keda kakor Ben Bela sta po pivih poročTih o premikih francoske vojske obtožila Francijo, da name-
I Z
TEDNA
je tolikšen, da si lahko vse privoščijo. Imajo lahko moderno, zračno, higiensko stanovanje; nameščenec se lahk0 pripelje na delo s svojim avtomobilom. Napravljen. je tako dobro, da ga po poročanju listov, sploh ne ločiš od vodilnega ravnatelja v podjetju. Tudi ni nič več čudnega, da delavec lahko s svojo ženo prihaja v isto najboljšo restavracijo, ali v gledališče, kino ali na koncert, kakor lastniki velikih podjetij. Med obema je lepo razmerje: vljudno se pozdravita, sedita lahko skupaj in 1 nobenemu ni zaradi tega neprijetno-Po vseh industrijskih obratih so za delavce urejene velike lepe obednice z vsem udobjem. N. pr. v založniškem podjetju Axel v Hamburgu, v katerem je zaposlenih nad 3000 nameščencev, dobijo uslužbenci v hišni restavraciji obilno kosilo, juho, pečenko in prikuho, za 70 pfenigov. Prikuho in krom.pT lahko zastonj vzamejo kolikorkrat hočejo. Obednica v tem podjetju je tako razkošno urejena, da ima človek v njej vtis, da je v restavraciji velike prekooceanske ladje. Stanovanjske stiske v pravem pomenu te besede ni več. Bedna delavska naselja so izginila. N. pr-v prejšnjem delavskem kraju Wedding v Zahodnem Berlinu. Prejšnje mizerije enostavno ni več. Vse je lepo urejeno, čisto. Po gostinslrih obratih je hrana odlična, obilna in za polovico cenejša kot v velikih restavracijah.
Zaradi pomanjkanja de'ovne sile gospodarska in industrijska podjetja svo. jim nameščencem dajejo poleg vseh po zakonu jim pripadajočih socialnih dajatev še sama od sebe razne priboljške. Tako dobivajo nameščenci že omenjene založbe Azel ob porokah po 200 mark, ob odhodu na počitnice po 500 mark, za rojstni dan moški steklenico konjaka, dekleta in ženske tri steklenice likerja, vsak upokojenec, ki je bil pri podjetju vsaj deset let v službi, dobi poleg svoje pokojnine še poseben dodatek od podjetja v višini 100 mark. Pobožaj delovnega človeka je tako dober, I da si v resnici lahko vse privošči. Prav ! to, kak'm vodilni ljudje v podjetjih. Zato tudi ni nič čudnega, da nosi delavčeva ž> r i lahko enak nakit, kakor žena glavnega inženirja.
Ker je pomanjkanje delovne sile tolikšno, zato o brezposelnosti sploh ni govora. Pa ne samo to! Ženske velikokrat opravljajo dela, kot so jih poprej sam0 moški. So n. pr. čuvarice v živalski vrtovih, vrtnarice, pismonoše in podobno. Da bi si posamezna podjetja zagotovila mov dotok delovne sile, dajejo štipendije študentom po strokovnih šolah, samo, da bi prišli po končanem študiju v ta podjetja v službo.
Iz _povedanega je razvidno, da je tu nastal resnično nov svet. Izginil je svet priviligTancev. Enostavno jih več ni. Nivelacija vseh se je izvršila navzgor. 'Se pravi z drugimi besedami: Splošni življenjski standard prejšnjih nižjih in srednj h slojev se je v povojnih letih tako močno dvignil, da se je na vrhu izenačil s prejšnjo priviligirano plastjo.
To pa je ravno obratno, kar se je zgodilo na komunistični strani- Tam se je dvignila visoko samo vladajoča komunistična plast, narod pa je ostal spodaj in živi v enaki ali pa še slabši mizeriji kot poprej, povrh tega pa še oropan vseh političnih in sindikalnih pravic.
V svobodnem svetu so demokratske politične stranke komaj v 17 letih z demokratskim.! režimi dokazale, da je mogoče ustvariti boljši in pravičnejši socialni sistem in red ob upoštevanju človekove osebne svobode in njegovega dostojanstva in ob ohranitvi vseh njegovih političnih in gremialnih pravic, komunisti pa so potrddi, da n. pr. v Sovjetiji niti v 45 letih, odkar imajo absolutno oblast v svojih rokah in nobene opozicije — isto velja pa tudi za ostale komunistične države — niso mogle izpolniti svojih obljub in narodom omogočiti srečnejšega življenja. Razlike rr.ed posameznimi .sloji ne samo, da so ostale še naprej, ampaj so dobile še ostrejše oblike, kajtj v novem razredu se je vladajoča plast od ljudstva odmaknila tako visoko, da je med njo in med 0d komunističnega sistema izkori-ščaum delovnim slojem zazijal še večji prepad- Delovni sloji v zahodni Evropi imajo odprte oči. Vse te razlike ob primerjavi obeh sistemov vidijo in se povsod odločajo za življenje in delo v svobodi in demokraciji.
Brazilskemu predsedniku republike j dr. Goulartu se je posrečilo pregovoriti I znanega brazilskega' gospodarstvenika in bančnika Wal terja Moreiro Sallesa, da je prevzel vodstvo finančnega ministrstva v vladi prof. Brochada. Ta se je z vrsto odločnih ukrepov v javnosti že precej uveljavil, zlasti, ker je zagotovil redno preskrbo prebivalstva po velikih mestih z živili-
Kubanski Castro je znova grozil svojim polit enim nasprotnikom ter napovedal, da jih bo dal streljati še kar naprej. Istočasno je 'tudi napovedal ra-cioniranje predaje oblek. S tem je znova priznal, kako zelo se je že poslabšal gospodarski položaj, v državi.
Nicaragua je obtožila Kubo, da pripravlja napad na njeno področje.
Zunanji minister guatemalske vlade Jesús Unda Murillo je začel akcijo za 'zpustitev na svobodo biv.. argentinskega predsednika dr. Frondizija, perujskega dr- Manuela Prada in kubanskega dr. Urruitio. Perujskega predsednika dr. Prada je med tem že izpustila' na svobodo sedañja vojaške vlada.
Bivši ameriški predsednik general Eisenhower je v politični izjavi časnikarjem priznal, da je v svojih dveh predsedniških dobah napravil precej napak. Poudaril pa je, da je prav gotovo največja njegova napaka ta, da si ni bolj prizadeval, da bi bil Richard Nixon izvoljen za njegovega naslednika.
Vlade zahodnoevropske obrambne skupnosti 'so dale pristanek na imenovanje ameriškega generala Lymana L-Lemnitzerja za vrhovnega poveljnika zahodnoevropskih oboroženih sil s sederi žem. v Parizu.
Francoski parlament je odobril De ¡Gaullov atomski načrt za zgraditev Francije kot atomske veles le z lastnim atomskim orožjem.
^vyvwi^v.VAVin1wvyvA^v^lVJ,
rava izvesti „ofenziven povratek“ v Alžir.
Po zadnjih poročilih iz Alžira se je napetost med Ben Kedovo -in Ben Be-lovo skupino še povečala zaradi tega, ker so Ben Belovi oddelki ugrabili podpredsednika alžirske vlade Mohameda Boudiafa. Ben Keda je pozval Ben Belo, da mora Boudiafa nemudoma izpustiti na svobodo.
BUENOS AIRES
2. avgusta 1962
V TEDEN
V	Angliji se vedno bolj širi mnenje in prepričanje, da bo sedanji predsednik MacMillan najkasneje v šestih mesecih odstopil in. prepustil vodstvo vlade Richardu Butlerju. Sodijo, da bo Angl’ja v tem, času že sprejeta v Skupni evropski trg, s čemer se bo začela nova doba v angleškem političnem in gospodarskem življenju.
Sovjetski vohun dr. Robert Soblen, ki je bil v ZDA obsojen na dosmrtno, ječo, pa je pred nastopom te kazni pobegnil v Izrael, odkoder je bil izgnan, je v Londonu propadel s svojo pritožbo pred sodiščem zaradi namere angleških oblasti, da ga izroče Amerikancem. Med tem je tudi izraelski notranji minister Moše- Šapiro odklonil njegovo prošnjo, da bi m.u Izrael dovolil politični azil. Soblenu preostaja sedaj še samo. to, da zaprosi za politični azil v Angliji ali pa da napravi priziv še na lordsko zbornico.
V	Evropi se je v nedeljo, dne 29. julija opolnoči začela skupna poljedelska politika držav . Skupnega evropskega trga, ki predstavlja največji korak tudi k politični združitvi Evrope. Ta skupna politika obsega trgovino z žitom, svinjskim mesom, perutnino, sadjem, povrtnino in vinom. Obsega 15 milijonov ¡poljedelcev od STakus do Hamburga in od Bordeauxa do Labe. Za omenjene pridelke so s stopanjem v veljavo sporazuma o skupni poljedelski poliki pri pošiljanju v druge države odpadle vse ovire in bo zanje namesto uvoznih carin določena samo gotova višina skupnega davka-
Egiptovska vlada je objavila, da osebe, ki za 'stalno zapuste Egipt, ne smejo vzeti s sabo pohištva, ne preprog, jie dragocenosti ali kakih umetnin.
Po vzoru Sovjetske zveze je tudi
bolgarska komunistična vlada občutno zvišala cene mesu ter vsem mesnim in mlečnim izdelkom.
V	finski prestolnici Helsinki se je
začel od komunistov pripravljeni mednarodni mladinski festival. Protikomunistična pet tisoč glava .množica je proti predstavnikom kommvstične mladine iz posameznih držav priredila v mestu bučne demonstracije.
IIve« uspeha v Ženevi
Na ženevski razorožitveni konferenci so tudi pretekli teden ZDA, Anglija in ZSSR obtoževale druga drugo, da blokirajo napredek konference, ki se je udeležuj© 17 držav.
Rusk, Home in Gromiko ®oi trdili, da si želijo čim prejšnji konec oboroževalne 'tekme.
Gromiko je poudarjal, da na šestih sejah niso prišli niti za korak naprej in obtožil zahodne sile, da si hočejo s svojimi predlogi 0 kontroli nad razorožitvijo ustvariti „raj za obveščevalno službo NATO“.
Hom© je izjavil, da do razorožitve ne ho prišlo, če ZSSR ne bo sprejela zahodnih predlogov o kontroli. „Kako
moremo sprejeti sovjetski načrt, ki ne dopušča nobene kontrole nad razorožitvijo sovjetskih oboroženih sil?“, je spi-aševal Home navzoče delegate. Gromiko m Rusk sta imela še posebej razgovore o Berlinu in problemu Vzhodne Nemčije, ki pa sta jih tudi zaključila brez .napredka. Rusk je odletel v Washington pretekli četrtek, Gromiko pa isti dan v Moskvo.
Rusk in Gromiko sta imela glede Berlina prejšnji teden tri dolge seje. Oba sta priznala, da ostaja Berlin eden najtežjih problemov, pred katerimi stoji danes svet- Nista pa ne eden ne drugi odstopila od .svojega .stališča niti za ped.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Po objavi političnih zakonov
Kot je bilo pričakovati, se je tudi zgod lo. Vlada je objavila politično zakonodajo z namenom, da se pospeši razvoj notranjepolitičnega življenja v smer čim prejšnje povrnitve v popolno ustavno življenje. Opozicija vladi ni naklonjena.. To je pokazala tudi ob objavi politične zakonodaje, ko jo je skoro vsa zavrnila. V napadih na vlado so seveda najhujši tsti, po katerih so novi politični zakoni udarili: bivši peronisti in komunisti, katerim nova zakonodaja ne dovoljuje postavitve kandidatne liste pri volitvah. Redki, zelo redki so med opozicijo tisti, ki v novih političnih zakonih najdejo tudi kakšno dobro stran.
Med tem, ko so nove politične zakone odklonili predstavniki skoro vseh političnih strank, so pa ' oborožene sile javno izpovedale, da s to zakonodajo povsem soglašajo. To sporočilo je objavilo ministrstvo za narodno obrambo.
Priprave za volitve ;
Vse politične stranke se nanje .priJ pravljajo. Aramburujevci so postali precej akrivni. Po vseh mestih ustanavljajo odbore, ki naj bi vodili akcijo za
izvolitev biv. predsednika vlade osvobodilne revolucije za novega predsednika. Pa tudi nacionalisti ne mirujejo, kakor tudi levearji ne. O volitvah so razpravljale tudi konservativne stranke združene v tkzv. Federaciji sredinskih strank. V tej politični skupini so imeli spore, zaradi katerih je odstopil predsednik Vcchi. Pa so ga pregovorili, da je ostal še naprej na tem. mestu. Na zadnjem sestanku so se pa izjavili proti ustanavljanju volilnih blokov. Zato konservativci za sedaj ne mislijo podpifati nobenega in nameravajo postaviti svojo kandidaturo za predsednika in podpredsednika. Nosilca te liste naj bi bila prvaka konservativne in demokratske stranke Vicchi in Pastor.
Dr. Frondižijevi nepomirljivi radikali imajo še vedno notranje 'spore in težave. Prejšnj' 'teden je skupina funkcionarjev te stranke objavila sporočilo, v kateri je zahtevala preiskavo, v koliko so resnične verzije, da so oborožene .sile zapletene v zadnje dogodke v Peruju. Na to izjavo je v imenu oboroženih sil takoj reagiral minister za narodno obrambo dr. Cantilo in je podpisnike (Nadaljevanje na 2. strani)
v
Zlata masa iskrenega prijatelja Slovencev
■Človek v izseljenstvu je vesel in. srečen ob sleherni osebi, ki na njegovi trnjevi poti v tujini pokaže razumevanje za njegove težave in mu skuša pomagati odstraniti skrbi vsakdanjega življenja. Razumljivo je, da je še bolj vesel, če kje v osamljenosti zadene na lastnega rojaka, s katerim se lahko pomeni v materinem jeziku, neprimerno večje je pa še njegove veselje, če kje v svetu zadene na takega moža, ki v skrbi zanj in njegove sorojake gre tako daleč, da se povsem vživi v njegovo usodo in v položaj njegovega naroda, se priuči njegovega jezika in nato med njimi deluje.
Redki so 'taki možje. Pa so! In med
Msgr. Tensundern (na levi) z najsta, rejišim slov. izseljenskim duhovnikom msgr- Zupančičem
temi redkimi je na Vestfalskem v Zvezni nemški republiki župnik župnije Naše ljube Gospe v Recklinghausenu, g. Božidar Tensundern.
Pred sabo imamo vabilo na njegovo zlato mašo dne 12. avgusta t- 1. Ko nam ga je dostavila pošta in smo odprli zalepko, smo s presenečenjem ugotovili, da je bilo lepemu vabilu v nemškem jeziku priloženo tudi slovensko, prav tako tiskano, v katerem vabi rojake na svojo zlato mašo ob pol deseti uri omenjenega dne v svojo župno cerkev, nato ob enajsti uri na slovesnost v župni dvorani, nato pa naslavlja še vsem tistim, ki dopoldne iz kakršnega koli razloga ne bi mogli priti na slavnost, da so „popoldne tudi dobrodošli“ in da „jih vljudno povabi“. Na tem vabilu je podpisan z imenom Bož'dar in ne Theodor. Razen tega je vabilu priložena krasna spominska podobica Vla. dimirske Matere božje, zaščitnice bodočega ekumenskega cerkvenega koncila v Rimu, ki jo zaključuje s prošnjo „Gott segne m.eine Pfarrgemeinde Lieb-frauen“ in ,jBog živi slovenski narod“ ter slovenska spominska podobica Brezjanske Marije, na kateri tudi navaja, da je „dušni pastir slovenskih izseljencev v Nemčiji“ ter spominsko besedilo zaključuje s prošnjo: „Bog živi slovenski narod“ in „C'ril, Metod, varujta slovenski rod.“ Na obeh spominskih podobicah tudi navaja, da je konzisto. rialni svetnik ljubljanske nadškofije in mariborske škofije.
Že iz teh navedb vidimo, da je župnik Tensundern tako velik prijatelj Slovencev, kakor jih je malo na svetu, kajti iz ljubezni do slovenskih izseljencev na Vestfalskem, ki niso imeli svojega dušnega pastirja, se je sam naučil dobro slovenščine, da j’m. je božjo besedo oznanjal v materinem jeziku.
Po rodu je vestfalski rojak. RodT se je 23. februarja 1890 v Gronau. V duhovnika je bil posvečen 23. februarja 1912 v Miinstru. Po novi maši je odšel za štiri mesece na Vipavsko k dekanu Lavriču, da se je učil slovenščine. Po vrnitvi je b'l tri tedne grajski kaplan v Sendenu, naslednjega leta je postal kaplan in vikar v Gladbecku. Leta 1928 je bil imenovan za vikarja pri Sv. Pankraciju v Hoevelu- Tega leta pa je postal konzistorialni svetnik ljubljanske škofije, leta 1934 pa tudi mariborske škofije, leta 1938 je pa prišel na sedanjo župmjo Naše ljube Gospe v Recklinghausen.
Med slovenskimi izseljenci na Vestfalskem deluje neprestano od svoje posvetitve v duhovnika leta 1912. Zanje je tudi zaprisežen tolmač slovenskega jezika na sodiščih in sindikalnih uradih v najbolj industrijskih središčih Dortmund in Essen. Leta 1938 mu je delovanje med slovenskimi izseljenci nacistična policija Gestapo prepovedala-
V predvojnih letih je bil večkrat tako sam, kakor s slovenskimi izseljenskimi rojaki na obisku v Sloveniji, kjer je poznal vse vidnejše slovenske ljudi in bil stalno v stikih s slovenskima škofoma, katerima je poročal o verskem položaju slovenskih ljudi v Nemčiji. Prav tako je vzdrževal osebne in pismene zveze z Zakrajškovo izse- l 1 jensko mat'eo.
To so zgoščeno podani življenjski podatki tega Slovencem tako naklonjenega nemškega župnika g. Tensunder-na, moža visoke, močne postave, s tako plemenitim srcem in tako blago dušo.
Njegovo vsestransko delo med slo. venskimi izseljenci na Vestfalskem sta slovenska cerkvena kneza nagradila z njegovim imenovanjem za konzistorial-nega svetnika obeh ‘slovenskih škofij, slovenski politični predstavniki — zlasti dr. Korošec in dr. Natlačen kot ban v Sloveniji, so pa njegovo delo spremljali z velikim zanimanjem in tudi priznanjem.
Kako visoko je cenT vsa Tensundro-va prizadevanja in njegovo vnemo za dušni in telesni blagor slovenskih ljudi na Vestfalskem pokojni škof dr. Gregorij Rožman, je najbolje pokazal s tem, da je leta 1957 pri njem imel svojo zlato mašo- S tem mu je hotel tudi na viden zunanji način izreči zahvalo za vso njegovo ljubezen, k; jo vse svoje življenje izkazuje slovenskim ljudem.
Na Tensundrovi zlati maši v Recklinghausenu bodo 12. avgusta zbrane visoke nemške osebnosti tamošnjega kraja. Krajevni in okrajni predstojniki
ter vodilne osebnosti tamošnjih indu- I strijskih podjetij. Navzoči pa bodo tuda slovenski rudarji z zastavami svojih društev sv- Barbare, zbrani slovenski izseljenski duhovniki iz držav zahodne Evrope in z njimi pa v mislih in duhu tudi vsa izseljena Slovenija. Vsi se bodo z jubilantom veselili njegovega zla-tomašniškega jubileja, se zahvaljevali Bogu za milost, da mu ga je dal dočakati, obenem ga pa prosili, naj bi ga ohranil takoi njegovim faranom, kakor slovenskim izseljencem na Vestfalskem še dolgo let in naj bi mu dal dočakati ,še ta dan, da bi ga lahko pozdravili v svobodni Sloveniji in mn z vsem narodom povedali, da ga imamo radi.
To mu v imenu slovenskih izseljencev v svetu najiskreneje želi
Svobodna Slovenija
... ________—
KOROŠKA
OB ZAKLJUČKU ŠOL. LETA
Slovenska gmnazija v Celovcu je
7.	julija zaključila šolsko leto. Za to priliko je tudi letos izdala, kakor je to običajno na gimnazijah, letn0 šolsko poročilo. Na 55 straneh je podano podrobno delo Slovenske gimnazije.
Na gimnaziji je v preteklem letu poučevalo 18 profesorjev, učencev v sedmih razredih je bilo. 268, od tega 87 deklet. Prihodnje leto bo torej na gimnaziji prva slovenska matura.
Iz statistike je razvidno, da je bilo 100 dijakov iz kmečkih družin, 71 iz delavskih, 44 iz obrtniških, 42 iz uradniških :n nameščenskih, 11 pa iz drugih poklicev- Velika: večina dijakov — 198 -— je stanovala v raznih šolskih domovih, 45 pa se jih je vozilo, dnevno domov. Prosvetno ministrstvo in deželna vlada sta nakazala tudi 32 štipendij od 600 do 1000 šilTfgov.
V letnem poročilu so tudi članki gimnazijskih profesorjev. Tako je napisal prof. Marijan Rus — nekdaj znani operni pevec — oceno o akademiji, ki so jo pripravili za ¡proslavo—pete obletnice obstoja šole, stoletnice Slomškove smrti se spominja v razpravi prof. dr. Vospernik, „Polet v vesolje“ pa je naslov študije, ki jo je napisal prof. Močilnik. Prispevali so razne študije še prof. dr. Inzko, dr. Cigan, David in Kupper.
Tudi osnovne šole so pričele julija z velikmi ¡počitnicami. Takoj ob začetku teh ¡se je v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu zbralo nad 100 učiteljev k seminarju Pedagoških tednov. V okviru teh Pedagoških tednov je bil tudi tridnevni tečaj za učitelje dvojezičnih ¡sol, kjer so ¡strokovnjaki obravnavali razna vprašanja dvojezčnega pouka.
Še ¡pred pričetkom, velikih počitnic pa so učitelji na Koroškem stavkali dva dni. Učitelji so na ta način ponovno zahtevali, naj parlament čimprej izglasuje nov zakon o učiteljskem službenem pravu. Besedilo zakona je sicer že sporazumno določeno z uč teljskim sindikatom, razen nekaj točk, ki se tičejo predvsem učne obveznosti na dvojezičnih šolah na Koroškem in Gradiščanskem.. Po osnutku bi učitelji dvojezičnih šol morali poučevati več ur na teden,
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1.strani) omenjene izjave javno pozval, naj bi prišli .prejšnji petek ob napovedani uri r njegov kabinet, da bodo tam pojasnili in dokazali svoje trditve. Na poziv narodnoobrambnega ministra seveda noben UCRIST ni prišel v vladno palačo, nakar je mkrister dr. Cantilo ponovil svoj javni poziv ter pozval podpisnike omenjene izjave, da se naj zglase v njegovem kab:netu v torek popoldne. Ta poziv je javno zavrnil predsednik državne konvencije dr. Frondizijeve radikalne stranke in je znova omenjal dogodke ob odstavitvi dr. Frondizija.
Dr. Frondizijevi radikalj so te dni tudi v pripravah nadaljevanja državne konvencije svoje politične skupine, ki ima sedaj glavno nalogo izvoliti novo predsedstvo stranke. Ta sestanek se bo vršil 4. t. m.
Agilni so .postali znova krščanski demokrati ter so obnovili poskus, da bi prišlo do ¡sestanka vseh demokratskih političnih strank razen komunistov in levičarsk:h socialistov. Namen tega sestanka bi bil, da bi se mnenja predstavnikov posameznih strank o osnovnih notranjepolitičnih in državnih vprašanjih skušala čim bolj zbližati, da bi bilo mogoče najt’- čim boljše rešitve zanje.
Ljudskj radikali so imeli prejšnji teden državni kongres v mestu Perga-
hudo napadali od vlade izdano politično zakonodajo in so gladko zavrnili statut o političnih strankah. Sklenili so pa, da se bo ta stranka povsem preosnovala Po vsej državi ter tudi odredila ponoven vpis in prijavo članov. Preosnovo stranke ima na skrbi poseben odbor-Sedanje vodstvo stranke bo ostalo na svojem položaju do novih volitev v stranki, ki bodo potem, ko bo preosnova I stranke povsem izvršena.
I
Reševanje narodnega gospodarstva
Je še vedno glavna skrb vlade. Zaradi rešitve tega vprašanja se je mudil prejšnji teden v ZDA ¡tudi minister za narodno gospodarstvo ing. Alsogaray. Imel je razgovore z voddnimi člani ameriške vlade, z bančniki in gospodar.
kot na drugih šolah. Slovenski krogi na Koroškem vid;jo v tem spet nov način gonje proti dvojezični šoli. S povišanjem učnih ur in zmanjšanjem doklad za dvojezični p ouk upajo protislovenski krogi vzeti pogum mladim učiteljščni-kom, da bi se še posebej pripravljali na službovanje na dvojezičnih šolah. Pomanjkanje učiteljev za dvojezično šolo pa bi avtomatično pomenil ukinitev dvojezičnih šol.
Proti tem nameram je Narodni svet koroških Slovencev že protestiral s posebnimi vlogam1', ki jih je poslal predsedniku parlamenta, prosvetnemu ministru in koroškemu deželnemu glavarju. Delegacija učiteljev dvojezičnih šol pa je obiskala predsednika parlamentarnega šolskega odbora in mu podrobno obrazložila položaj in težavno delo učiteljev na dvojezičnh olah.
stveniki, bil tudi 9 časnikarji ter jim na tiskovni konferenci odgovarjal na razna vprašanja, ki so se kar vrstila © dogodkih, ki so privedli do odstavitve biv. predsednika dr. Frondizija. Ing. Alsogaray je bil sprejet tudi pri ameriškem predsedniku Kennedyju. Njegovi razgovori v Severni Ameriki so bili uspešni ter je Argentmi preskrbel novih dolar, skih kreditov v višini 600 milijonov dolarjev.
Ob vrnitvi v Buenos Aires je časnikarjem na letališču med drugim izjavil naslednje: „Prepričan sem, da smo napravili vel'k korak naprej in da so bili razgovori koristni- Mislim, pa, da je največji uspeh ta, da smo znova vzpostavili zaupanje inozemstva v Argentino. S kakimi nujnimi posojili ni mogoče ničesar doseči. Važno je ustvariti tako stanje, da bo inozemski kapital stalno prihajal v Argentino. To je edini način za gospodarski razvoj, kajti ti ka-pitali predstavljajo denarne naložbe, nove industrije in .poživitev gospodarstva. Vse to je sedaj stalo in se bo začelo počasi obnavljati. Imam že poročila o prvih kratkoročnih kreditih. To se bo sedaj nadaljevalo. Pred sabo pa imamo težko pot. N'č več se ne smemo varati, kajti ob sedanji priložnost doseženo sodelovanje inozemstva ni bila lahka naloga. Gotovo pa je, da takšne priložnosti ne bo nobene več, če ne bomo sedaj uspeli.“
Minister ing. Alsogaray je po vrnitvi v Buenos Aires o ¡svojih razgovorih v ZDA najprej poročal predsedniku dr-Guidu, nato pa ožjemu kabinetu, v torek pa podrobno na sestanku sveta gospodarskih resorov. V torek zvečer je imel tudi radijski in televizijski govor, v katerem je znova prikazal sedanjo argentinsko gospodarsko' stvarnost ter vse Argentince pozival na složno delo za obnov' tev domovine.
Nova splošna stavka OGT
Med tem, ko se vlada trudi, da bi čimprej uredila narodno gospodarstvo in ima težave tudi zaradi ¡suše, ki je še vedno po nekaterih predelih države, kamor morajo z letali, vlaki ter tovornimi avtomobili dovažati krmo in hrano za živino, je pa Glavna delavska konfederacija znova napovedala splošno stavko za 48 ur in sicer dne 1. in 2. avgusta. Minister za gospodarstvo ing. Alsoga. ray je delavske sindikate pozval, naj stavke odlože za 30 dni, pa ga niso poslušali. Šli so v ¡stavko, /ki delavcem ni koristila nič, pač pa povzročila škodo njim samim in državi. Vlada je objavila, da se med stavko z nikomer ne bo razgovarjala, povedala pa vso odločnostjo, da nihče, ki bo stavkal za ta dneva ne bo dobd plače. Objavila je tudi, da bo z vsemi sredstvi poskrbela, da bodo zavarovani vsi tisti, ki se stavki niso hoteli pridružiti in so: prišli na delo.
Kot pri prejšnjih stavkah, .privatna prevozna sredstva tudi tokrat niso stavkala- Razen tega je vlada dala na razpolago veliko avtobusov za prevoz urad-ništva ’’n delavstva ¡na delo. Zato se funkcionarjem CGT izvedba splošne stavke ni posrečila.
Iz b r e z d n a
V letu 1961 je bil kolektiv Tomosa v velikih finančnih težavah. Delavski svet o tej situaciji ni razpravljal niti enkrat. Edino računovodja je dal odpoved na službeno mesto, ker bi moral po direktivah direktorja prikazovati poslovanje Tomosa rentabilno. V tistih težkih časih je pa dne 19. 9. 1961 bilo sklicano na hitrico izredno zasedanje delavskega sveta, kjer je delavski svet odobril direktorju Pečarju 2,500-000 din posojila, da je lahko plačal carino za avtomobil Citroen ID, ki ga je dob'l v dar od firme Citroen. Podobno posojilo je dobil tudi računovodja in šef eksporta. Istočasno pa je uprava podjetja ukinila plačevanje nadomestil za avtobusne karte delavcem, ki se vozijo v službo. Nekateri delavci, ki zaslužijo mesečno
15.000	dinarjev, morajo plačati za prevoz na delo do 6.000 dinarjev mesečno. V tovarni je bilo že več primerov, da so delavci zapustili mesta vsled nizkih prejemkov. Dne 15- 11. 1961 delavci obrata mehanske1 obdelave niso hoteli v drugi izmeni delati zaradi prenizkih prejemkov. Bil je sklican masovni sestanek, kjer je direktor pomirjevalno govoril. Povedal je med drugim tudi to, da bo imel z vsakim obratom .posebej sestanek in da bodo delavci lahko iznesli vso svojo problematiko. Dne 12.
12.	1961 je res prišlo do takšnega sestanka obrata orodjarne, kjer so delavci povedali direktorju resnico in prikazali razne probleme in nepravilnosti- Direktor je bil s takim načinom debate zelo užaljen in je člane kolektiva orodjarne
2
k orupeije
imenoval za primitivce in iz protesta zapustil sestanek. To je bil prvi in zadnji sestanek direktorja z ožjim kolektivom.
Ko je direktor PQčar nastopil službo pri Tomosu, se je za njega preuredila in renovirala vila v Portorožu št. 189. Stroški adaptacije .so takrat znašali okrog 7 milijonov dinarjev. Lansko leto jeseni pa si je direktor samovoljno dovolil ponovno adaptacijo iste vile v zelo razkošno stanje. Stroški bodo ponovno znašali -okrog 7 milijonov, verjetno še mnogo več in ne bodo vsi prikazani na nalog št- 2040000-49-8162, temveč -so porazdeljeni po delovnih nalogih, ki bremenijo proizvodnjo. Dela opravljajo poleg drugih podjetij delavci iz Tomosa. Celotna oprema v notranjosti je -luksuzna in nabavljena v inozemstvu. Nasprotno pa si delavci v to. varm' ne morejo ničesar popraviti odnosno izdelati.
Kolikor poedini proizvodi naše tovarne gredo lahko v prodajo zaradi kon-jukture na tržišču, kakor pred dvemi leti mopedi in .sedaj avtomobili, odobrava prodajo vozil direktor sam. Tukaj gre vse po poznanstvu. Nekateri uslužbenci Tomosa so prišli do svojih avtomobilov na zelo lahek način: najprej so uporabljali motorje za službene namene, nato so jih za nizko ceno kupili in zelo drago prodali, ker je takrat bila konjuktura. Potem so si nabavili avtomobile, jih prodajali dražje in spet ku-p;li nove. Nekateri uslužbenci so si s službenimi potovanji in nadurami pri-
služili avtomobile. Vedno polno večjih in manjših nepravilnosti je v tovarni, ki jih posamezni člani kolekriva zelo dobro poznajo. Posebno poglavje je finančno, predvsem pa devizno poslovanje. V tovarno je .prišlo že nešteto komisij političnih in strokovnih. Vse so ugotavljale nepravilnosti, vendar je ostalo vedno le pri ugotovitvah. Tov-Vrhunc, ki je d'rektorjev svetnik, zna povedati, da so pri firmi Citroen ocenili direktorja za izsiljevalca podkupnine, govori se tudi o nekem razkošnem banketu v Parizu itd. Kolektivu Tomosa je tudi nerazumljivo, da so v lanskem letu hodTi iz tovarne visokokvalificirani delavci v Pariz razstavljat in nakladat na vagone avtomobile „AMI“. Za direktorjev avtomobil je b1'! tov. Grča en mesec pri Citroenu samo zato, da je kontroliral delo, ker so avtomobil preurejali in montirali po želji direktorja. Potovanja v inozemstvo odobrava sam direktor, ne pa delavsk' svet. Stanje pri Tomosu bo v tekočem letu še slabše, saj je direktor najel toliko kreditov in se a tem hvalil, da to le njemu uspe, da je zelo pereče vprašanje, kako .bo podjetje vse te kredite vračalo, ko pa že sedaj moramo odplačevati obresti na obresti in kje so še ostale obvezne anuitete. Prj takšni situaciji pa je vprašanje, kakšno bo v bodoče nagrajevanje delavcev.
Kolektiv Tomosa je v lanskem letu pričakoval sprememb v vodstvu podjetja, vendar lokalni in republiški foru. mi tega ne bodo. storili, ker so -po sredi osebne in prijateljske vezi. Kolektiv sam pa tega tudi ni v stanju storiti, ker se vsak član kolektiva boji za službo, saj jih je zaradi tega že veliko m-oralo
oditi, jče so le govorili resnico. Povedati hočemo, da za kolektiv sprememba na delovnem mestu direktorja ne bo do-voljna, temveč bo potrebno za nadaljnje uspešno poslovanje podjetja Tomos odstraniti tudi vse njegove priliznjence, ki so: Kožuh Stane — sekretar podjetja, Mencinger Franc — šef BAO, Fink Martin — šef prometa in menze, Klun Anton — šef proizvodnje, Jarkovič Jože — predsednik upravnega odbora, Dolinšek Ludvik, Vižintin Ludvik, Princi Viktor, Korošec Zlatko, Preželj Srečko, Grča Viktor in še nekateri.
Povedati hočemo še to, da je dosedanji način dela raznih komisij in’ nov'narjev, ki so prihajali v Tomos, bil napačen, ker so se obračali do prej navedenih funkcionarjev in tako niso mogli izvedeti prave resnice o stanju Tomosa. Bilo bi dobro, da se predvsem sliši glas delavca iz proizvodnje. Navajamo le nekaj imen, ki b1' znali še marsikaj dodati temu našemu dopisu. Obrniti se je na naslednje tovariše: Jaklič Tončka, Bizovičar Dušan, Marinič Miran, Majhen Franc, Birsa Bogdan, Ilič Aleksander, Furlan Drago, Krasna, Pavlič, Jenko Vladmir, dr. France Dol. fe in černčec Milan, ki je sedaj zaposlen pri Interevropi Koper. Marsikaj bi znal pojasniti tudi tov. Gavrilovič Rado — bivši šef prodajalne Toro.os v Beogradu. Tudi navedeni člani kolektiva n« bodo ničesar povedali, če bi se izjave morale dajati po stari praksi v prisotnosti tistih, ki v podjetju niso več zaželeni.
Kolektiv Tomosa pričakuje in upa, da se bo le nekdo našel, ki bo znal nepristransko .presoditi ravnanje direk.
torja Pečarja in napravil konec diktatorstvu.“
Tako delavstvo tovarne motornih .koles v pritožbi o zlorabah in nasilju cTrektorja Franca Pečarja. V najboljši veri so jo napravili, da bi se ga znebili, toda doživeli so bridko razočaranje. 'V Koper sta prišli res dve preiskovalni komisiji. Ena je bila iz Beograda, druga pa iz Ljubljane. Preiskovalno komisijo iz Ljubljane je vodil minister Le. skovšek kot predsednik odbora LS za družbeno nadzorstvo. Ne prve, ne druge preiskovalne komisije se direktor Pečar n1' preveč ustrašil, ker je po zatrjevanju tovarniškega delavstva njegov zaščitnik sam Leskošek. Zato tudi ni mogla najti dosti obtežilnega materiala proti njemu. Kako tudi, saj so preko noči izginili iz arhva vsi potni nalogi za direktorjeva potovanja v inozemstvo. Prav tako je izginil že drugi direktorjev potni list, — kajti Pečar je imel kar dva in je lahko potoval v inozem. stvo, kadar se mu je zljubilo. Komisija tudi ni ugotovila, da ie šlo za klimatske naprave v direktorjevem stanovanju 17 milijonov deviznih dinarjev. Teh naprav za urejanje klime v stanovanju — to del0 so opravljali tudi tovarniški delavci — kom'sija ni videla, ker so vzidane v stene. Stroške zanje je pa nosila tovarna.
Pri tako močni zaslombi se direktorju Pečarju seveda ni Inič hujšega zgodilo. Dobil je le „strog ukor zaradi nesprejemanja kritike, nepravilnega odnosa do nekaterih članov in do družbenega upravljanja in zaradi neskromnosti".
Lahko si predstavljamo kako hudo je bilo razočarano delavstvo v omenjeni

N A Š A J U
DE. ALFONZ ČUK 50-LETNIK
Poročali sm«, da se je Tito pritoževal, da je en dan pred tistim dnem, Iko je stopila v veljavo odredba o prepovedi uvažanja avtomobilov iz inozemstva v Jugoslavijo prišlo na jugoslovansko mejo 2000 avtomobilov. Iz poročil carinarnic je pa razvidno, da jih je bilo še 38 več. V naslednjih dneh j;h je pa prišlo še nadaljnjih; 1826, t. j. v času od objave zadevne odredbe in nje. nem, stopanju v veljavo- Vsi avtomobili so razen enega samega prišli na naslove privatnikov. 'Največ jih je bilo za Zagreb 361, za Beograd 357, Novo Gorico 213, Ljubljano 200, Maribor 137, Koper 137, Reko 112, Sarajevo 51, Skoplje 38, Split 32, Subotico 30, Novi Sad 27, Pulo 23, Jeserice 20, Celje 18 in Sežano 10.
Po statističnih podatkih je imelo letos februarja meseca v Sloveniji 2027 nameščencev dohodkov nad 80.000 dinarjev. Marca meseca se je to število dvignilo na 2398. Naraslo je zlasti število tistih, ki so imeli dohodke nad
100.000	d'narjev. Istočasno je navaden nameščenec dobival mesečno okoli 20 tisoč dinarjev.
Sedanji' komunistični (oblastniki bi v Sloveniji zelo radi razširili knjige svoje knjižne založbe Prešernova družba- Pa izgleda," da nimajo največ uspehov, kajti v ljubljanskem listu beremo, da je imela Prešernova družba n. pr. v Ilirski Bistrici vsako leto manj naročnikov, kar so pripisovali „premajhni
SLOVENC! V
BUENOS AIRES
Srebrna maša g. dr. Alfonza čuka
Č. g- prof. dr. Alfonz Čuk, ki se mudi iz ZDA v Argentini na obisku, bo imel srebrno mašo v nedeljo, dne 12. avgusta, ob 11,30 dopoldne -pri oltarju Marije Pomagaj v baziliki Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii.
VI. kulturni večer Slov. kulturne akcije
je bil v soboto, 21. julija, ob 7 zvečer pri Builrichu. Na sporedu je bilo predavanje g. p. Silvina Eiletza. D. J- o ekumenskem gibanju.
Predavatelj je med drugim navajal, da im.a ekumensko gibanje, -ki priteza danes pozornost vsega krščanskega sveta, svoj izvor v XIX. veku v misijonski problematiki, ki j0 je povzročila ločitev Clerkva, od katerih se je vsaka predstavljala v poganskem svetu kot edina, prava Kristusova Cerkev. Neuspehi pri evangelizaciji Kristusovega nauka, ki so ga razne cerkve po svoje tolmačile, m pokazale nujno potrebo po vsaj prak. tični unifikaciji Cerkva- Tako se je pojavilo med protestanti prvo ekumensko gibanje, ki je dovedlo do ustanovitve združenja „Life and Work“ (Življenje in Delo) leta 1925. Ker pa je samo praktična unifikacija pokazala nezadostno teološko podlago, se je med anglikanci pojavilo drugo gibanje, „Faith
tovarni, ko je ugotovilo, da mu člani preiskovalnih komisij niso verjeli. Nič manj ob novici, da je tudi občina mesta Piran prispevala denar za popravilo h'še direktorja Pečarja, med tem ko ista občina za druge nujnejše stvari kot popravila hiš in graditev stanovanj za delavstvo nima sredstev na razpolago.
Naš poročevalec nam v pismu tudi sporoča, da bo direktor Pečar hišo verjetno kupil od piranske občine za svojo last in da so višji partijski funkcionarji začeli po Kopru in Piranu govoriti, da bo „tovarišu Pečarju“ še bolj odprta pot navzgor. Kajti ni izključeno, da bo pri prihodnjih volitvah postavljen za poslanskega -kandidata za koperski okraj, ali ga bodo pa sprejeli v diplomatsko službo na vodilno mesto v oddelku za zunanjo trgovino.
Iz povedanega je razvidno, kako zaključujejo svoje delo preiskovalne komisije proti vodilnim osebnostim sedanje komunistične diktature- Vidno je, da tak komunistični funkcionar, ki ima zaslombo na vrhu, lahko počenja, kar hoče. Lahko grabi družbeno imetje in premoženje, lahko izigrava vse socialne predpise, lahko zlorablja delavstvo, lahko postopa z njim tako nečloveško, kot tega ne dela nobena vodilna oseb. n ost v tovarniških obratih v demokratskem svetu, Vse to in, še vse kaj drugega lahko dela, ,pa se mu ne bo nič zgodilo. Dob:l bo kvečjemu „strog ukor“, ostal pa še naprej vplivna osebnost „novega razreda“, ali pa dobil celo možnosti še za večje „uveljavljenje“.
Vse to pa potrjuje ugotovitev, da je sedanja komunistična družba v Jugoslaviji gnila in korumpirana od vrha do tal.	(Konec)
aktivnosti“ tamošnjega občinskega odbora Prešernove družbe.
Umrli so. V Ljubljani: Leopold Koren, žel- uslužbenec, Ivanka Šercer, Franc Grah, Matevž Berčič, Ivana Medved, roj. Cerar, Apolonija Babnik, tob. delavka v p-, Jože šušterš'č, Emil Tavčar, v. vodnik milice, Mirko Jelačin, operni pevec v p., Franc Pavl e, Ivan Bernik, mizarski mojster, Ljudmila Škrk, i-oj. Kralj, Anton Kovač, prevoznik, Ana Škulj, roj. Kromar, Katarina Naglič, roj. Jarc, Milan Kavčič, Iva Rahovski, roj. Koman, Marija Radej, roj. Vrtačnik, Josipina Mislej, roj. Bir-ca, učit. v p. in Vktor Rode, ravnatelj nižje gimnazije v p. v Mariboru, Albin Jamnik v Dorfarjih, Franc Kink, upok. v Kranju, Rafaela Skubin, vdova po učitelju v Velenju, Franc Munda, računovodja v p- v Celju, Tinea Verbičeva na Vrhniki, Marija Stegnar v Podbrezju, Anton Kos v Trbovljah, Vida Omejc v Št. Vidu nad Ljubljano, Franc Alauf, gosfiničar v Javoru, Frančiška Grabelj-šek v Kozarjih, Drago Klanšek, rudar v Trbovljah, Alojz Hočevar, tajnik pri Kmet. zadrugi v Vel. Laščah, Marija Čim žar, roj. Žirovnik v Cerkljah, Matilda Rauter, dijakinja v Murski Soboti. Albina Gros, pos. na Krki, Marija Klopčič, babica v p. v Senovem, Jerica Hochmueller, roj- Zwitter v Mariboru, Jože Burger na Polici in Marija Demšar, roj. Gartner v Vižmarjih.
ARGENTINI
and Order“ (Vera in Cerkvena konstitucija), katerega smoter je Ivi predvsem ugotoviti in razširiti pojem, o Kristusovi Cerkvi. Kljub vsem naporom obeh teh gibanj, ni bil0 uspehov. Po drugi svet&vri vojni se je preosnovalo vse ekumensko gibanje. Na raznih zborovanjih se je določila teološka podlaga; združila bo se vsa posamezna ekumenska gibanja v nov organizem: Ekumenski svet Cerkva. Le.ta je organiziral tri ekumenske kongrese — v Amsterdamu 1948, Evansthonu 1954 in New Delhi 1961 —, od katerih je bil zadnji V novembru lanskega leta, naj- \ pomembnejši. Vstopila je v Ekumenski j svet moskovska Patriarhalna Cerkev, I kar bo brez dvoma dalo protestantov-1 sko-anglikanskemu ekumenskemu gibanju važen teološki preokret- Prvi po-četek je bil že storjen: znatno se je spremenila doktrinarna baza ekum. gibanja. četudi je katoliška Cerkev prijazno gledala na'vsa ekumenska gibanja, vendar ni mogla z njimi sodelovati, šele lansko leto je na kongres v New Delhi prvič poslala 5 svojih uradnih opazovalcev, ki so b:li prisrčno sprejeti. Prvič po -ločitvi cerkva, skuša krščanski svet med seboj se bratovsko razgovarjati, iščoč možnosti in pota za graditev ene same Kristusove Cerkve.
Zanimivim izvajanjem, g. p. Silvina Eiletza so številni poslušalci sledili z napeto pozornostjo ter so ob koncu govora nagradili predavatelja s toplim odobravanjem.
Osebne novice!
Družinska sreča. Preteklo nedeljo je bil v župnj cerkvi San Martin krščen Andrej Pavel Dimnik, sin Janeza in Ane Marolt. Za botra sta bila Janez Jelenc in njegova žena KrisFna roj. Marolt, ki jo je zastopala Joža Marin. Krstne 'obrede je izvršil g. Jože Jurak. Srečni družini naše čestitke!
t Marija češnovar- V soboto, 28. julija 1962, je umrla na svojem domu v Villa Ballester ga. Marija Češnovar, žena delovnega člana slov. skupnosti v Argentini Vktorja če-šnovarja. Rajna Marija češnovar je prišla v Argentino pred štirimi leti. Kmalu nato pa, je zbolela in jo je Bog prejšnjo soboto rešil hudega trpljenja-
Pokopal; so jo v nedeljo, dne 19. julija 1962 na pokopališču v San Martinu. Pogrebni sprevod je vodil g. župnik Gregor Map.
Rajni pokojnici želimo večni mir in pokoj, njenim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
SAN MARTIN
Koline v soboto 28. julija v Slovenskem domu v San Martinu so bile odlično pripravljene. To so zagotavljali vsi tisti, ki so v lepem števlu obiskati v soboto naš dam. Zlasti je bilo razveseljivo 'ta, da se je poleg starejših udeležilo te že tradicionalne prireditve tudi mnogo mladine, ki vedno botj spoznava, da postavljamo slovenske domove predvsem zanjo. Seveda je bil središče vsega zanimanja 'rovi avto. — 1 znamke De Carlo —, ki je bil na šport- j nem igrišču postavljen na ogled in ki 1 ho prvi dobitek velike sanmartinske , tombole-
Sobota in nedelja (28. in29 julija)
sta -bila za San Martin dreva številnih prired'tev. Koline smo že omenili.
Vselej, ko pride kak naš rojak iz Evrope ali Severne Amerike v Argentino, se naša živahna skupnost še prav posebej razživi. Sorodniki in prijatelji znova obujajo spo-mine na nekdanje dni pa tudi zamenjavajo novice in poglede na države, kamor nas je življenje raztreslo.
Goriški rojaki v Buenos Airesu in še prav posebno Biljenci — skoraj sto jih je iz vasi — imamo te dni svoj ■praznik. In sicer kar trojni praznik: na obisk k svojemu bratu Ivanu in sorodnikom, pa tudi k vsem svojim rojakom, je prišel naš drag! doktor Alfonz Čuk. Drugič je to praznik zato, ker je naš Alfonz med nami doživel svoje srečanje z Abrahamom — in tretjič, kar daje temu obisku še poseben blesk, ker
bo tukaj med nami in sicer v nedeljo, 12. avgusta, praznoval svojo srebrno .mašo.
Dr. Alfonz Čuk se je 'rodil 6. julija 1912 v Biljah pri Gorici in družbo v z'vahni družini so mu delal; še trije bratci in tri sestre. Po končani ljudski šoli se je vpisal v goriško malo semenišče in' že tukaj se je začel zanimati tudi za jezike, za vprašanja vzhodnih cerkva, za apostolsko delo. V teh letih je bil tudi stalni gost pokojnem,u župniku Ivanu Rejcu, mislecu, svetniškemu človeku, ki je dal goriški mladini duhovni pečat za desetletja. Leta 1933 vstopi naš Alfonz v bogoslovno semenišče v Gorici, a 1934 ga pošljejo1 nadaljevat študije na Gregorijansko univerzo v Rimu. Poleg rednega študija se še vedno ukvarja tudi z jeziki (daleč je še doba, ko bo med vojno v Gorici krščeval ruske ujetnice ali ko mu bo prav to pomagalo, da se približa narodnostno tako mešanim faranom, v New Yorku in pa is študijem pravoslavja. Za tezo na Gregoriani si izbere ,,če-ščenje Srca Jezusovega v ruski pravoslavni cerkvi“. 8. avgusta 1937 doživi on, pa tudi celo Bilje svoj veliki praznik: novemašnik prvič zapoje pred oltarjem... škof Margotti ga imenuje za podravnatelja bogoslovnega semenišča in prične se zdaj veselo, zdaj žalostno, a vedno hvaležno delo v božjem v'nogradu.
Ta leta na Goriškem so žalostna. Mladi bistri duhovnik vidi vse in se bori -proti zlu. Ne samo iproti krivicam, ki jih tedanja vlada dopušča rad slovensko narodno manjšino, tudi sicer je v ta k Ti razmerah še prav posebno mnogo osebnih kriz. duševnega trpljenja. Alfonz ima poleg svojega dela v semenišču še prav svoj posebni apostolat. Ljudje -se zatekajo k njemu, ker čuti-' jo, da ima v sebi ne samo široko srce, ampak tudi pravi nasvet. To so leta lepih, nenapisanih -strani v knjigi življenja, katerih najlepši dogodki so mor-
Poleg teh smo v soboto popoldne imeli predstavo lutkovnega gledališča. Slovenske skavtske zveze. Pod vodstvom g. Marijana Trtnika so mladi slovenski skavt5 pripravili naši mladini uprizoritev lepe igre „Janko in Metka“. To je bilo veselja med našimi najmlajšimi.
V	nedeljo dopoldne pa je g. Marijan Marolt predaval fantom našega odseka SFZ o pisatelju F. S* Finžgarju. V zvezi s pokojnim pisateljem je g Marolt orisal najnovejšo slovensko zgodovino. Fantje so- ga poslušali z velikim zanimanjem.
V	nedeljo popoldne sta bili v domu še dve prireditvi: Ob 16. uri se je pričel šahovski turnir, v katerega se je vpisalo 16 tekmovalcev m o katerem, bomo še poročali- Na športnem igrišču pa se je v istem času vršila tekma v odbojki med fanti iz San Justa in San Martina. Zmagali so go-stje z rezultatom 2:1. Pravilno je vzklikm'l v nedeljo zvečer isitarejši slovenski javni delavec: „Na dobri poti je naš dom in ni se nam. treba bati prihodnjostil“
B I L A N T A
da tudi najintimnejšim znancem komaj v obrisih znani.
Teče leto 1942. Vojna ne ¡prinaša s seboj samo telesnega trpljenja, ampak v tej zatirani pokrajini, ki že desetletja hrepeni po svobodi, tudi nejasnosti med narodnimi in religioznimi vrednotami. Alfonz je imenovan za župnika v štandrežu pri Gorici, vendar istočasno poučuje vsa ta leta tudi dogmatiko na bogoslovnem semenišču — Trst še n ma svoje bogoslovne fakultete — kjer se slovenski, furlanski in italijanski bogoslovci skupaj pripravljajo na delovanje; večina jih tudi danes deluje po go-riškem in tržaškem, spominjajoč se svojega dragega, zdaj daljnega, profesorja.
Iz stare Evrope in iz njegove „stare Gorice“ (že leta 1001 je Oton III. daroval grofu Verihenu „villarp quae sclavonica lingua vocatur Goriza“) ga pelje pot v Novi svet. Devet let preživi po raznih župnijah newyorškega mesta in med dušnopastirskim delom med domačini pa tudi -Slovenci — kdo od Slovencev ž večih na tem severnoameriškem mravljišču, ga ni obiskal? — se naš podjetni slavljenec odloči in znova vpiše na umverzd (Fordham University), kjer študira eksperimentalno psihologijo. Dela je mnogo, noči so kratke, -toda — kaj vse to! Leta 1957 konča študije na univerzi z, novo doktorsko tezo ,/Vpl'vi spola in -starosti na zaznavanje časa“. Komaj slabo leto zatem zapusti 'New York, kjer mu živi drugi brat z družino, in nastopi mesto profesorja na San Vincent College v Latrobe, ki je ne samo najstarejša benediktinska ustanova v ZDA ampak matica vsega severnoameriškega meniškega življenja sploh. In tam, danes, med 700 gojenci, doipri-naša svej obulus k rasti te mlade dinamične države. Prijatelji iz Severne Amerike znajo, povedati, da ima naš slavljenec dela dovolj in veliko preveč (poleg rednega poučevanja je tudi vodja psihološke svetovalnice), vendar pa le najde časa, da od časa do časa napiše kaj za slovenske publikacije. (Meddob-je) In tako, sredi dela, ga najdejo- vedno bolj pogosta vabTa sorodnikov jn znancev iz „Južne“...
Ko smo ga pred tedni, po toliko letih, spet zagledali, smo se res začudili. Ni to samo naš še vedno isti stari znanec iz 'gcriških ulic, z večernih pomenkov, še na zunaj, v 'lice in v korak, je estal povsem enak! Enako č l, živahen in kar je med nami bolj redko — poln zagona in načrtov za delo, kakor da se pri petdesetih letih šele pričenja doba razdajanja vsega, kar je življenje človeku prineslo.
Ko se bomo čez nekaj dni -zbrali v cerkvi Don Bosco, kakor družina, ki se Po dolgem času spet znajde skupaj, da si p'ogleda iz očj v oči, nas ne bodo samo obdajali prijetni spomini na pretekla leta, ampak, predvsem, dragi Alfonz, Te bomo še prav posebno veseli in nate — ponosni!
Dragi Alfonz: Bog Te živi še mnogo let!
VULE RUPNIK 50-LETNIK
Zapisano je v njegovem rojstnem listu, da je zagledal luč sveta dne 27-julija 1912. leta v hercegovskem Mostarju, kjer je tedaj služboval kot višji vojaški poveljnik njegov oče pok. general Leon Rupnik. Tu je prebil prva -otroška leta, po očetovi premestitvi v Banja Luko, je v tem mestu hodil jubilant v ljudsko šolo, gimnazijo pa obiskoval v N'šu v Srbiji-
Da ohrani vojaško tràd'cijo v hiši, si je -tudi Vule Rupnik izbral za poklic vojaški stan. V’ vojno akademijo je vstopil leta 1928- Po končanih vojaških študijah je služboval kot podporočnik v prvem plarinskem polku v Škofji Loki v Sloveniji. Leta 1937 je vstopil v višjo vojno šolo za generalštabne častnike. 'Končal jo je leta 1939. Po položenih iz- J pitih se je vrnil na službovanje nazaj v|
Vsak teden ena,
BREZ KONCA France Balantič Reci mi, mati, besedo, besedo v slovo, vidiš me zadnjikrat, mene več k tebi ne bo.
Pokropi me z blagoslovljeno vodo, da najdem vsaj konec poti.
Mati, jaz pojdem duše iskat, mati, tja, kjer jih ni.
I.	planinski polk v Škofjo Loko, nato je pa bil dodeljen v II. planinski polk, kjer ga je doletela vojna v Gerovem v Gorskem Kotoru-
Po razpadu Jugoslavije in kapitulaciji njenih oboroženih sil se je Vule Rupnik srečno prebil do Ljubljane, kjer so ga z ostalimi slovenskimi častniki Italijan; na Jožefovo leta 1942 aretirali in poslali v vojno taborišče najprej v Gonars, nato pa v Padovo.
Ko so po Sloveniji komunisti začeli izvajati svojo revolucijo, pobijati narodno zavedne ljud;, ropati njihove domove in pleniti njihovo premoženje, Vule Rupnik ni niti malo pomišljal o tem, kje naj bo v odločilnem trenutku, ki je nastal za slehernega slovenskega človeka, njegovo mesto. Odločno se je postavil na stran trpečega naroda in kot odločen protikomunist, kot aktiven častnik jugoslovanske vojske stopil kot poveljnik v Vaško stražo. Poveljeval je njeni posadki v Novem mestu. Tako se je začelo novo poglavje v njegovem vojaškem, življenju in delovanju, ki ga je uvrstilo med najbolj pribljubljene poveljnike protikomunističnih borcev.
Kapitulacija Italije leta 1943 ga je zatekla v Novem mestu- S -slovito bitko pri Zameškem je komunistom preprečil njihove načrte za uničenje protikomunističnih barcev in jim prizadel občutne izgube. S to zmago nad rdečimi nasilnik1' je tudi on znatno prispeval k položitvi temeljev poznejšemu slovenskemu domobranstvu na deželi.
Po ustanovitvi in organiziranju slovenskega domobranstva je postal povelj nik domobranskega bataljona na Rakeku. Zaradi velikih zmag nad komunističnimi nasTniki je dobila ta protikomunistična borbena edinica ime kar po svojem poveljniku Vuletu Rupniku in se je odslej imenoval ta domobranski bataljon Rupnikov bataljon. Nastopi protikommrstičnih barcev tega bataljona proti komunistom na slovenski zemlji bodo za vse čase zapisani v zgodovini slovenskega naroda. Njegovih borb s komunisti in zmag nad njimi v boju za Snežnik, Loško dolino, Suho krajrno in povsod tam, kjer je bila komunistična nevarnost grozeča, slovenski ljudje ne bodo pozabili, ker bo pričevanje o junaštvu teh borcev in njihovega poveljnika šlo iz roda v rod-
V čem je obstojala tista privlačna s;la Vuleta Rupnika, da je znal tako prikleniti nase svoje fante — protikomunistične borce? V, tem, da je bil sam odločno prežet protikomunistične ideje, da je bil prepričan, da so komunisti največji sovražniki slovenskega naroda in države, v tem., da je bil vedno s fanti, da je z njimi delil težke, žalostne in vesele ure, s tem, da je svojim borcem osebno dajal vzgled junaštva, s katerimi je hodil v boj in nastopal proti komunističnim morilcem in jih preganjal s slovenskih tal. Ne iz zaledja, s prvih bojnih vrst je vodil napade proti komunistom,.
Jubilant Vule Rupnik je bil tudi tisti domobranski poveljnik, ki je imel s komunisti še zadnjo bitko na Dravskem mostu na Koroškem, ko je drugod na bojiščih že prenehalo sovraštvo. Tudi tu je premagal partizane in omogočil tako domobrancem, kakor ostalemu civilnemu prebivalstvu prost in svoboden odhod na Koroško.
Begunska leta je jubilant prež;vol na Koroškem in v Italiji, odkoder je leta 1948 prišel v Argentino, kjer je v privatni službi. Tudi tu neprestano vzdržuje zveze in stike s protikomunističnimi borci- Nekaj časa je tudi vod'1 njihovo društvo. Poleg svojega poglicnega udejstvovanja zasleduje tudi še naprej razvoj vojaških ved ter se bavi tudi z vojaško publicistiko.
Ob petdesetletnem življenjskem jubileju mu demokratski slovenski izseljene1 iskreno čestitamo z zahvalo za vsa njegova prizadevanja in žrtve med komunistično revolucijo, ko je s svojim lastnim življenjem branil slovenske ljudi in njihove domačije pred komuni-sfčnimi morilci in požigalci. Tem čestitkam pridružujejo tudi iskreno prošnjo Bogu, da bi mu dal dočakati še tisti dan, iko ¡se bo lahko s svojimi protikomunističnimi, borci vrnil v resnično svobodno domovino ter ji dal na razpolago vse svoje vojaške sposobnosti pri graditvi njene srečnejše in lepše bodočnosti.
Bog ga ohrani še mnogo let!
SLOVENCI PO SVETU
ZDRUŽENE DRŽAVE
V Združene države je prišla na obis/ ga. Ivanka Velikonja, žena pok. p;sa. telja Narteja Velikonje in mati dr. Jože Velikonje, vseuč. ;prof- v ZDA, hčerke Zine, ki živ] v Clevelandu in hčerke Ivanke, ipor. dr. Antolin v Torontu v Kanadi.
Dne 1. avgusta je minilo 50 let, odkar je bil v Severni Ameriki ustanovljen slovenski frančiškanski komisariat sv. Križa.
Na sam.o obletnico ustanovitve slovenskega frančiškanskega komisariata sv. Križa je bila v Lemontu slovesna sv. maša, zunanja proslava ibo pa ob zadnjem letošnjem slovenskem romanju dne 2. septembra. Na tej proslavi se bodo hvaležno spominjali tudi velikega dela, ki ga je ¡med slovenskima rojaki v ZDA 'n v frančiškanskem redu opra. vil pok. p. Kazimir 'Zakrajšek, ki je bil ¡tudi prvi komisar slov. komisariata sv. Križa.
OBVESTILA
ODSEK SFZ V MORONU bo priredil v nedeljo, 5 avgusta t. 1. ob 16, uri na Slovenski pristavi ,,VESELO POPOLDNE“. Na sporedu so tudi pevske in šaljive točke, vprašanja in odgo. vori z nagradami; med drugimi pralni
stroj in posoda na pritisk čajanka bo ob vsakem vremenu.
Vsa sanmartimska dekleta brez izjeme toplo vabimo na občni zbor odseka SDO, ki bo v nedeljo, 5. avgusta, po sv-maši v Slov. domu v San Martinu.
Večer SKA bo v soboto, 11. t. m-, ob pol 8 v Slovenskem domu v San Martinu. Na večeru bo razstava umetnin, ki bodo dobitki pri loteriji dne 17. t-m. Predavala bosta gg. dr. Tine Debeljak in Marijan Marolt.
Sestanek članov Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto, 11. avgusta, ob 7 zvečer v Slovenski hiši na Ramón Falconu-
SDO vabi vse svoje članice na svoj redni sestanek, ki bo v nedeljo 5. avg. po mlad'nski maši v Slovenski hiši.
Sestanek SFZ, h kateremu so vabljeni vsi fantje, bo v nedeljo, 5. avg. Po mladinski sv- maši ob 10,30 v Slovenski hiši.
Družabna pravda prosi vse svoje člane in članice, da naj se gotovo udeleže letošnjega desetega slovenskega socialnega dne, ki bo v nedeljo, 12. avgusta dopoldne v Slovenski hiši, in na katerem se bo obravavalo važno družbeno vprašanje: odnos med starimi in mladimi.
V nedeljo, 12. avgusta 1962 bo ob
4 popoldne na Pristavi v Castelarju aktualno predavanje ,,Mater et Magistra“. Predaval bo g. R- Smersu. Lepo vabimo vse rojake iz soseske Pristave.
Z NARODNIMI NOŠAMI NA PLAN!
Kot je bilo že objavljeno se vrši v nedeljo, dne 5- t. m. v Slomškovem domu sestanek vseh prijavljencev za narodne noše. Posrečilo se nam je dobiti vse vzorce za posamezne dele, tako ženske, kot moške narodne noše. Ker bomo vzeli mere, na podlagi katerih se bo pričelo takoj urezovanje, pridite vsi, da bomo narodne noše pravočasno izdelali in tako nastopili na proslavi Slomškove stoletnice.
V SOBOTO, 4. AVGUSETA 1962
blagoslovitev novih pisarniških prostorov
SLOVENSKA HRANILNICA z. o z.
AV. SAN MARTIN 263 — 1. nadstr. desno — RAMOS MEJIA (pol kvadre od Slomškovega doma)
Lastni pisarniški prostori so nov dokaz, da Slovenska hranilnica napreduje, ker uživa med rojaki polno zaupanje, ki temelji na našem dolgoletnem neoporečnem poslovanju.
Da bodo naše stranke še bolje postrežene, bomo od 5- avgusta 1962 dalje ¡uvedli dežurno službo ob nedeljah od 9—11 dopoldne in kot doslej običajne ure ob sobotah od 16—20.
_____	-	____v
@0[]TíQQ[](DOL QÍDQÍD0Q 3c.Qa[La
TISKARNA — KNJIGOVEZNICA
sporoča slovenskim podjetnikom pa tudi Slovencem, ki so na vodilnih mestih v solidnih domačih podjetjih, da je odprla oddelek „propagandne svetovalnice“ (asesoramiento publicitario) za kakršnokoli delo v zvezi s publiciteto: besedila za krožna pisma (cartas circulares), risbe, oglasi, prospekti; pisemska zaglavja (membretes), znaki (marcas); klišeji; razne vezave; itd.
OKUSNA IZDELAVA ZAJAMČENA	CENE ZMERNE
CALLE PEDERNERA 3253 — BUENOS AIRES — T. E. 922-4570 g
5HS2SHSH53S2^S“dSHSSSSSE525iSaS2SHSHSZSaSH525H525HSilSH5H£ra
V nedeljo, 12. avgusta; ob 4 popoldne bo v Slovenskem, domu v Slovenski vasi otroška igra „Naočniki“. Prišel bo tudi čarodej, ki bo pred igro pokazal veliko spretnosti. Vsi vljudno vabljeni-
Loterija umetnin pri SKA ibo v petek, na državni praznik, 17. t. m., ob 7 v Slomškovem domu v Ramos Mejii. Z loterijo bo združen pester spored- Prireditev je obenem VIII. kulturni večer 'SKA, ki bi se sicer imel izvršiti dan pozneje.
Borčevski večer pr redi Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v soboto, dne 18- avgusta ob 8 zvečer v prostorih Slomškovega doma, Ramos Me-jia. Predava član strokovnega načelstva g. Radivoj Rigler „Borba proti komunizmu danes“. Vljudno vabljeni!
Pozor slovenska mladina! Dekliški in fantovski odsek Našega doma v San Justu vas prisrčno vabita na svojo prvo mladinsko prireditev, ki bo v nedeljo 2. septembra t- I.
Mladinski dan odsekov SDO in SFZ v Slovenski vasi bo v nedeljo, 9- oz. 16. (v primeru slabega vremena) sept. WW’MflNWWVWAWWWVV.V,
S F X j
ODSEK RAMOS MEJIA S Nedelja, 12. avgusta ¡¡j v Slomškovem domu
OTVORITEV
Športnega
IGRIŠČA«;
•	Slovesna otvoritev J¡
•	Tekme v odbojki za Í
pokal med odseki: La- ? nús, San Martin, Mo- 5 rón, San Justo in Ra- “a mos Mejía	Í
5
•	Domače kosilo	>
•	Prosta zabava ob po- Í skočmh zvokih doma- p čih in tujih melodij /
VABLJENIgj
VUWUWUWWwwwvwmvwi
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2-Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubega sina, brata, svaka in strica, gospoda
ALOJZIJA SKUBINA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam, ob tem hudem življenjskem udarcu stali ob ¡strani ter nas tolažili. Zlasti se zahvaljujemo č. g. župniku Antonu Stanovniku za zadnjo sv. popotmco našemu dragemu rajniku in g. župniku Janezu Kalanu za vodstvo pogreba na po-kopaliče v Moron.
Žalujoči družini Skubin.Poštaj nar
SLOV. DOM V SAN MARTINU
Pri petih tombolskih tablicah je verjetnost, da boš zadel
petkrat večja, kot če igraš na eno samo tablice!. Zato kupi vsak mesec po eno tablico. Tablice dobiš:
v Dušnopastirski pisarni v Našem domu v San Justo pri g. Boštjančiču v Lanusu v Slomškovem domu v R. Mejia v Slovenskem domu v Carapaehayu v Slovenskem domu v San Martinu Zapomni si: Poleg avta bo še več dragocenih in vrednih tombol
ŽENINI — NEVESTE!
%
■¡lil
Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalada 261 Villa Madero
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milo» Star« Redactor: José Kroeelj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea,
T. E. 69-9503
Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PASADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional d« la Propisdad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije sl_________
1962: za Argentino $ 530.—; sa Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, m pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Eatadoa Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7218
Društvo slov. protikom. borcev in konzorcij Vestnika
vabi vse rojake na
DRUŽABNI VEČER
dne 4. avgusta 1962 Dvorana kluba Excelsior,
Santos Lugares ulica Patricios 457
Orkester MOULIN ROUGE
V soboto, 28. julija 1962 je umrla gospa
MARIJA ČEŠNOVAR, roj. MARN
Njen pogreb je bil naslednji dan na pokopališče v San Martinu. Vse znance prosimo, da molijo zanjo.
Naj počiva v miru.
Viktor, mož; Andrej, sin; Danica por. Donlaga in Metka, hčerki ter ostalo sorodstvo.
Villa Ballester, Ljubljana, Portorož.
ZAHVALA
Iskreno se zahval(č. gg, Maliju Gregoriju in Bonštnar Matiji za duhovno pomoč in pogrebne obrede ter vsem prijateljem in drugim rojakom, ki ¡so nam kakor koli ipomagalj v času bolezni in tob ¡smrti moje žene MARIJE-
Viktor Češnovar
Slovenski skupnosti v izseljenstvu siporočam-o žalostno novico, da nas je po dolgem in hudem trpljenju zapustila v soboto, 28. julija, iprevidena s tolažili svete Cerkve naša zvesta član:ca, gospa
MARIJA ČEŠNOVAR, roj. MARN
K zadnjemu počitku smo jo položili v nedeljo, 29. julija 1962, na, pokopališču v Sam Martinu.
Zavedno rojakinjo bomo ohrarili vedno v lepem spominu.
Sv. mašo zadušnico bo opravil e. g. župnik Mali dne 1. avgusta.
Buenos Aires, 30. julija 1962-	Zedinjena Slovenija
IVAN PREGELJ
Otroci
Njena starejša družica se je nasmehnila nekam po sili. V črtah kraj lepih ustnic je bolno podrhtevalo. Geometer je umel. Ves neroden je postal. Tudi je čutil, da mu je zavrelo vroče v lice. Bil je sam nase nejevoljen in na tihi in mirni karajoči pogled -resne in toge deklice, ki je bila živo nasprotje mlajše, otroško žive in poredne.
„Gospodična Helena,“ je pozdravil nerodno, „ste Slišali?“ Skoraj žaljivo je odgovorila:
„Kako ne ¡bi? Žal, da ni veljalo meni.“
„Bom pa kar še enkrat pa Vam na čast,“ je vrnil dokaj mirnejši in toplo objestno. „Saj vriskati menda ni nobena surovost-“
„Za dne pa v hribih ni,“ je menila rahlo dvoumno deklica in jo je umel, da mu hoče očitati preglasno in preveč mladostno veselje njegovih fantovskih noči v trgu. Nič ni vedel, kaj hi odgovoril. Pa se mu je tedaj mlajše dekle obesilo pod roko in zagostolelo neprisiljeno:
„Le kar nič se ji ne dajte naši Heleni, gospod France. Mene poglejte, ki ste mi všeč in ki n:č ne skrivam, da ne maram ne jokavih mevž ne bledih lemenatarjev- Najmanj pa trapiste. Glejte, tu je eden, pa moja sestra je.“ „Slavica!“ je vzkliknila karajoče Helena. „Bodi spodobna!“
13
s o m c a
„Saj,“ se je živo -osuknila mlajša, pogledala narejeno sršenaist© na sestro, se popačila ljubeznivo kujavo pa zago-stolela podsmehljivo slovesno:
„Hvaljen Jezus! Roko poljubljam, prečastita gospa mati!“
„Norce,“ se je otresla kratko Helena.
Slavica jo je pogledala odkrito nejevoljno; a ne reče nič, kakor da je preslišala. Vleče geometra s seboj in hiti govoriti, izpraševati in igrati se:
„Tako ste spet srečno unesli pete mačku in bolnim lasem. Prav res. Le. po ste počenjali v torek ponoči. Gospod koncipient Povšič ima še danes nos potlačen kakor žemlja. Pravi, da mu je poštar h'šna vrata v obraz zaloputnil. Poštar taji. Kako je ¡bilo prav za prav, gospod France? Na uho, samo meni. Živ krst ne bo izvedel. Ne poveste? Nu, pa mi vsaj zaupajte, kam neki hodite svojo pokoro opravljat, Bog ve, da me boste morali prihodnjič s seboj vzeti.“
„Če Vam bo tako treba, kakor je včasih meni, zakaj ne?“ je ogovoril vljudno šegavo in pogledal po Istrani na Heleno, ki je šla nekaj korakov zadaj. Ko
je v:del v mirno, skoraj žaljivo resni obraz, se ga je polotila nekakšna bolha srditost, Neprirodno objestno je pripovedoval Slavic] o svojih kar treh
‘spovednikih’, ki se z njimi meri v igr. Ogrel se je:
„Mi štirje,“ je dejal, „Matija, Lojze, Jože pa jaz. Nekoč smo bili neločljivi, šitirje mušketirji z geslom, da vsi za enega in eden za vse, grof La Fere. Athos, abbé Aramis, ničemurni Porthos in d’Artagnan, Gaskonjec iz teh gora ■za nami iin Vaš in Vaše sestre najpo-nižnejši oboževalec, gospodična.“
„To je pa zanimivo,“ je žuborela veselo Slavica, „Helena si cula? Trije mušketirji; Atos, Portos, Arabis; bom še nocoj vse spet prebrala, potem pa, gospod France; ne, taka reč se ne srne pozabiti, to društvo bomo obnovili. A geslo, gospod Poznik? Geslo, tista be-seka za naskok!“
„Remember."
„Remember. Velja. Pridušiva se po francosko.“
„Ventre saint gris!“
„Živio! Remember! Konj travojé Helena! Uh. kako se drži prsteno! Pa je sama sdila na izlet. Živeli naši! Papa, gospod Sivec, Albinček! Ga že imamo gospoda Franceta. Sprejmete ga dostojno. Remember!“
Kakor razposajeno živahen otrok je vlekla geometra za roko k Reberniko-vi gostilni, ki jim je sinila prijazno izza lazu. Geometer je prepoznal za mizo pred hišo svoje znance iz trga: posestnika Koširja, gospo notarko, jurista Albina, učitelja Sivca, čudaškega Koširjevega strica Feliksa, bogoslovca Jamca in sodnikovo najstarejšo hčer j Avrelijo, Z veselim vzkikom so ga spre- j jeli, on pa je dejal šaleč se:
„Kaj vraga! Kakor škofu, ko pride birmovat, ste mi prišli naproti-“ Rokoval se je živo z njimi:
„Bog te živi, Rebrnik! Zdravo šol-rhošter, duša verna! Kam naj to pot zapišemo, gospod Košir? Tako je prav, Tine! V družbo in sonce. Tu je zdravje-Salve gospod Feliče.“
In nato notarki:
„Hvaljen Jezus, gospa!“
Pa sodnikovi:
„Klanjam se, gospodična.“
Nato vsem:
„Vidim, da vam ni slabo, tukaj bivati. Oče Rebernik! Menda še niso vsega popili! Tistega iz kota, kaj?“ Notarka je vikala:
„K meni, gospod geometer! Tu sem sed'te- Gospodične! Prepustite ga meni, m.u hom vest izprašala, kod je hodil, kje je bil.“
„Kje je čeveljčke rosil,“ je dodal nedorastlo poštarjev jurist. Slavica ga je pogledala z očitkom, kakor da je zinil kaj nedostojnega. Potem ¡pa je hitela posajati geometra.
„Papa,“ je nagovoidla Koširja, „ti se boš nekolko umaknil, zakaj gospod geometer prav nikamor drugam ne bo sedel kakor pa 'tebi na desno. Tu, gospod France. Helena, ti sedi tu. Gospod Sivec, s klopi boste padli. Albinček, ne bodi siten. Gospod geometer ni tvoja družba, si še premlad. Tako! Ampak, gospod Tine! Čem.u vstajate? Saj sedimo udobno- Velja. Zdaj pa vina na mizo. Danes plačuje gospod učitelj Sivec. Je njegov god."
Učitelj se je v zadregi skremžil in menil nerodno, da ne goduje.
„Eh,“ se ga je otresla pomilovalno-„Pravi kavalirji damam ne oporekajo, četudi je drugače. Je pa najin praznik, gospod France, kaj ?“
„Moj gotovo, v tako ljubeznivi družbi,“ je podvorl. Tlesknila je otroško z rokami in zbodla notarko z nagajivim pogledom:
„Kaj sem. rekla? Kavalir, po dnevi in po noči.“
„¡Čujrno, čujmo! Po noči? Kako pa to?“ je vprašala notarka. Za trenotje je legla na vse zadrega. Pa se je geometer sam prvi zasmejal:
„Ta porednica mi menda kroke očita.“
„Ali po krivem ?“ je vprašala notarka pobožnjakarsko pikro.
„Po vsej prav-ci krščanske prizanesljivosti,“ je odgovoril geometer široko, uporno. Pa je hkrati zaslutil na sebi trudni in zbegani Helenin pogled, senco živčne razdraženosti, ki ¿e šinila mi-m.o lepih ustnic. Umel je, postal nestrpen in zmeden- Sam pri sebi je iskal in ugibal:
„Kaj vendar misli? če s količkom vrnem notarjevi na ročico, tako vozniški pa le nisem, da bi bil surov. Pa se boji misli: prej je vriskal, zdaj ko bo vina vase dobil, bo kar klel. in kvan-tal. Bom, na tihem, in pri krvavi gorenjski duši, bom dejal, da beseda še ni konj. Nobene fige še ni pustila na cesti. Moja ne!“
(Nadaljevanje prihodnjič)