Mlado Jut&i
št. 12.
V Ljubljani, 20. marca
»j
1938.
&deci vihar
Povest Iz prve indijanske vojne za Ohio — Po ftarih Virih pripoveduje Fric Steuben
—	Morilec je izključen iz svojega ra-du. uničeno na1 bo njegovo m,e v ust h njegovega očeta in oiegjve natere ker je brezčastnež in izdajalec Ce išče miru, na) bo deležen preganjanja. Ce bo iskal pribežališča, naj mu bo zabranje-no. Če bo prosil hrane, naj postane grenka na njegovem jeziku...
Kornstalk je umolknil Ko je po daljšem premoru začel znova, je njegov glas. ki je prej donel rasno in žalostno, zazvenel skoro obupno in tožeče:
—	Smrt belega moža, ki je bil morilec in strahopetec in ki je prinesel nesrečo nad rdeče može pa tudi nad bele može, — ta smrt mora biti maščevana. kajti mož je bil ubit, ko so poglavarji Savanov kadili mirovno pipo z belim poglavarjem... Sramota Savanov mora biti maščevana!
Kornstalk je po teh besedah prijel z desno roko levico poleg njega stoje* čega zabubljenca Ln mu potegnil plašč z glave. Katahekasa je storil enako pri drugemu zabubljencu. Zdaj sta stala Tekumseh in Kiškalva med glavarji sklonjene glave, gola do ozkega usnjenega pasu. Ti so povedli oba mladeniča tik pred grofa. In zdaj je Kornstalk, obrnjen k lordu Denmoru, nadaljeval s hrapavim glasom:
—	Ta dva mladeniča hočeta sramoto svojega rodu oplakniti s svojo lastno krvjo. Dovajamo ti oba, oba sta se ponudila, da umreta, da ostane čast Savanov neomadeževana. Zapovej svojim vojščakom, naj ju umorijo!
Oba poglavarja — Kornstalk in Katahekasa — sta se nato vrnila vsak na evoje mesto Spet sta počepnila, sezgr-bila ln pokrivala vsak svojo glavo s plaščem. Oba mladeniča pa sta stala v sončni prigrevid tega lepega Jesenskega dne drug ob drugem, tik pred belim guvernerjem. Njuna obraza sta bila obrnjena k tlom, a v njih se je dala razbrati ravnodušna odločenost ln na
njunih ponosnih telesih se je zrcalila
plemenita mladost.
Lord Denmor se je trudil, da bi prav razbral, kaj pomeni ta prizor. Kornstalk je bil svoje besede izgovoril v dobri angleščini. O resnosti njegovih besed ni bilo mogoče dvomiti, njegov obrat je to dovolj jasno povedal in Isto je razodevala tudi mrka žalost, ki je od* sevala iz oči vseh Indijancev, zbranih za obema poglavarjema.
Grof se je obrnil: pogledal si J® obraze Virgincev in je na njih videl smešno presenečenje ali pa očiten prezir, — le nekateri obrazi so kazali, da so tudi posamezni Virginci resno ore-vzeti prizora. Kar pa je bilo glavno, lord je spoznal: nihče izmed teh moj ni dvomil, da je Kornstalk popolnoma resno mislil s svojimi besedami.
Hladnega diplomata, kakršen Je bil lord Denmor, je zdaj prevzelo čudno občutje, ki ga že dolgo ni poznal, občutje, ob katerem je menil, da ga je že davno premagal. Ponosni in preudarni angleški plemič lord • Denmor se je naglo dvignil, pograbil je roke obeh pred njim stoječih indijskih mla-deničev in ju pritegnil k sebi. Z glasom, v katerem je komaj krotil svojo ginjenost. in rosnih oči je govoril besede, ki so jecljaje in zmedeno odkla* njale, kar je bil ponudil Kornstalk. Vedno znova je stiskal in stresal obema indijanskima mladeničema roke, — da, vsi so lahko bili priče, kako si je z desnico zdajci šel v oči ln si zabrisal roko v njih, potem pa je pristopil med Tekumseha in Kiškalvo, vsakemu Je položil roko okrog vratu in ju je tako Dovedel — skoro opotekale se zaradi ginjenosti — nazaj h glavarjema in Je rekel:
— Kornstalk, poglavar Savanov, vračam ti oba mladeniča. Naj živita v Čast in slavo svojega rodu! Vaša pregreha, ki je pač čin enega samega izmed va4
naj ne bo maščevana s plemenito krvjo vašega rodu. Ubijalec izmed vas je pokončal morilca in podleža. Nikogar ni med nami, ki bi obžaloval njegovo Smrt, kajti to je bil izvržek izmed poltenih mož Ne, tale mrtvec ni vreden, da bi zaradi njega žrtvovali dva plemenita mladeniča, ne, ta ni vreden, da bi zaradi njega spet zavladalo sovraštvo ined belimi in rdečimi ljudmi.., Vzemi ta dva mladeniča k sebi, o Kornstalk! Zabrisan je greh posameznika, »brisana je sramota s tvojega rodu ... Poglavar Savanov, mi hočemo mir, da bomo nato lahko složno nadaljevali vsak svoje življenje...
Kornstalk In Katahasa, sloveča poglavarja, na katera še danes živi spomin
Kaj naj vam še povemo. Mir je bil kmalu sklenjen. Ze res, da so nekateri Virginci še besneli, toda lord Denmor je bil iz trdega lesa. Pripravljenost k žrtvovanju in priorjena plemenitost obeh indijanskih mladeničev ga je popolnoma prevzela. Ne, lord Denmor ni maral biti slabši od Indijancev. Koli" kor mu je le bilo mogoče, je ščitil Indijance. Dovolil je celo, da se jim plačajo letne podpore v denarju. Lahko so ohranili svoja bivališča, saj je imel za to dovoljenje svoje posebne vzroke. Hotel je pač Indijance držati tam. kjer so trenutno prebivali. Toda Kentuki — deželo mračnih in krvavih planjav, ali kakor se imenuje v šavanskem jeziku »ravnino zelenega trstja« — to je moral Kornstalk prepustiti belcem.
T^umsehova dediščina
Poročati vam moramo še o Logano-#em in Kornstalkovem koncu in o Tekumseh o vi dediščini.
Logan je živel poslednja leta popolnoma osamljen Da, sam se je umaknil v ozadje in samoto. Odkar je našel družino svojega belega prijatelja Hinka pokončano, je izgubil nad seboj oblast, da hi al sam končal svoja sgrelapa
življenje. Njegov duh, ki le bil nekoi tako ponosen in plemenit, je omagal pod bremenom lastn h očitkov. Zganja je uničevalo njegov0 telo. kajti Logan se je bolj in bolj skušal z opijanjeva-njem reševati groznih podob, ki jo se mu venomer in venomer obnavljale v spominih.
Samo če je bil kakšen belec v nevar" nosti, če so rdečekožci ujeli kakšno bledo lice in je Logan o tem zvedel, ied»j ni počival, dokler ni s prepriče-vamostjo m grožnjami ali tudi z oiku-pom rešil belca mučeništva. ko so ga morda imeli že privezanega h kolu. In tako je nekoč tudi Simona Buttlerja, o katerem srn. govorili v začetku naše povesti, rešil gotove smrti. Se marsikaj je storil dobrega in poravnal je ta in oni greh. ki ga je svojčas zagrešil V besnenju svoje maščevalnosti.
Naposled pa se je zgodilo, da je bil Logan zaboden v prepiru z nekim pijancem Ni mogoče vedeti, kdo je bil zločinec, kakor tudi ni znano, kje ja Logan pokopan. Američani, ki so marsikateremu izmed svojih velikih indijanskih sovražnikov pozneje postavili spomenik, se dolgo niso mogli odločiti, da bi tudi Loganu. ki je bil svojčas najplemenitejši izmed vseh Indijancev, izkazali zadoščenje na tak način. Ali «i niso bili na čistem s svojo v*stfo? Kakorkoli, — danes stoji Loganovspo-menik v milijonskem velemestu Cika-gu. nedaleč od onih krajev, kjer je nekoč bila njegov* domovina, v časih, ko se je tam razprostirala tišina gozdov In sanjavost gozdnih jas, koder so samo plahe nožice divjadi ali pa zvenenja strun na lovskih lokih prekinjale srečni molk.
(Konec prihodnjič)
Posamezna Indijanska plemena sq . imela avoje vi&vame na jezadfr '
Gabriel Scotti
S I v
Wožak tega nI opazil; Šele ko je Sivka sunila še eno, je naglo pogledal na vse strani Potem se je stresel, na pravil začuden obraz in si obrisal naočnike Vtakni) je glavo globoko v košaro in štel na glas: »Ena — dve — tri...«
Pogledal je na tla in v zrak — ali Jih ni bilo pet? Naposled je jel iznova loviti, toda najprej je postavil košaro tik k sebi. da je ne bi izgubil izpred oči. ko bo metal trnek.
Si\ ka je sedela seveda ves čas nepremično v njegovi bližini. Strašno smešno se ji je zdelo, ko je gledala možaka — razen tega pa je bila po ribah čudovito sita in prav nobenega dela m Imela.
Hop — hop, spet je bila riba na trnku In zletela je na kopno, čeprav se je zvijala in upirala. Sivka je strmela, siepela in mežikala. Kako se vendar more to ujemati? Zlasti tega, kaj je z muho na koncu vrvice, ni mogla doumeti. Kaj je vendar na ijej posebnega, da lahko riba obvisi. Res. prav tako se je videlo, kakor bi bila muha ujela ribo, — da, Sivka se je čedalje bolj čudila. Njena mala glavica je kimala in se zibala sem in tja, gor in dol, ko ie z očmi sledila muhi. Nekajkrat je dvignila šapico, kakor bi bila hotela po njej udariti. Saj je saca že dostikrat ujela kakšno muho, majhno, pa tudi veliko, pa vendar ni na n ij ob-visela. Se malo se ie ni bala. Z osami in čebelami je bilo drugače, te so pičila da jo je pošteno zabolelo, toda mu-
K A
he, te samo malo zabrenSe, Se udar! po
njih...
Tedaj je zažvižgalo nekaj nad njo..»
Sivka je planila kvišku in udarila s šapico, — toda ojoj, ojoj! Muha jo znala res pičiti in še hudo, dosti hujo kakor ose in čebele. »Au, au!« je zatulila Sivka na ves glas in hotela odmakniti šapico, toda ta je njo prav tako prijela kakor ribo. »Au, au!« je So enkrat kriknila. Potegnila je in vlekla, iztrgati se je hotela, toda čedalje hujo je bilo.
»No, no?« se Je čudil mož, ki kar
svojim očem ni mogel verjeti, »ali so motim, ah pa je res mačka na trnku««
Medtem pa je Sivko tako strašno bolelo, da je bila od bolečin vsa iz sebe* Postavila se je v travi na glavo, pre* kopicala se je, pihala, tulila in se napihovala, da je bila trikrat debelejša, kakor prej, toda nič ni pomagalo.
Možak ni prav vedel, kaj naj stori Ves prestrašen je bil.
»Ti si torej tudi tista tatica, ki Jo kradla moje ribe?« je rekel. »No, vidiS? muca, tako se godi tatovom Zdaj pa že imaš svojo kazen in ne bom te več mučil!«	,
Položil je palico na stran in vzel vrvico v roko.
»Le pridi k meni, muca,« ji je sočutno rekel, »poskusil ti bom pomagati.«	t Sivisa bi bila najrajši bežala čez tri gore, toda zaradi vrvice ni mogla Mo-Sak je bil tudi tako prijazen In zato jo pestila, da je delal z njo, kar ja hotel-
Strašno jo je bolelo, ko ji ie vlekel trnek iz šape. Sivka ]e začela i znova pihati in kričati, toda naposled je vendar vse srečno prestala, le da je imela v,tačici globoko rano.
»Uboga muca!« je rekel možak In jo pobožal. »Najbolje bo, da te vzamem g seboj domov. Tam bomo tvojo tačico namazali, sicer se ti utegne še kaj hujšega primeriti!«
P0 teh besedah je pomašil Sivko v košaro, dal palico na ramo in se odpravil na pot.
Sivka je ležala v košari in oprezova-la, gledala. Videla je, kako sta prišla na veliko, široko cesto. Sreča ;aia sta konje, vozove, ljudi in vse. K .ljeni košari je prišel tudi črn kuže, ki je bil ostrižen kakor lev in jo ovoha^al. Sivka se je izprva bala, potam pa je odprla gobček in zapihala. Tedaj se je črni kuže, navzlic temu. da je bil ostrižen kakor lev, tako ustrašil, da je v nekaj skokih zbežal čez cesto in jo od-kuril, kar so ga noge nesle. Gotovo je mislil, da leži v košari najmanj kača.
Cez nekaj časa sta prišla v veliko, lepo hišo.
»Ali si kaj ujel, oče?« je nekdo vpra-šal in trije majhni otroci so mu pri-«kakljali naproti. Obesili so se možaku n- roke in največji je hotel na vsak n-čin dobiti košaro.
»Ali so danes dobro prijemale?«
»Ali si preizkusil novo muho?*
»Koliko si jih dobil?«
»Ali si dobil kakšno veliko?«
»Da,« je odvrnil možak, »danes sem ujel največjo in najbolj čudno ribo v življenju.«
In po teh besedah je dvignil pokrov košare in vzel iz nje Sivko.
»No, ali ni to imenitna riba?«
»Pa, da« so kričali vsi drug čez drugega in tleskali z rokami. »Kako je 6ladka, kako je ljubka in trak ima tudi
—le poglej!«
Toda najstarejši je resno odkimal in Sejal:
»Samo za norca nas imaš, oče!« Te vendar nisi ujel na trnek, — saj mačke ne žive v vodi.«
»Ne!« je rekel oče. »V vodi res ne žive, pa je bila vendar na rnoi~m Inku!«
Tega ni mogel noben otrok razumeti In zato jim je moral možak vse natanko povedati.
»Uboga muca,« je rekel najstarejši ko so vsi slikali zgodbo o trnku in naj-
mlajšega so celo solze oblile, »toda, kako je mogla biti vendar tako neumna?«
Potem je odnesel možak Sivko v sobo. Izpral ji je tačico, pomazal jo je z zdravilom in jo oprezno zavil v bombaž. Naposled je nataknil nanjo še palec stare rokavice.
»Cez tri dni boš spet zdrava,« je rekel in položil Sivko na mehak stol, »po tem pa boš ostala pri nas, če ti bo všeč. Tako srčkane mačke smo si že dolgo želeli.«
»Mijav!« je odgovorila Sivka in se zvila na stolu v klobčič. To je seveda pomenilo »hvala lepa«!
nato pa je zaspala.
DEVETO POGLAVJE
Razburljiv boj
Tri dni je Sivka krevljala po treh nogah. Potem se je nekoliko pozdravila, da so ji lahko sneli palec s tačice.
»Zdaj nam bo gotovo pobegnila,« je menil možak, toda ne, to Sivki še na misel ni prišlo. Strašno všeč ji je bilo pri novih ljudeh; dobila je toliko mleka, kolikor ga je hcteLa, in spala je lahko na najlepšem divanu. Vsi so jo Imeli radi. Otroci so delili z njo vae dobrote, ki so jih dobili, in so jo nosili na rokah po vrtu.
»Ali bi rada kaj jedla?« so jo neprestano izpraševali. »Ali bi se pa morda najsi z nami igrala?«
Najmlajši je privezal papirnato žogico na nit in tekal z njo po poti. Če je skočila Sivka za njo, se je tako smejal, da je moral sesti
Med najstarejšim in najmlajšim je bilo majhno dekletce, ki je vzelo glavnik in Sivko po vsem telesu počesalo .
»Kako dolgo dlako ima!« je rekla.
»Divja mačka je«, je menil najstarejši.
In potem so jo vsi klicali In iztezali roke po njej:
»Divja mačka, divja mačka, pojdi z nami k potoku. Tudi tj se boš vozila z jadrnico!«
»Divja mačka, divja mačka, pojdi z nami v hlev, da tl bomo pokazali našega konja!«
»Divja mačka, divja mačka, kje si dobila tako lep ovratnik?«
»Ne smete je mučiti«, je dejal možak, »drugače vas &> bo mogla več prena Sati!«	'jDalje prihodnjič).
Prebivalstvo Jugoslavije stalno narašča
Zdaj nas je že is in pol milijona
Najnovejša statistika navaja, da je prebivalstvo Jugoslavije naraslo od leta 1921. do konca 1937. skoro za tri in pol milijona duš. Prvič je bilo prebivalstvo naše kraljevine prešteto dobri dve leti po uedinjeniu. Leta 1921. je naša država štela 11.984.911 prebivalcev. Poslednje ljudsko štetje pa je bilo leta 1931. Odtlej se številčno naraščanje ugotavlja po določenem odstotku prirodnega prirastka. Tako so v Beogradu ugotovili, da se v Jugoslaviji rodi vsako leto med 1000 prebivalci do malega 32 otrok. Umre pa letno 17 od tisoč oseb. Tak0 torej iznaša letni prirastek prebivalstva nekaj nad 14 ali 15 duš med 1000 prebivalci. V petnaj-stih letih je prebivalstvo Jugoslavije zraslo za 3,188.697 duš in danes šteje Jugoslavija okrog 15.400.000 prebivalcev.
Razume se, da je po vojni izmed vseh mest najbolj zrasel Beograd. Pred dobrimi petnajstimi leti je imel komaj 152.688 prebivalcev, danes pa jih šteje že mnogo nad 375.000. V pogledu prirodnega naraščanja števila prebivalstva zavzema prvo mesto drinska banovina s 45.6 na tisoč prebivalcev, sledi vrba-ska banovina s 36.5, moravska s 32.2, najmanjši pa je prirastek v dravski banovini, kjer iznaša samo 12.4. Naj-gosteje pa je naseljena dunavska banovina, kjer prebiva po 81 prebivalcev na kvadratnem kilometru, sledi dravska banovina (75), savska (70), drinska (63), moravska (62), vrbaska (61), primorska (49), vardarska (47) in zetska (33). Naraščanje števila prebivalstva nas lahko navdaia z zadovoljstvom, kajti veliko posestvo potrebuje HidS mnogo rok za delo In obrambo.
Jufrovčki pišejo
Dragi stric Matic! Dolgo, dolgo časa se že nisem pomenila s Teboj. No, mislim, da mi ne zameriš. Saj sam veš, da je v gimnaziji mnogo učenja. Nov natečaj naj bi bil: »Pustni čas, oj čas presneti!« Kaj, Ti ugaja? Meni že. Veš, zaupno Ti povem, da se rada smejem. Prilagam Ti sledečo pesemco:
O šoli in izkazu Pusto v šoli je sedet'. In ko bile bi same pet! So pa le cveki.
A doma pa nas papa še oklofta. In mamica oči rdeče ima zaradi te nesreče Če hčerka, sin imata cvek, to vzame celi hiši tek. Zato le pridno se učimo, na stariše ne pozabimo! Saj bodo prav veseli vsi, če bomo srečno skozi prišli.
Tako! —Upam. da ne vržeš Disemca košu, ki je gotovo sit. temveč ga daš škratu, da ga natisne. Mnogo lepih pozdravov preimi od
Majde Grobelnik. uč II. razr. drž. 3«n real. gima., Ljubljana, Bogišičeva ■lica 4,
Naš petelinček
Ko se začne svitati, petelinček začne klicati,
gospodinjo, gospodarja, deklo, hlapca in drvarja,
Ko ura bije šest, začne petelin tretjič pet.
Zdaj družino svojo kliče, žene in pa otročiče, da pripravljena naj bo, ko vrata se odpro, da hitro bi zobale in mnogo jajc dajale.
Ko mastijo se vsi koklja sprehajat se gre z otročiči stikat za črvičL
A petelin kot gospodar, ki skrbno varje jih vsekdar postavi se v bran, če prileti kak vran.
Če mora brez plena odletet' naš petelin začne pet. Takšno življenie je pri nas, če prideš v vas.
Omladič Slava, učenka VI. razreda v Braslovčah.
fiaš novi natečaj
Dragi Jutrovčkl! Mnogo pisemc smo prejeli od vas. Večino smo jih objavili, nekaj jih je romalo v koš, ker so bila preslabo napisana, nekatera smo pa prepozno prejeli. Zadnjič smo vam dali na izbero dva naslova; večina se vas je odločila za prvi naslov, a povedati vam moramo, da je bil stric Matic na odgovore, ki so prihajali na drugo vprašanje, še mnogo bolj radoveden.
Torej večina Jutrovčkov je izjavila, da so jim bili doslej vsi natečaji všeč. Ova ali trije so potožili, da jim natečaj o vojnih grozotah ni bil po duši. Nu, vidite, pa smo tam! Stricu Maticu namreč vojna tudi ni po duši! Prav zaradi tega se mu je pa zdelo pametno, da njenih grozot ne pozabimo prehitro, zakaj kakor hitro bodo ljudje pozabili, koliko gorja so pretrpeli v letih svetovnega klanja, se jim misel na vojno ne bo zdela več tako strašna. Mi pa ne maramo vojne in hočemo živeti v miru in napredku!
Tu navajamo naslove, ki so jih Jutrovčkl priporočili za novi natečaj: „Zakaj morajo vsi ljudje delati?", „Mof oče" (ta natečaj smo že imeli), „Moji dragi stari i*1, „Kako drsamo in smučamo in kako si krajšamo zimskš večere", (ta natečaj smo tudi že imeli), „Zakaj zgodaj vstanem", „Moje proste ure" (tudi ta natečaj je bil že na sporedu), „Kako nam naši očetje služijo kruh" (o tem poglavju so Jutroveki že pisali v natečaju ,,Moj oče"), „Kaj me najbolj zanima v časopisu", „Kako postanem zaveden in vesten Jugoslovan", „Nemogoče zgodbe**, „Kam si želim potovati" (ta natečaj smo že imeli), »Življenje snežink", „Kako smo postavljali sneženega moža44 (o teh dveh naslovih meni stric Matic," da za pomlad nista posebno primerna — ali niste tudi vi tega mnenja?), „Moj dom", „Kako pomagam doma" (o tem so Jutrovčki že pisali), „Kaj nam je v »Mladem Jutru« všeč in česa pgrešamo" (ta natečaj je navadno na sporedu ob koncu leta. Doslej smo ga razpisali še vsako leto in se potlej ozirali na želje svojih mladih prijateljev!) „0 Jadranskem morju" in „Moj šolski izkaz". Zadnji naslov Je nekaj novega, toda stric Matic misli, da mora biti natečaj za vse Jutrovčke enako zanimiv. Ta naslov bi
gotovo zanimal odličnjake, ki bi se tako lahko javno pohvalili s svojimi lepimi izkazi, a kaj bi rekli tisti, ki so se nabrali „cvekov" in jim visi strah pred slabim Izpričevalom kakor Damoklejev meč nad glavo? Hm, če kaj vemo, iz te moke ne bo kruha!
Za danes smo izbrali tale dva naslova:
„Nemogoče zgodbe
„Zakaj morajo vsi ljudje delati?*1.
Prvi naslov vam ponuja priliko, da pokažete sv«jo domišljijo. To pot se smete lagati na vse pretege, smete si izmišljati kar koli hočete; ako se bodo laži prehudo kadile, bo Se stric Matic okno odprl, šaljive zgodbe Imajo prednost.
Tudi drugi naslov je zanimiv, in bistre glavice bodo lahko našle tudi bistre odgovore. Spisi naj bodo kratki. Ne pozabite dodati pismu svojega polnega naslova. Pišite, če je količkaj mogoče, s črnilom in samo na eno Stran papirja.
da	spisov nagradimo z lepimi knjižnimi
Stric Matic deli nagrade
Za nagrade so bili izžrebani:
Tanja Feigel, uč. IV. razr. v Ajdovščini (Italija), Justin Dušan, uč. IV. razr. v Ljubljani, Celovška c. 28, Irma Rubš, uč. III.a razr. dekl. mešč. šole v Celju,
Grabnar Vekoslava, učenka L razr. mešč. šole, Srnica 23 p. Hrastnik
Vojvoda Janko, uč. III. razr. v Bohinjski Bistrici, Korun Valerija, uč. VI. razr. v Trnavi 42, p. Gomilsko, Žagar Marija, uč. III. razr. Zgornja šiška 256, Pišek Ivo, uč. IH. razr. v Semiču,
Radoja Ule, uč. I. razr. v Mariboru, Stritarjeva nI. 15, Miki Ciril, dijak HI. razr. mešč. šole v Ljutomeru. Vsak nagrajenec je prejel lepo mladinsko knjigo. Opozorite svoje prijatelje in znance na naš novi natečaji
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili:
Kos Vladko, dijak klas. gimnazije v Mariboru, 2un Zivan. dijak v Ljubljani—Moste, Pirman Vanda, dijakinja L razreda II. drž. real. gimn. v Ljubljani, Vončina Silva, dijakinja III. b razr. mešč. šole na Viču pri Ljubljani, Založnik Anton, dijak v Mariboru.
Kužku je nagajal
Kužek cvili, kužek laja, ker mu Janezek nagaja. Kost mu kaže, z njo ga vabi, a ko pride, za rep ga zgrabi.
Kužku to po godu ni, ujezi se, v beg spusti. Deček vpije in ga kliče, kužka pa nazaj ne miče.
Kam je šel in kje je zdaj? Ni ga več, ni ga nazaj I Janezek lase si ruje, svoje grehe obžaluje.
Jožef Mihelič, dijak:
Sankači
Za vasjo po klancu doli, se otroci sankamo; doli, gori Ln spet doli, kakor veter dirjamo. Ce pa kdo se tu prekucne, kaj zato? Saj je še celi Hitro spet na sanke «mukwy In naprej drči veseL
In med petjem, vriskom, jokom, časih tudi se zgodi, da nenadno s silnim pokom mrzla kepa prileti. In če kdo zato se cmeri, vse se mu na glas smeji, pa če kdo zato zameri, takšen naj domov beži..»
Križanka
1	2	a	4		11	12	IS	14
5					16			
i 6				10		1	16	
i 7		8				17		
		18						
19	20					29	30	31
21			24		26		92	
22		23			27			
25					28			
Vodoravno: 1 gora v Grčiji, 5 družinski član, 6 del kolesa, 7 število. 9 žuželka, 11 prvina, 15 druga beseda za plug, 16 ploskovna mera, 17 vzklik, 18 obmorsko mesto, 19, žuželka, 21 egiptovski bog, 22 svetopisemska oseba, 24 družinski član, 25 največje bogastvo, 27 botra, 28 starec, 29 veznik, 32 predlog
Navpično: 1 gora v Grčiji, 2 družinski član, 3 del kolesa, 4, število. 8 žuželka, 10 obmorsko mesto, 11 časomer, 12 egiptovski bog, 13 muslimanski bog, 14 žensko krstno ime, 17 družinski član, 19 poljedelec, 20 svetopisemska žena, 23 del kolesa. 24 Stari Slovan, 26 veznik, 30 mesto v Južni Ameriki, 31 svetopisemski očak.
Rešitev magičnega kvadrata
Vodoravno in navpiečno: 1. zima, 2. Ilir, 3. milo, 4. Aron.
Rešitev posetnice
Dimnikarski vajenec