Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale, Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Klerin — Izhaja vsakega 15. v mesecu — 2iro račun 5042-3-252 — Cena 50 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Glii'tithhi Cena 50 din Leto VI. — št. 2 Domžale, 15. februarja 1967 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LIUDSTVA OBČINE DOMŽALE Politična ocena dela skupščine Volilna komisija občinskega odbora S/.l)', je na svoji seji obravnavala oceno dela občinske skupščine. Vsebina politične ocene se nanaša predvsem na družbeno ocenitev razvoja komunalnega sislemn. Komisija je mišljenju, da Izraža mišljenje vseh, ki na tak ali drugačen način spremljajo ta razvoj, da so je ta v obdobju štirih let uveljavil lako v okvira občine, kot republike. V praktičnem življenju čutimo resnične začetke uresničevanja ustavne zamisli, da skupščinski sistem raste iz. položaja človeka na delovnem mestu ter da dobiva moč iz, povezovanja konkretnih in posameznih interesov. Načelna ugotovitev, da skupščina postaja samoupravna organizacija, ki dopolnjuje in razvija samoupravno dejavnost človeka v delovni organizaciji in na terenu, se uresničuje tudi v praksi. Na podlagi teh načelnih ugotovitev pridemo do spoznanja, da tudi naša skupščina ne more bili reprezentativno telo nekakšnih splošnih družbenih interesov, temveč odgovorno samoupravno telo ljudi, združenih v skupnem družbenem delu. To dejstvo dostikrat zavira razvoj demokratičnih oblik življenja, vendar nas to ne sme ovirati pri iskanju novih oblik iu metod dela. katerih izhodiščna točka sta interes socialistične družbe in uveljavljanje demokratičnih načel. Skupščina občine Domžale je v teh prt-zadev,-,!) jih dosegla določene rezultate, kar pa glede na Izredno hiter in dinamični razvoj ni dovolj. Prav to pa nam narekuje analizirati skupščinsko delo tako z načelnih, kot praktičnih pokazateljev. Splošna načelna ugotovitev bi bila. da se je skupščina zelo togo prilagajala skupnim družbenim potrebam. Delo občinske skupščine je ovirala predvsem prevelika obremenitev s konkretnimi zade- vami, ki največkrat niso bile bistvenega pomena in ne sodijo v pristojnost tako visokega organa. Reševanje takih zadev je odvračalo in oviralo skupščino pri izvajanju njene temeljne politike. Na podlagi podatkov iz analize o delu skupščine se lahko vprašamo, kako naj bo ta organ kreator temeljne politike, ko s«' pa često izgublja ob nepomembnih stvareh. Večina teh zadev je samo s formalnim predpisom dana v pristojnost odločanju odbornikom občinske skupščine brez kakršne koli alternative. Ce nadalje analiziramo to stanje, ugotovimo, da je nemogoče ob še tako nepomembnih vprašanjih razumno odločati, ker za to ni niti časa. uiti materiala in odbornik zaradi tega ne more gradiva proučiti in ne o njem objektivno na podlagi spoznanj pravilno odločati. Odbornik je v dobri meri sprejel težko nalogo in bil voljan prevzeti odgovornost za »o. ker je bil prepričan, da lahko po svojih moćeh prispeva tisto, knr občani od njega pričakujejo. Ta odbornik se je udeleževal sej. vendar je kmalu spoznal, da pravzaprav ne bo mogel toliko in tako sodelovati, kakor je mislil. V takem sistemu je odbornik z vso zanesljivostjo spoznaval, da ni odločujoč faktor pri sprejemanju posameznih odločitev, ter je zato postal vse bolj pasiven. Tu so vzroki, ki so privedli k zaskrbljujoči neopredeljenosti in neaktivnosti in konec koncev k pasivnosti, ki se je počasi razvila v nekakšno abstinenco. Volilna komisija si dovoljuje te ugotovitve podkrepiti z nekaterimi podatki, ki govore o udeležbi na sejah skupščine, /bora skupščine občine Domžale štejeta po 39 članov in sta vedno zasedala skupaj. Poprečna udeležba na seji skupščine občine je bila samo M'/i. Zaradi pregled nOSti navajamo podatke za oba zbora. Vseh sej občinske skupščine se je udele- Zgornji Vir in KoPčcvn imata največ predšolskih otrok, zato je bila gradnja otroškcg-i vrtca tu tudi najnujnejša. Vendar, če je tako, zakaj je sedaj v njem le pet otrok? žilo samo 1,3 •/« odbornikov občinskega zbora ali samo en odbornik. Do petkrat je v občinskem zboru manjkalo 24,3 •/• odbornikov, do desetkrat 16.7»/» ler do petnajstkrat " "/n. V zboru delovnih skupnosti je situacija še poraznejša. Do petkrat je manjkalo 11.? »/o odbornikov, do desetkrat 23.3 "/•, do petnajstkrat 113 "/d in nad petnajstkrat 3,8 V« odbornikov. Ti podatki kažejo, da moramo iskati vzroke predvsem v objektivnih dogajanjih, ki so glavni povod za takšno stanje. Posebno še zaradi tega. ker nam analiza o razpravah odbornikov na skupščini kože, da 24,4'/i odbornikov ni nikoli razpravljalo. Samo odprava teh vzrokov je pogoj za dobro delo skupščine ter na drugi strani edini pogoj za ugotovitev, v kolikšni meri vpliva subjektivni faktor na razvoj komunalnega sistema. Poleg tega pa se mora sleherni odbornik zavedati, da nima pravice zanemarjati od-borniške dolžnosti, ki jo je prostovoljno sprejel. O upravi občinske skupščine smo slišali že mnogo utemeljenih in neutemeljenih kritik. Vsekakor so kritične pripombe sprejemljive, vendar pa je po mnenju volilne komisije potrebno poiskati osnov, ne vzroke, ki pa verjetno niso samo v upravi. Ti so tudi tam. kjer nai bi se gradila politika in snrejemale odločitve. Na vsak način bi bilo potrebno upravo hitreje reorganizirati in sicer tako. da bi lahko noslovala p« vseh sodobnih metodah. Praksa, katero tukaj srečujemo, ni snino posled:rn birokratizma, ki se pojavlja v upravi, temveč še bolj birokratizma pri poslovanju demokratičnih organov. Zaradi neizdelanega sistema pristojnosti v glavnem vsi organi, tako predstavniški kot izvršilni in upravni izvajajo konkretne odločitve. Razlike se pojavljajo samo v tem, da o zadevah, za katere je dana formalna pristojnost, razpravlja formalno ustrezen organ kot predlagatelj in nato še skupščina kot osnovni činitelj in nazadnje še uprava kot izvršitelj. Taka pot je birokratska, dolga, neučinkovita in brezpomembna. V zvezi s tem se sam po sebi vsiljuje občutek, da vsa naša zakonodaja nosi v sebi velik del nezaupanja do organa in Hudi. ki delujejo kot voljeni funkcionar ji. Osnovna zakonodaja vse preveč podrobno ureja posamezna področja in ustvarja občutek, kot da bi se zakonodajalec bal. da ne bi nižji organi izbrali drugačno pot do istega cilja. Smatramo, da bi v izjemnih predpisih morala biti donn možnost da bi tudi odlok občinske skupščine bil lahko izviren nkt, ne pa. da je naložen samo zaradi uresničevanja zakonskih predpisov širšega organa. Te tendence že « ''n.sn "Pažamo v našem družbenem življenju. (,„1H kljub temu se še vedno sprejemajo predpisi ki niso potrebni ali pa so tako vseobsežni. da to. kar danes urejajo, jutri ne morejo več. Prav tu pa je osnovni vzrok, da se zakonodaja hitro spreminja, če ne po pravilnem zakonskem postopku v skupščini, pa z raznimi tolmačenji, navodili in tako dalje, kar pa ni v skladu z našo ustavo. To prakso lii tako zvezni, kot republiški in občinski organi morali spremeniti, ker bomo le na ta način dosegli, da bo skupščina resničen predstavnik delovnih ljudi. Prav gotovo bi ti premiki bili nezadostni, če bodo občinske skupščine še nadalje ostajale brez materialne osnove. Cc govorimo o materialnem položaju občine je ta v podrejenem položaju nasproti republiki in zvezi. Zvezni in republiški organi si s predpisom zagotove sredstva, občini pa so za proračun določeni viri limitirani. Ta sredstva že dalj časa ne zadoščajo, razen za najosnovnejše proračunske potrebe socialnega varstva, šolstva itd. Proračun bi moral postati resnična baza za najosnovnejše financiranje. Mnenja pa smo, da bi občinska skupščina Brionski plenum ni zadal samo udarca okorelim, ozkosrčnim in neživljenjskim političnim težnjam za krepite* vloge države v družbenem ter gospodarskem življenju, ampak je povzročil tudi sprostitev kritičnih energij naših ljudi, s tem pa tudi politične odgovornosti slehernega organizma v naši razvijajoči se samoupravni družbi in Se posebej osebne, politične odgovornosti slehernega vodilnega delavca — funkcionarja za njegovo delo. Take borbene kritičnosti in polemičnega razpoloženja v ZK pred leti niti nismo bili vajeni. Danes pa zavestno ustvarjamo pogoje za večjo politično in družbeno odgovornost. Spopad med birokratsko zavestjo (ta se je zapirala vase in se odvajala od interesov delovnega človeka) in kritično zavzetostjo 'ta pomaga odkrivati in uresničevati interese delavcev) — se je končal z zmago slednje. Zveza komunistov se je znova pričela bolj uveljavljati kot kritična zavest delavskega razreda in družbe. Med komunisti naše občine smo zaznamovali gibanje v tej smeri že v predkongresni dejavnosti za VIII. kongres ZKJ. še zlasti pa nu občinski predkongresni konferenci 7.K v Mengšu 19(>4. leta. Na tej konferenci in še posebej na kasnejših aktivih so se že razvile razprave o investicijski politiki stanju gospodarstva in gospodarjenju v občini, kmetijski politiki (zlasti o moravski arondaciji): poudarjena je bila in prikazana nujnost vključevanja v mednarodno delitev dela itd. Dalje, o neurejenem materialnem položaju osnovnega šolstva in v zvezi s tem o slabih vzgojnih in učnih uspehih; o pripravah na prvi rebalans občinskega proračuna v korist šolstva (tudi osebnih dohodkov prosvetnih delavcev); socialnega varstva: štipendij: priznavalnin za borce NOV; gradnjo šol in otroško var-; stvenih zavodov itd. To so bile razprave zlasti na aktivih komunistov gospodarstvenikov, kmetijskih delavcev, prosvetnih delavcev, delavcev v iavni upravi itd. Tudi informativni bilten in prispevki komunistov v Občinskem poročevalcu ter drugih časopisih so razriruvl jali o teh in 0 drugih problemih. Vsi ti napori so mnogo prispevali k uveljavitvi strokov-nosti v občini, saj se izobrazbena struktura približuje republiškemu poprečju Za vse te konference 'v Mengšu. Radomljah in Grobljah ter še seminar v Grob- 1 fah) je bila značilna delovna usmerjenost in prizadetost vseh sodelujočih Raž-jravu je oblikovala svoboden boj mnenj. morala imeti pravico, da ob temeljitih razpravah o potrebah v komuni predpiše način zbiranja in vire za urejevanje teh zadev. Delovne organizacije tiger združujejo sredstva, vendar kot rezultat velikih prizadevanj odgovornih funkcionarjev občinske skupščine, taka pot nabiranja sredstev pa ni demokratična, pač pa pot poniževanja ljudi, ki v skupščini odgovarjajo za izvajanje politike. Funkcionarji občinske skupščine ter družbeno-političnih organizacij kot tudi uprava bi morali usmeriti svoje sposobnosti v popolnejšo organizacijsko funkcioniranje skupščine. Tudi v sedanjih pogojih se dajo najti poti. ki bodo razbremenile skupščino Inko. da bo postala resničen kreator temeline politike. V zvezi s tem predlagamo, da se formalne, pa vendar obvezne pristojnosti obravnavajo na posebnih sejah, temelinn politika pa na samostojnih seinh brez zadev upravno pravnega značaja. Volilna komisija v nadaljevanju poli- to pa je dokaz, da so se sodelujoči na razprave pripravili, stališča so bila argumentirana in strpna: tu kritičnost in sproščenost se je (tudi po zaslugi komunistov) prenesla tudi v druge politične organizme, samoupravna telesa ild. Na tako pripravljenih koferencah, aktivih in sestankih so vrača članstvu samozavest ter hkrati osvešča tudi nečlan-stvo. Tuko se gradi in poglablja demokratično življenje. Vse ostreje se soočamo s samosvojimi, lastnimi pogledi in argumentiranimi stališči: le tako pa bo tudi mogoče najti v danili razmerah najboljše rešitve. S takim javnim nastopanjem se ostri odgovornost in oži prepad med besedami in dejanji, razbijajo neformalne in ozki: grupe. Ozka, Doživljenjska, birokratska zavest, ki se je ohranila tudi v nekaterih organih ZK, ponavadi v ozkih skupinicah, pa ponekod še životari. Pogojujejo jo ozke lo-kalistične težnje in zavest, zapira boj mnenj v ZK in javnost dela ZK. Nerazumevanje vloge ZK pri nas v pogojih samoupravnega sistema je med članstvom še vedno prisotno. Omenimo naj samo mnenje, češ, *ZK nima kaj početi« zato, ker se ne vtika več v konkretno samoupravno problematiko. Organizacije ZK in slehernega komunista moramo zalo ocenjevati le po leni. ali s svojim delom krepi ali slabi vlogo delovnega človeka v proizvodnji in družbi sploh. Vse bolj se razvijajo in utrjujejo metode družbenega dogovarjanja v vseh vprašanjih, z javnim bojem mnenj, kjer se predlogi, stališča, sklepi podpirajo ali zavračajo. Dograjevanje tez, osnutkov, odlokov in tudi zakonov, pa tudi njih zavručanje, ali ostavke posameznikov in organov postaja danes že normalna delovna praksa in ne senzacija. Z javnim nastopanjem bodo člani ZK in občani spoznali, kakšna stališča nekdo zastopa, kakšen koncept in program bo nekdo v mandatnem obdobju uveljavljal. Upoštevaje vse to. pa nam mora biti jasno, dn je nujna enotnost gledišč glede na naša temeljna izhodišča pri uresničevanju reforme na gospodarskem in družbenem področju. Lahko torej povzamemo, da so ocene dotedanje dejavnosti na območju občine in v delovnih organizacijah s strani članstva ZK tako utemeljeno kot tudi dobronamerne, da jih moramo upoštevati in v njihovem dllhu izvesti tudi ustrezne kvalitetne premike v vsem našem javnem življenju. J„žo Krevs tične ocene dela skupščine razpravlja tudi o problematiki krajevnih skupnosti, njihovem povezovanju z občinsko skupščino, o zborih volivcev ter o vlogi in nalogah republiških poslancev. Iz. vsega omenjenega izhaja namen in funkcija občinskega predstavniškega organa ter njegovih politično izvršilnih organov in ne nazadnje funkcija odbornika. Odbornik bi moral postati usklajevatelj različnih teženj in želja občanov ter s tem soodgovoren za formiranje politike, ne pa samo borec za loknlistično pobarvane želje posameznega teritorija. Zaradi lega men>mo, da je potrebno dati prednost težnjam, da kandidirajo predvsem listi, ki so z dosedanjim delom dokazali, dn poznajo bistvo družbeno-poliličnih procesov in ki bodo odločno stati na naprednih protihiro'' rntskih stališčih. Volilna komisija gleofl na stanje- v skupščini predlaga obema zboroma in s tem tudi širši javnosti, dn podane predloge sprejme ler jih skuša čim bolje uveljaviti. Nn kraju ocene je podan tudi predlog, dn kadrovska komisija skupščine temeljito prouči vzroke odsotnosti odbornikov •zadnjega sklb-n ter v primeru zanemarjanja odborniške dolžnosti predlaga volivcem, da takega odbornika odpokličejo - 50 letnik § 12. februarja letos je dopolnil "50-letnico svoje življenjske poti direktor podružnice Kreditne banke in hranilnice v Domžalah tovariš Albin Klemene. Zibelka mu je tekla v Podsmreki pri Ljubljani. V Radomlje, kjer si je ustvaril >p svoj drugi dom, je prišel 1945. leta kot komisar Cankarjeve brigade. V narodnoosvobodilno gibanje se je kvljučil že 1941. leta. To je zvedel tudi okupator, zato je moral v koncentracijsko taborišče v Gonarsu in Renici. Po razpadu Italije se je vrnil domov in se pridružil borcem NOV. Po vojni je opravljal različne politične in upravne funkcije. Predvsem pn ga vsi poznajo kot gospodarstvenika, ki je s svojo razgledanostjo in znanjem nemalokrat priskočil na pomoč tam. kjer je bilo to potrebno. Na položaju direktorja bivše komunalne, sedanje Kreditne banke v Domžalah je že od njene ustanovitve. Tudi nn tem mestu ie pokazal veliko razumevanja za napredek in razvoj Domžal in celotne občine. Bil je večkrat odbornik krajevnega odbora v Radomlinh. predsednik Krajevne skupnosti Radomlje, bil je pa tudi dolgoletni odbornik in podpredsednik Skupščine občine Domžale. Pri njegovem neumornem delu zn razvoj in gospodarski dvig domžalske občine mu želimo tudi v bodoče še mno'0 delovnih uspehov. T. R. O teršfBcnosfe komunistov 04 PRIPRAVE Nil VOLITVE Evidentiranje v zvezno skupščino Nadaljnji proces evidentiranja v zvezno skupščino je zura-radj smrti tov. Kraigherja Borisa in nekaterih Kadrovskih spretnem!) v zvezi s tem navrgel nova možna imena, lr«'dlngala Milana Kožuha, direktorja Itnrlisu Trbovlje. Ta je generalni direktor poslov nega združenja Uudis. ima srednjo ekonomsko šolo ter je aktiven d ružhctm-polil ičui delavec, le član Z K od leta 1941 in član SKO] od leta 1959, Po Vojni je bil na raznih družbenih Funk-cijah v okrajnem ljudskem odboru Trbovlje, v Ljubljani, član upravnega odbora trosporlarske Bistrice, kol možne kandidate volilna komisija predlaga Ivana Vidalija, direktorja DO/. Mengeš. Janeza Zibelnika, dosedanjega odbornika, zaposlenega v LEK Mengeš. Toneln l.azuika dipl. ek. iz tovarne l(>SAMA. ter ing. LadptaSimončiča, direktorja Semesadike Mengeš. Mandat poteče tudi poslancu orga n i zae i jsko-polit ičnegn zbora [ng. Vitju Rodetu. Kot možnega kandidata je volilna komisija evidentirala Jerneja Leniča, upravitelja osnovne šole Venclja 1'erka. Volilna komisija smatra, da so imenovali tovariši kot dolgoletni drii/lieno-poliličiii delavci pokazali veliko sposobnosti in pripravljenosti za delo pri urejanju družbenih zadev. Zaradi tega predlaga evidentirane v razpravo ter prosi občane za nove dodatni! predloge, o katerih bi volilna komisiju razpravljala, seveda pa samo pod pogojem, če bodo (-nnkovredni. Volilna komisija občinskega odbora SZDI. zbornice. upravnega odbora Združenja premogovnikov SFRJ ter član raznih komisij pri okrajnem ljudskem odboru I rbovlje, Milan Kožah je poznan kol dober gospoda rsl ven i k s širokimi ekonomskimi pogledi. Svoje gospodarske in organizacijske sposobnosti je praktično pokazal v organizaciji dela poslovnega združenja FAudis, ki se je močno uveljavilo na mednarodnem tržišču. 1'ri možni kandidaturi v socialno zdravstveni zbor ni prišlo do sprememb in je evidentirana še vedno samo Živa Beltramova. Kot možni kandidal za kulturno-prosvetni zbor nastopa še vedno samo dr. prof. Lea Mo-'ie, čeprav volilna komisija še vedno zbira možne kandidate. V o r;:un izuči jsko-polit ičuom zboru kol možen kandidal ne nastopu več Murijan Brecelj. ker je bil evidentiran z,n zveznega poslanca v gorenjskih občinah. Na skupnem sestanku volilne komisije M>. zvezne volilne enote je bil sprejet predlog volilne komisije občine Domžale in nastopa kol možen kandidat Cene Matici«", ki je tudi naš občnn. Je profesor fizike in matematike na Šolskem centru tiska in papirja in predavatelj družbenih ved na elektro fakulteti. Diplomiral je tudi na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Sedaj pripravlja disertacijo na tej šoli za magistra družbenih veri. Kot strokovnjak za družbenoekonomska dogajanji) v svetu in doma je sodeloval leta 1965 na mednarodnem simpoziju Združenih narodov, ki je obravnaval ekonomski razvoj nerazvitih držav, predvsem Afrike. V letu 1°W> je bil na znnnsiv« nem potovunju po Alžiriji, s katerega je posredoval zak!;nčkc Zveznemu izvršnemu sve.u, za kar je prejel priznanje od lega organa. Sedaj je na kandidatni listi ekspertov Združenih narodov. Je člun občinskega komiteja zr reorganizacijo zveze komunistov. Kot drugi možni in enakovredni kandidat nastopa Bojan Kardelj, urednik lista ObJMl, katerega je predlagala vo iin« komisiju občinskega odbora SZDI. Moslc-Polje. Biografskih podatkov zanj še nimamo, zato jih bomo posredovali drugič. Naša volilna komisija podpira tudi te nove predloge, vendar si pridržuje pravico še naprej evidentirali možne tovariše in tovarišice. Posameznikom in orgunizucijum predlagamo, da na svojih zborovanjih razpravljajo o možnih kandidaturah ter nus o eventualnih novih predlogih pravočasno in dokumentirano obvestijo. Volilna komisija občinskega odbora SZDL Obvestilo občanom - volivcem občine Domžale! Kot je znano, bodo v aprilu 1961 volitve poslancev v zvezno, republiško in občinsko skupščino. Zato želimo občane seznaniti z najvažnejšimi določbami zakona o volilnih imenikih (Uradni lisi SNU, št. 5/65). Občani lahko uveljavljajo volilno pravico le, če so vpisani v volilni imenik. V splošni volilni imenik občine Domžale se vpisujejo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale, so stari 18 let In Jim s pravnomočno sodno odločbo nI popolnoma odvzeta opravilna sposobnost. V splošni volilni imenik občine Domžale se lahko vpišejo tudi tisti, ki so tu na šolanju dalj kot 6 mesecev, če to sami zahtevajo. V tem primeru se Izbrišejo iz volilnega imenika občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Vpišejo se tudi tisti, ki so na odsluženju kadrovskega roka ali vojaških vajah. Občani, ki žive v tujini (razen tistih, ki so se za stalno izselili iz SFRJ) se vpišejo v splošni volilni imenik tam. kjer je bilo njihovo zadnje prebivališče pred odhodom v tujino. Občani, ki bivajo na območju občine in občani, ki so se preselili v kakšen kraj na območju občine z namenom, da tu stalno prebivajo in so dopolnili 18. leto starosti, lahko od uradne osebe, ki vodi splošni volilni imenik zahtevajo, da jih vpiše v imenik, če imajo potrdilo o izbrisu iz stalnega volilnega imenika kraja oziroma občine, iz katere so prišli. Vsak občan ima pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravke: 1. če on ali kdo drug ni vpisan v imenik; 2. če je v volilni imenik vpisan nekdo, ki nima'volilne pravice ali nima stalnega prebivališča na območju občine Domžale ali nekdo, ki je umrl; 3. če je njegovo ime ali ime koga drugega nepravilno vpisano. Popravek se lahko zahteva ustno ali pismeno najkasneje do 8 dni pred dnevom, določenim za volitve. Vse občane — volivec prosimo, da si ogledaj« volilne imenike In zahtevajo popravke. Prosimo tudi občane, ki so v času od zadnjih volitev spremenili prebivališče, da to sporoče vodjem krajevnih uradov na območju krajevnih uradov Mengeš. Lukovica, Blagovica In Moravče, ostali občani Domžal pa na sedežu občine, soba št. 1, osebno ali pismeno. Iz pisarne SOb Domžale Evidentiran e v renuhinko skupščino Obvestilo /a cinimi delodamlcem Z 20. 12. 1960 je stopil v veljavo zakon o delovnih razmerjih delavcev pri zasebnih delodajalcih (Uradni list SRS št. 41/66) Zakon velja za vse delavce, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, bodisi kot delavci, kmetijski delavci, gospodinjske pomočnice, hišniki itd. Zakon določa, da morata zasebni delodajalec in delavec skleniti delovno pogodbo, ki ureja vsa bistvena vprašanja glede razmerij med pogodbenima strankama. Zakon tudi določa, da H morajo delovna razmerja delavcev, zaposlenih prt zasebnih delodajalcih, urediti v skladu z določbami tega zakona najkasneje v ;i mesecih od dneva, ko zakon začne veljati, torej do 29. 3. 1967. Cc delodajalec v tem roku ne bo sklenil pogodbe ali jo b«i sklenil z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev, bo kaznovan s 500 Ndln (50.000 S din). V pomoč zasebnim delodajalcem in delavcem bo referat za delo SOb Domžale pripravil osnutke delovnih pogodb. Prav tako bodo vsi zainteresirani dobili lahko vse informacije na referatu za delo SOb Domžale, soba 35 — prvo nadstropje. Iz pisarne oddelka za skupne in družbene službe Krajevna skupnost na sedan-i stopnji razvoja Krajevna skupnost kot sa-moupiavnn skupnost občanov je marsikje dosegla lep razvoj in lepe uspehe v svojem delu Ce primerjamo razvoj krajev, nih skupnosti v drugih občinah 7n republikah z razvojem Krajevnih skupnosti v občini Domžale pa lahko ugotovimo, da pri na^ v tem oziru precej zaostajamo. Ce hočemo ugotoviti vzroke tega zaostajunja. pa moramo najprej spoznati bistvo in vlogo krajevne skupnosti. Krajevna skupnost ni in ne sme biti organ oblasti. Krajevna skupnost je osta!a del samouprav nega mehanizma v komuni in je eden od pomembnih dejavnikov pri reševanju materialnih problemov in organizator družbenega življenja. Nikakor ni krajevna skupnost sama *ebi namen, ampak mora svoje interese povezovati z interesi drugih krajevnih skupnosti. Preko svojega finančnega načrta in programa razvoja lahko, če je tako v skladu z. družbenim načrtom komune, pomaga predstavniškemu organu pri njegovemu delu. Še vedno pa se kaže neke vrste primitivna birokratska miselnost, češ, ne izpuščati z.a-dev iz rok. In to je verjetno eden poglavitnih vzrokov, ki zavirajo nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti. Če torej pojmujemo krajevno skupnost kot del samouprav- nega mehanizma v komuni, ki (d) neposrednem ude.jstvovun.ju občanov in družbenih organizacij skrbi za dvig osebnega in družbenega standarda in deluje kot akvizitor družbenega življenja, si moramo priznati, da bo tako delo lahko opravljala le krajevna skupnost, ki ima solidno materialno podlago. Ce si nekoliko ogledamo vire financiranja krajevnih skupnosti, le-tc lahko razdelimo v tri skupine: 1. sredstva, katera prispevajo občani. 2. sredstva delovnih organizacij in 3. sredstva iz občinskega proračuna. V letu 1969 je bilo v 241 občinah v SFRJ pri krajevnih skupnostih na razpolago skupaj '1.3 milijarde S din. Od tega je odpadlo na prispevke občanov i2 "/a. na sredstva iz proračuna 44 'It, 4 "/o pa je bilo zbranih iz drugih virov, V naši komuni je stvar nn žalost ravno obratna Krajevnega samoprispevka praktično ne poznamo, zato je večina sredstev, ki so na voljo krajevnim skupnostim, iz. občinskega proračuna. Ob takih minimalnih sredstvih, kot so sredstva iz proračuna, pa je delo krajevne skupnosti le formalno. S tem nočem trditi, da naj se sredstva iz proračuna ne dajejo. Občinska skupščina je dolžna Posvelovanjes predsedniki krajevnih skupnosti Predsednik občinske skupščine je It. januarja sklical predsednike krajevnih skupnosti na posvetovanje o komunalnih in drugih vprašanjih. Vabljeni so bili tudi odborniki občinskega »bora. Sestanka se je udeležilo 33 predstavnikov občanov. Dnevni red je obsegal komunalna vprašanja (ceste, zadružni domovi, razpolaganje z zemljišči v družbeni lastnini in njihovo izkoriščanje, vodovodi in snaga) ter davčne zadeve in socialne podpore. Direktor Cestnega podjetju Domžale je podal poročilo o delu na cestah in drugih objektih, ki jih vzdržuje to podjetje. Predsedniki krajevnih skupnosti so bili mnenja, da dosedanji način gospodarjenja in vzdrževanja cest ni dober in je bil sprejet sklep, dn bodo v bodoče krajevne skupnosti kontrolirale porabo sredstev in materiala za vzdrževanie cest na svojem območja. Tudi o drugih vprašanjih so bili sprejeti koristni skleni ter podana stališča In mnenia. na nodlngi katerih b«do krajevne skupnosti v bodoče usmerjal'' svoje delo Kraievne skunnost: so prejele celotni znptsntr ^ii> in »oročilo f e**W*H »od'"»'a. tu pa navajamo samo važnejše ■V'epe: 1. Režim oskrbovanja cest ostane načelno tak kot doslej, uvede pa se kontrola krajevnih skupnosti nad porabo materiala za vzdrževanje cest. Denarna sredstva za vzdrževanje cest se nakazujejo Cestnemu podjetju na podlagi predloženih obračunskih situacij. 2. Cestno podjetje mora predložiti krajevnim skupnostim količinski in vrednostni plan sredstev in materiala po posameznih krajevnih skupnostih. Ta plan mora vsebovati tudi podatke o obremenjenosti cest. 3. Svet za komunalne in stanovanjsko zadeve ter zadeve krajevnih skupnosti mora imenovati arbitražno komisijo z.n reševanje eventualnih sporov med Cestnim podjetjem in krajevnimi skupnostmi oz. za spore med posamezniki KS glede vzdrževanja cest. 4. Zadružne domove orev žanjejo'V upravljanje KS. Te tudi pobirajo najemnine iz katerih bodo vzdrževale domove. Minimalno naiemnino določi občinska skupščina, anuitete, kjer so še pa odplačuje občina ali KS odvisno od tega. kdo bo pobira! amortizacijo. 3. S podjetji Aprokombinat Emona in KPC Jnhlo naj se ugotovi kitorf1 zemliišča. ki jih imata ti dve delovni organiza- financirati krajevne skupnosti, saj opravlja krajevna skupnost vrsto zadev s področja osebnega in družbenega standarda, katere bi sicer spadale v pristojnost skupščine. Toda sred stva naj se dele glede nn programe krajevnih skupnosti, glede na družbeno pomembnost teh nalog in glede na skladnost postavljenih nalog krajevne skupnosti /. družbenim planom komune. Predvsem pa bi morali veči no sredstev krajevne skupnosti prispevati občani in delovne organizacije. Oh jasni finančni politiki, po kateri vedno več sredstev ostaja v delovnih organizacijah in se večajo osebni dohodki občanov, bi morale krajevne skupnosti vedno ve<" sredstev dobivati prav iz. teli virov! Predvsem bi želel opozorili na vlogo delovnih organizacij pri financiranju krajevnih skupnosti, saj bi morale biti delovne organizacije, katerih delavci žive na področju krajevne skupnosti, še kako zainteresirane za njihov standard. Ugotoviti pa moramo, da rszei nekaj svetlih izjem, lakih oblik financiranja krajevnih skupnosti v naši komuni ne poznamo. In na koncu še primer iz naše najbližje okolice. V občini Kamnik so vpeljali v vseh krajevnih skupnostih krajevni samoprispevek za leto 1*163, i')(t(> in 1967 v skupnem znesku "81.301.000 S din Če to primerjamo s samoprispevkom v naši komuni, nas je lahko, milo rečeno, sram. Vsekakor bo treba, da pri nas pričnemo malo več misliti na razvoj krajevnih skupnosti in malo boli razmislimo tudi o virih njihovega financiranja! Razvoj samoupravljanja nas bo k lemu prej ali slej prisilil, vprašanje pa je. kdo bo nosil odgovornost za stanje, kakršno je sedaj. M. P. S tem člankom odpiramo razpravo o vlogi in delu krajevnih skupnosti v naši občini, o problemih, ki se s tem v zvezi pojavljajo in o ukrepih, ki naj bi pripomogli k aktivizaciji te oblike samoupravljanja občanov. Upravne odbore krajevnih skupnosti in vse občane vabimo, da nam pošljejo svoje prispevke. Uredništvo ciji. pa jih sami ne izkoriščata, se prenesejo nazaj na občino. Občinska skupščina bo te parcele prenesla na KS. ki jih bodo dajale v najem. Z ostalimi zemljišči v družbeni lastnini upravljajo KS na isti način kot v letu 1%6. Pogodbo naj sklenejo za dobo 5 let, odškodnina za zemljo pa se določa za vsako leto posebej. 6. Pri gospodarjenju z vodovodi je treba preiti na ekonomsko osnovo. Zato je treba ugotoviti način, kako bodo posamezni vodovodi postali rentabilni: vodarina mora zajeti tudi amortizacijo in iz te je treba izločiti sredstva za investicije pri vodovodih. 7. Predlog odloka o prispevkih in davkih občanov bodo pred Sprejemom v občinski skupščini prejele vse krajevne skupnosti. Priložen bo tudi prejšnji odlok in ves ostali do-knmentaci jski material. 8. Krajevne skupnosti morajo v večji meri kot doslej sodelovati pri urejanju socialnih problemov in pri predlogih za odpis davkov. Strokovna služba bo krajevnim skupnostim posredovala kriterije za podeljevanje podpor. '). Posvetovanju s predsedniki KS bodo v prihodnje pogosteje kot doslej. V Domžalah imamo dva otroška vrtca, starega na Savski cesti in novega v stolpiče, na Kamnišk« cesti. Starši v Domžalab imajo polno zaupanje v vrtec, kajti Otroci M pod stalnim strokovnim nadzorstvom in skrbno nego, kar se jim pozna tudi še potem, ko prično hoditi v šolo Ker so navajeni na ustaljeni red in že vživeti v kolektivno življenje in delo, v večini primerov tudi šolsko učno snov lažje dojemajo in s tem tudi dosegajo boljše šolske uspehe. Vzgoja v vrtcu je nepogrešljivo dopolnilo domače vzgoje, posebno tam, kjer sta oba roditelja zaposlena Iz dela volilne komisije Zadnja seja volivne komisije je potekala v duhu ocenjevanja politične situacije in predvolilne dejavnosti. Na sestanku so člani komisije govorili o nalogah v zve/i / volitvami, še posebej pa o usmerjevalni vlogi SZDL in drugih druž-beno-politićnili organizacij pri izbiranju možnih kandidatov. S tem v zvezi je volilna komisija sprejela zaključke, ki naj pomagajo usmeriti nadaljnjo predvolilno aktivnost. Krajevni odbori SZDI,. sveti krajevnih skupnosti in sindikati v delovnih organizacijah bi v bodoče morali bolj aktivno kot doslej organizirati politično predvolilno dejavnost. Zlasti zagotoviti javno postavljene kriterije za novi1 od-bornike in poslance ter izbiranje istih: obenem bi bilo primerno bolj kot doslej poudarjali koncepte gospodarske in družbene reforme, kajti to bi prispevalo k oblikovanju jasnejših kriterijev za izbiro možnih kandidatov: — v javnosti naj vodstva družbeno-po-Iitičnih organizacij organizirajo razprave s!. ki bi lahko prevzeli vodilne funkcije, d.i nu primeren način javno obrazlože svoje zamisli in gledanja na družbenoekonomske probleme. Glede na nuloge, ki stoje pred nami. je dolžnost slehernega člana socialistične zveze, da aktivno sodeluje na pripravah na volitve. Posebno odgovoren položaj v tej aktivnosti pa imajo vodstva in pred sedniki izvršnih odborov socialistične /veze. V enakem položaju so tudi vodstvu sindikalnih podružnic: v delovnih organizacijah. Volilna komisija je sprejela sla-lišče. da so vloge in naloge osnovnih Či-nitcljev ob volitvah popolnoma jasne ter da gre samo še za melodo in organizacijske oblike, lako je na primer dan predlog, da morajo vodstva osnovnih organizacij z vso odgovornostjo ugotavljati javno mnenje, ter ga z. vso odločnostjo tudi zagovarjati. F.Gabrovšek ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA skupščine, o ruz- o oceni dela občinske delitvi v o I i v 11 i 11 enot. o noveliranem zakonu o volitvah itd; — vodstva driižhcno-političnih organizacij naj omogočijo možnim k a ud :j la lom zu predstavniške organe, posebno tistim. Za potrebe industrije in široke potrošnj,- proizvajamo in priporočamo: — svinčene okside (minij. glajenko), — svinčeno belilo, — temeljne barve in kite — oljnate barve in emajle za notranji in aunanji premaz, — emajle DOM, LUMALIN, TESAROE. PIRATOL, — nitro lake in emajle za les in kovino. — premaze za avto industrijo, — dvokomponentne lake za les in kovino, — kazeinske in kolodijske barve za usnje, — HEEIOPOE (poliester lake) in HEEIOPLAST (s hladnim utrjevanjem). — »EMUETEKS<- — vezivno sredstvo, — škrobe — krompirjev in koruzni — naravne in razgrajene. — dekstrine in britsko gumo, — dekstrinska lepila. PRVOVRSTNA KAKOVOST! — SOEIDNA POSTREŽBA! Kako je v resnici z zadolžitvijo občine in z odplačevanjem anuitet? Ob podatkih o anuitetah Skupščine občine objavljamo del razprave, ki se je razvila na zadnji seji. Razprava kaž.e, da bi morali te stvari razčistiti in priti do nekih zaključkov, ki bi bili v bodoče osnova za investicijsko politiko v občini, in to tako politiko, s katero bi so-glušali vsi zainteresirani organi in vsi občani. Do bi seznanili občane z mnenjem občinske skupščine, objavljamo skoro v celoti del razprave nekaterih odbornikov, ki so bili v času prevzemanja investicijskih obveznosti na vodilnih položajih v občini in jim je takratna in sedanja situacija najbolj znana. Prvi diskutant: Miro Varšck se je oglasil predvsem z ozirom na članek v Občinskem poročevalcu (št. 1/ 1967). Mnenja je. da je dolžnost uredniškega odbora oz. odgovornega urednika, da pred objavo določenega članka preveri, če so podatki resnični. V članku pa so obdolžitve. dn so o investicijah odločali samo nekateri in do niso nikogar vprašali za mnenje. To so obdolžitve. ki so precej velike. Stvari so bile obravnavane na skupščini, na zborih volivcev, juvnih tribunah, Danes pa se nekdo napravi popolnoma nevednega in 0 tem ničesar ne ve. S takimi članki zavajamo javnost z nečim, kar ni res. Posebno zadnji odstavek članka je treba razčistiti, ali je res ali tli. Dopisnik je odgovoren za resničnost stvari, o katerih piše. ( c nuna podatkov ali želi dodatnih pojasnil, tncli nuna daleč do skupščine, kjer jih lahko najde. Mil je zraven, ko se je govorilo o tedt investicijah, poslušal je na svoja ušesa, piše pa nekaj tretjega. Praksa, da je treba objaviti vsak članek, ki ga kdo napiše, ni pravilnu. Tako ena stran kritizira ob vsaki priliki, druga, ki ima podatke, pa je tiho. Skupščina bi morala na te stvari dati primeren odgovor. Polemika je v redu, če je obojestranska, sicer pu ne. Drugi diskutant: Franc Hubjan ugotavlju. da politika in izvrševanje del na negospodarskih gradnjah povzroča že nekaj let trenja, ta stalna trenja pa povzročajo določeno pasivnost tistih, ki delajo na teh področjih. Tako smo priče različnih obravnav na sestankih občinskih političnih organizacij, stalnih napadov na skupščino itd. Kritizirane so bile gradnje, ki so bile sprejete kol prioritetne, obravnavane na zborih volivcev z zahtevami, du se /grade čimprej. Rezultat tega je bil začetek nekaterih investicij, ki pa so se pod določenim pritiskom ustavile. Iz podatkov se vidi. če se preračuna sedanja vrednost izvršenih del oz. obveznosti in anuitet, cla izvršene investicije predstavljajo precejšnje prihranke v primerjavi s tem, 6e bi morali ta deda izvajati sedaj. Z druge sirani pa ni prikazano, kakšna škoda je bila povzročena S tem, ker so se dela uslavila in objekti sloje nedok onea n i in neizkoriščeni kot npr, poštno poslopje in dvoranski objekt. V tistem času, ko je komite postavil, da se morajo dela ušla viti na pošlnem poslopju in komunalnem centru, bi bilo bolje prav obratno, da bi se pred skupščino postavilo ali je mo- goče zagotoviti sredstva, da se dela dokončajo. Šele. ko te možnosti ne bi bilo. bi šli na zadnji ukrep tj. ustavitev del. Vendar se je le kategorično vztrajalo na ustavitvi del. lako vidimo, da stanejo dela na pošti danes ca. 41 milijonov Selin. takrat pa bi jo dogradili s 13 milijoni. Objekt bi bil dan v uporabo že pred enim letom oz. letom in pol. lako pa še danes ni. Te stvari je potrebno, da se obravnavajo tudi na skupščini, ne pa da je skupščina tista, ki je obremenjena s najrazličnejšim k rilizi ran jem. posebno s strani organizacij. S tem, da skupščina prevzema to breme, priznava, da imajo prav vsi tisti, ki te stvari pišejo in govorijo, lak je bil vpliv občinskega komiteja oz. sekretarju, ki je kategorično vzt rajal, ne da bi se poglobil v vprašanje, ali so realne možnosti, dn se dobijo sredstva in objekti dokončajo. Vemo. da je Mla takrat dana možnost, da bi M sredstva dobila. Vendar je bilo vse tako ustrahovuito. du si ni nihče upal. da bi sredstva za to zbiral. Bilo je enostavno zahtevano, da se to ne sme delati. Bilo bi v redu. da bi se skupščina tukaj postavila, kdo ima prav v primeru, ko je bi I u danu možnost, da se stvari dokončajo, pu se niso. Naj se objavi v časopisu tudi stališče skupščine, ker ni bilo nobene stvari, ki ne bi bila obruvnuvuna. Na-sprotno: zbori volivcev In lahko ugotovili, da je bilo premalo napravljenega od vsega tegu. kar so zbori sprejeli. In glede prioritete: nekatere stvari so bile grajene v obliki sofinanciranja s strani gospodarskih organizacij. Kjer so bila tu sredstvu v pretežni meri soudeležena, so imela tista dela priori teto. Po mojem mnenju sedunj spori in stalna nasprotovanja organizacij, kot so komite in ostale, proti delovanju skupšči ne niso v redu. Ne more se oporekati stvarem, ki so bih zakonito in po vseh predpisih pripravljeno in ki so uživule tudi vso podporo občanov. podjetja Naprecbi. -mo že spet vide!' pa so. da se bo aa (»radnja velike samopostrežne trgovine (rg ie zaradi zime zastala, v zadnjih dneh Dn delavce, ki so pričeli z delom. Vsi izglc.li drugi strani dvorane pričela gradili samopostrežna restavraciji! in samski dom. oba objekta, tj. samopostrežna trgovina in samopostrežna restavracija pa bosta v prvem naditropiu mert seboj povezana preko pritličnega dela rivnranr. ki naj bi bil tudi dvignjen za eno etažo PREGLED ODPLAČILA NAJETIH DOLGOROČNIH POSOJIL IZ PRORAČUNA IN SKLADOV PO VRSTI V STARIH DINARJIH Vrsta gradnje Naziv ln kraj OSNOVNE ŠOLE Šol. del. Sol. del. stara nova ZADRUŽNI DOMOVI STANOVANJSKI BLOKI Osnovna šola Brdo Osnovna šola Brdo Osnovna šola II Domžale Osnovna šola II Domžale Osnovna šola II Domžale Osnovna šola I Domžale -Osnovna šola I Domžale -Osnovna šola Ihan Osemletka Mengeš Osnovna šola Mengeš Osnovna šola Moravče Osnovna šola Ožbolt Osnovna šola Radomlje — Osnovna šola Radomlje — Osnovna šola Zlato polje Osnovna šola Zlato polje Skopaj Zadružni dom Homec Zadružni dom Homec Zadružni dom Moravče Zadružni dom Radomlje Zadružni dom Trzin Zadružni dom Vir Zadružni dom Vir skupaj Učiteljska stanovanja Češnjice Učiteljska stanovanja Češnjice Učiteljska stanovanja Češnjice Stanovanjsk blok 3 — Tomšičeva. Domžale Stanovanjski blok 2 — Tomšičeva, Domžale Stanovanjska hiša na kopališču Stanovanja ZB Domžale Stanovanja ZB Domžale Adaptacija stanov, hiše Trojane Skupaj Trgovsko-stanovanj. blok — Ljublj. Samopostrežna trovina Domžale (Oprema) 'knpaj Asfaltna cesta Domžale Rekonstrukcija ceste Domžale —Duplica Trafo postaja Domžale Cesta za trafo postajo Količevo Cesta Radomlje -Mengeš i 'esta Zavrti-Mengeš 'eseni most — Studa Modernizacija ceste Mengeš Skupaj KOMUNALNI Komunalni center — Domžale CENTER Komunalni center — Domžale Komunalni center — Domžale Skupaj Kanalizacija — Domžale Kanalizacija — Domžale Kanalizacija — Domžale Kanalizacija Mengeš Kanalizacija Mengeš Skupaj Zdravstveni dom Domžale Zdravstveni dom Domžale Zdravstveni dom Domžale Skupaj POSLOVNE ZGRADBE CESTE, POSTAJE. MOST KANALIZACIJA ZDRAVSTVENI DOM (0 te~ (0 Revolorizl- Najemnik Znesek Letna Odpla- o 'o *-* <3 rano posojilo posojitla anuiteta čilni rok v-ž 0- G — o a z Indeksom 'G'O SCO žlvljenskih £* " o stroškov Sob Domžale 44,387.65? 5,528.300 12 1966 19?? 44,387.65? Šolski sklad 150,000.1)00 13,593.800 12 196? 1978 150,000.00» Sob Domžale 3,000.000 216.000 15 1958 1973 9,306.000 Sob Domžale 30,933.832 1,401.600 25 1961 1986 ?6,???.??1 Sob Domžale 7,223.372 227.280 25 1962 1986 15,681.941 Sob Domžale 3,019.824 318.100 10 1961 1970 7,495.203 Sob Domžale 3,805.798 892.320 5 1962 1966 8,262.38? Sob Domžale 18,628.038 720.280 30 1962 1991 40,441.470 KLO Mengeš 4,470.939 113.240 50 1959 2009 13,377.050 KLO Mengeš 3,261.555 171.800 10 1958 1968 5,130.743 Šolski sklad 150,000.000 21,110.000 10 1968 197? 150,000.000 Sob Domžale 5,445.517 121.200 30 195? 1987 17,545.456 Sob Domžale 560.000 40.400 15 195? 1972 1,804.320 Sob Domžale 87,704.257 5,058.470 10 1963 1978 176,724.078 Sob Domžale 3,740.000 134.600 15 1957 1972 12,050.280 Sob Domžale 1,010.556 45.000 30 195? 1986 3,256.011 517,191.345 49,692.390 732,240.367 KLO Radomlje 537.250 24.000 30 1958 1987 1,666.550 KLO Radomlje 1,000.854 38.000 30 1958 198? 3,104.64'» Sob Domžale 1,278.529 65.000 22 1960 1981 3.486.54« KLO Radomlje 1,027.110 39.600 30 1954 1983 3,921.50/, KLO Mengeš 2,225.492 101.100 25 195? 1981 7,170.535 KLO Vir 3,773.236 211.400 15 1958 1972 11,704.578 i KLO Vir 1,663.924 129.500 15 1938 1972 5,161.492 | 11,506.395 517.600 36,215.859 Sob Domžale 2,501-871 278.400 10 1963 1973 5,041.270 Sob Domžale 2,010.150 222.800 10 1964 1974 3,676.564 Sob Domžale 3,714.000 392.500 10 1965 1974 4,408.686 Sob Domžale 7,216.735 222.500 30 1956 1986 24,212.146 Sob Domžale 12,167.960 1,058.200 15 1958 1972 37,745.014 Sob Domžale 2,309.684 166.200 15 1959 1973 6,910.575 Sob Domžale 36,922.641 4,092.160 10 1966 1976 36,922.641 Sob Domžale 18,835.052 2,095.500 10 1966 1976 18,835.052 Sob Domžale 2,733.640 302.980 10 196? 1976 2,733.640 88,411.733 8,831.240 140,485.588 Sob Domžale 55,602.082 3,271.600 25 1961 1986 138,004.368 Sob Domžale 4,698.274 494.900 10 1962 1971 10,199.953 60,300.356 3,766.500 148,204.321 Sob Domžale 3,083.000 111.000 15 195? 1972 9,933.426 Sob Domžale 10,538.716 1,577.200 10 1961 1970 33,603.093 Sob Domžale 5,536.230 1,169.060 5 1962 196? 12,019.155 A Sob Domžale 12,467.278 2,470.464 5 1961 1966 30,943.784 VJ Sob Domžale 8,658.399 479.810 10 1963 1973 17,446.674 Cestni sklad 1.500.000 87.370 10 1965 1974 2,083.500 Sob Domžale 1,000.000 45.300 25 1958 1983 3,102.000 KLO Mengeš 8,000.000 525.374 10 1958 1968 2,733.973 53,783.623 6,465.578 111,865.605 Sob Domžale 54,000.000 2,580.000 10 1965 1974 75,006.000 Sob Domžale 23,536.556 1,731.900 10 1966 1976 23,536.556 Sob Domžale 30,180.833 3,281.960 15 1966 1980 30,180.833 107,717.389 7,593.860 128,723.389 Sob Domžale 21,474.015 972.940 25 1959 1983 64,250.253 Sob Domžale 5,017.656 528.524 10 1960 1969 13,683.148 Sob Domžale 10,029.206 554.400 25 1961 1985 24,892.489 KLO Mengeš 3,261.555 171.800 10 1958 1968 10,117.344 KLO Mengeš 1,475.000 81.600 20 1958 1977 4,575.450 41,257.432 2,309.264 117,518.684 Sob Domžale 150,000.000 30,000.000 5 1965 1969 208,350.000 Sob Domžale 13,938.486 3,252.166 15 1964 1978 25,493.491 Sob Domžale 101.541.441 13,174.000 12 196? 1978 101,541.441 265,479.927 46,426.166 335.384.932 Vrsta gradnje Kraj Poštno podjetje Domžale Poštno podjetje Domžale Poštno podjetje Domžale Skupaj Gasilski dom Mengeš Gasilski dom Mengeš Skupaj Kulturni dom Mengeš Kulturni dom Mengeš Kulturni dom Moravče Kulturni dom Moravče Skupaj VODOVOD Vodovod Krtim; Škocjrn Skupaj POŠTA GASILSKI DOM KULTU KINI DOMOVI NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Razne negospodarske investicije Skupaj BOLNICA Bolnica Ljubljana Skupaj ZGRADBE Upravna zgradba Mengeš Skupaj SKUPAJ °o konca leta 1966 odplačanih 34,3 °/o najetih posojil. Najemnik Znesek posojila Letna anuiteia Odplačilni rok rs .* -i I H £1 iS 0 Sob Domžale 20,183.035 3,217.600 8 1964 1972 Sob Domžale 39,9S;.386 5,627.120 10 H64 lt 75 Sob Domžale 11,215509 1,811.520 8 lz63 19.-4 KLO Mengeš KLO Mengeš KLO Mengeš KLO Mengeš Sob Domžale Sob Domžale Sob Domžale Sob Domžale Sob Domžale Sob Domžale 71.585.421 10.659 240 400.000 11,372.754 11,772.754 Revolorizi- rono posoji o z IntiskSifin zlvllensklii stroškov 56.914.~?1 7>,13t.'2l 15,577.53; 125 62 8.900 32S.910 337.810 30 £0 195: 1958 i<*s: 1978 l.žjb.so. 35.27S.2tJ5 36.567.08". 8,000.000 525.374 10 1958 1968 21.816.00 2.000.1)00 290.804 10 1959 1 6s 5,9>4.0a 14.923.11? 749.450 5 1965 1 i*7« 20.72 j.2.0 24,681.333 4,520.100 10 1967 1970 21.cyt.33. 49.604.450 6.f85.628 76,2'J9.54* 1,355.192 52.4C0 30 1*60 IK'JO 3,695.60 1,355.192 52.400 3,W5/n 6,422.176 711.780 10 1961 1971 15,939.34 • 6.422.176 711.780 15.939.8 ti 23,O»0.0CO 6,761.940 4 1964 1967 42,06r.00.» 23.000.0OIt 6.761.940 42.067.OJ0 1,976.313 109.283 20 1959 1979 ■>,-i lastnikom-kasetom označili ludi les za domačo uporabo, brez. vsakršnih prošenj za razrez. Odpravljeni so bili administrativni ukrepi: — prošnja za odkazilo poseka, — prošnja za razrez. — prošnja za oprostitev prispevkov za gozdni sklad. Tako je poslovanja gozdnega obrata potekalo v novem prehodnem obdobju, v katerem so lastniki gozdov-kmet je uveljavljali svoje pravice predvsem » visoki uporabi lesa za neposredno domačo uporabu Na območju občine Doinžule je evidentiranih 1890 laslnikov gozdov-kmetov in MIO nekme-lov. Skupno smo v gozdovih zasebnega sektorja za sečnjo v letu 1966 odkazuli 9.022 m3 iglavcev in 9.352 m* listavcev. No Formirana sredstva za regeneracijo gozdov ...... Poraba sredstev za reprodukcijo .......... Razlika — primanjkljaj . . , osnovi določil uredbe o prispev kil za pospeševanje gozdov, bi znašali prispevki v občinski gozdni sklad — po cenah obru ta - 310.000.00 N din. Zarudi sprememb pri nnčinu obruču navanju prispevkov, ki se pu Pravilniku o načinu ohručunu-viinjn in plačevanja umortizu cije za regeneracije gozdov po novem vplačuje le od izdelan i I, lesnih sort inicntov. ki niso upo rabljeni za lastno uporabo last nikov gozdov — kmetov, bi pi naših predvidevanjih lahko for miraii v skladu za pospeševanje gozdov le 220.348,00 N dir Ce primerjamo podatke o od meri prispevkov za gozdu sklad v preteklih letih vidimo da so le-ti v letih I96i do 190 nižji za letno poprečje 130.000" novih dinarjev, Z ozimni nu obširno gozdnati območje ob istočasno veliken številu lastnikov gozdov — kmetov, lahko trdimo, da v da nih pogojih ne moremo ustvu ritj dovolj sredstev zn repre diikcijo v gozdovih zasebnega sektorja, kar je razvidno že iz letnega načrta gospodarske oi ganizaeije za leto 1%6 Družbeni sektor Zasebni sektor Skup«', 159.491.00 220.548.00 3-9.839.00 542.210.00 162.5-1.00 Ta primanjkljaj v znesku 162.371,00 N din bo poravnan iz sredstev ostalih enot v okviru Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Kljub temu, da so odborniki občinski' skupščine na svoji seji 28. januarja I9M sprejeli tudi sklep o količinah lesa za letno uporabo lastnikov gozdov — kmetov, odgovarjajoči odlok zaradi nesporazuma ni bil objavljen. S tem je tudi opravičljiv izpad pri prodaji lesnih sortimeutov v iznosu 2.662 m' in istočasno tudi razlika nadaljnjih 46.111.67 N din sredstev, uporabljenih za reprodukcijo. Ob ukinitvi gozdnega sklada pri SOb Domžale je gozdni obrat prevzel zaostanek na plačilu prispevkov v višini 326.268.24 N din. Pri razpravljanju o načinu izterjave dolgov na zasedanju delavskega sveta podjetja so predvsem člani iz vrst kmetov — lastnikov gozdov zahtevali dosledno izterjavo vseh dolžnikov. l'o navedenem sklepu samoupravnih organov so bili vročeni vsem dolžnikom pismeni opomini. Posebno problematično je bilo tudi vprašanje v zvezi z izvajanjem razreza lesa za neposredno domačo uporabo. Vendar lahko ugotovimo, da je oddelek za gospodarstvo pri SOb Dom- žale izdajal dovoljenju za izvajanje žagarskih uslug vsakomur, ki je za istega, po zakonitih določilih, zaprosil. Jako so obratovale žage v Soteski pri Moravčah, v Zalogu pri Moravčah, v Doiah pri Moravčah, v Zlatenkii pri Blagovici, v Ihanu, v Hadomljah in na Trojanah. Po izločitvi javnih cest iz katastra občinskih cest, so krajevne skupnosti izločevale iz svojih sredstev tudi tlel za redno vzdrževanje cest. Vsi vemo, da so bili ti zneski minimalni, posebno na območjih, kjer občani prispevajo le delež za socialno zavarovanje. Prav na teh območjih pa so se posebno v zadnjem letu pokazale izredne potrebe po cestah, ki so nenadoma postale vse — gozdne! Prav gotovo so vaščani upravičeni do boljših življenjskih pogojev, do boljših pro-melnih zvez. Logično pa je. da je za gradnjo cest potrebno ustvariti tudi sredstva, ki jih ne bo mogel prispevati deficitni sklad za kmečko zavarovanje, niti občinski cestni sklad, v katerega ne pritekajo sredstva od dohodnin kmetijstva v taki meri. da bi lahko zadovoljili vedno večje potrebe kmečkega prebivalstva. Cene lesnim sortimentom so ostale nespre- menjene, prispevki za regeneracijo gozdov so nižji — s tem pa tudi udeležba gozdnega obrata pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest ne more biti višja. Nujno moramo upoštevati, da je gozdno gospodarstvo gospodarska organizacija, ki ima svoje obveznosti do družbe, ki je neposredno prevzela velike moralne in materialne obveznosti pri gospodarjenju z. gozdovi, posebno še po uvedbi gospodarske reforme. Za svoje delo je odgovorna tudi širokemu krogu lastnikov gozdov, ki s svojimi predstavniki v samoupravnih organih podjetja že leto dni urejajo odnose gospo darjenja v zasebnih gozdovih Gotovo lahko trdimo, da smo premagali začetne težave pri izvajanju določil novega zakona o gozdovih. Za reševanje skupnih interesov bo v tekočem letu nujno boljše sodelovanje lastnikov gozdov in gospodarske organizacije. Preko osnovnih komunalnih skupnosti bomo o naših skupnih interesih in problemih za leto 1067 sestavili pred loge ■ — za načrtno gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest: — v mesecu marcu bo gozdni obrat na sedežih revirnili okolišev v Domžalah, Blagovici in Moravčah sprejel dodatne predloge k sečnemu načrtu za gozd" no-gospodarsko leto 1068; — zaradi odločil o strokovni usposobljenosti pooblaščenih oseb, ki jim je dopustno odka-zilo drevja za posek, bouio sprejemali predloge lastnikov gozdov še mesec dni. naknadnih predlogov, razen v upravičenih primerih, pa ne bomo mogli upoštevati; — gozdarji bodo prevzemali les na sečiščih. kjer bodo dogovorjene količine tudi označili /a lastno porabo; — sestavljene predloge o lastni uporabi lesa lastnikov gozdov — kmetov, predolge H| priporočila krajevnih skupnosti o gradnji in vzdrževanju gozdnih komunikacij, sečni nučrt t dodatnimi predlogi in predlogi zu lastno uporabo lesnih sortimeutov bomo predložili v razpravo svetu lastnikov gozdov, ki bo svoj dokončni predlOI predložil v potrditev svetu delovne enote, Upravičeno pričakujemo, da bodo ob zaključku tokočog9 leta uspehi poslovanja Gozdnega obrala Domžale ne le otk raz aktivnega sodelovanja ČUI nov delovne skupnosti, temveč rezultat' zavestnega razumevanja in sodelovanja vseh lastni' kov gozdov. Novi prostori — porok za uspešno delo Domžalski »Avtosorvis* je bil do pred kratkim manjše podjetje, ki je zaradi razi i eseiiosli delovnih prostorov bolj ah manj le životarilo. Produktivnost je bila nizka, kar pa je razumljivo, sa | v takih prostorih ni bilo mogoče organizirati popravila avtomobilov na sodoben način., stroški pa so bili precej visoki zaradi prepelja-vanja iz enega obrata v drugega. Pred novim letom pa so se preselili v nove skupne prostore na Ljubljanski cesti I pri bencinski črpalki. Za njihovo Z obiska v Avtoservisu delovno skupnost je bil to velik dogodek, ki pa so si ga zaslužili predvsem sami z nekajletnim odrekanjem višjim osebnim dohodkom na račun gradnje nove velike hale. Ni bilo lahko! Marsikdo je dvomil v sposobnost kolektiva, denar je pritekal počasi, z. muko. Danes dvoetažna stuvba stoji! Skupna površj-na delovnih prostorov znaša 2600m*, zaenkrat pa je usposobljena za obratovanje samo prva etaža. Do sedaj so za gradnjo porabili 97 milijonov S dinarjev, od tega več kot polovico lastnih sredstev, kar je V velikih in svetlih delavnicah Avtoservisa v prvem nadstropju novega objekta že opravljajo generalne remonte motornih vozil vseh vrst. Koncentracija vseh dosedaj raztresenih obratov bo prav gotovo dvignila tudi produktivnost in kvaliteto bilo za kolektiv, ki danes šteje ">H delavcev in 20 učencev — vajencev, velika obremenitev. Sicer pa tega ne bi zmogli, če ne bi tudi v starih, nemogočih delovnih prostorih kljub vsemu ustvarili iz leta v leto večjega dohodka. Tako se je brulo produkt povečal od 138 milijonov v letu 1963 na okoli 180 milijonov S dinarjev vnovčenega dohodka v lotu 1966, oziroma se je nasproti letu 1961 povečal skoraj 3,3-krat. Število zaposlenih pa se je ta čas (od leta 1961) dvignilo vsega za 7%. Tako SO lahko izdvojili za investicije v letu 1964 18 milijonov, leta 1965 pa 22 milijonov S dinarjev. Seveda pa bo potrebno še precej denarja za dograditev in sodobno opremo novega objekta. Trenutno imajo šc 10 milijonov neplačanih računov, vložili pa so prošnjo za 28 milijonov S dinarjev kredita, ki naj bi skupaj z lastnimi sredstvi omogočil, da bi podjetje začelo delali s polno zmogljivostjo. V novih prostorih že delujejo avtoklepnrskn in kolarska delavnica, ličarji, tapetniki. avto-eleklričarji in mehaniki, h katerim spada sedaj tudi NSII »Pretiš« servis in »Moped« servis, ki sta se tja preselila iz centra Domžal. V njune prostore (Pri Praprolniku) pa se je vselila »Elektromehaničnn delavnica« Domžale, ki se je s 1. januarjem 1967 pripojila k »Avtoservisu«, kot ekonomska enotu s samostojnim obračU' nom. jKlektromehanična delavnica« je tudi prispevala de' sredstev za gradnjo novih pr°' štorov na Ljubljanski cesti št. !■ In načrti? Z novimi prostori so dani V pogoji, da »Avloservis« postaDj-podjetje za sodoben servis vse" vrst motornih vozil, ki bo las* ko konkuriralo drugim podob' ni m podjetjem I svojo kvalite' to. pa tudi s ceno. Tako bo n"' v« lakirnica za osebne avtom0-bile in kombije na jsodobnej* opremljena, saj bodo avtom0' bile lakirali v posebni hernie' lično zaprti kabini s tremi zrSf niini linami za ogrevanje, h'1' jenje in močno hlajenje. PjR) vijo. da bodo lahko v tej kavni dosegli skoraj stoodstotn brezprašnosl prostoru, kar J. eden glavnih pogojev za kva"' tetno lakiranje. Tudi v drugih delih delovnega procesa se bo tehnološki p?.' stopek spremenil. V spodnji prostorih bodo opravljali "e montažo in montažo lažjih v" zil, za težja pa zgoraj. Te dni pa tečejo tudi zadoJj razgovori o ustanovitvi »Volk vvagen« servisa, ki naj bi t prevzel »Avtoservis« za to ve' ko znhodnonemško tovarno >. tomobilov. — »Načelno sogla*' ..m., i-i,-er ,l,tt-.»(rl, /o /il, nase. smo sicer dosegli že ob nn_s obisku v Wollshurgu,« pravi rektor nnd.frt.ta tov. Zaje. »s dn.f pa se pogajamo o nosame. nih pogojih z Interekspor*0, iz Beograda kot posrednikom^ tem poslu.* v podjetju "P8««l da Interekspor' le ne bo sku", preveč izrabiti vlogo močne' šega. ¥.G dodatne količine lesa za izredne potrebe, ki jih bo vsak lastnik gozda lahko uveljavil na podlagi ustrezne dokumentacije. V razpravi so odborniki ugotavljali, da se je negodovanje, ki ga je sprožil postopek, po katerem je bil omenjen zakon sprejet, nekako poleglo, saj so se že pokazale njegove pozitivne strani, kot je bilo to mogoče ugotoviti tudi iz poročila GG in gozdarskega inšpektorja. Na vsak način je pozitivna ugotovitev, da se že več vlaga v obnovo oziroma prirast, kot pa je izkoriščanje gozdov, kar za obdobje pred uveljavitvijo zakona ni bilo mogoče trditi. Vsako povišanje količin za domačo porabo pa bi že posegalo v prirast v gozdovih; upoštevat: pa je tudi potrebe industrije in družbe, ter misliti tudi na tiste, ki niso lastniki gozdov, pa kurjavo in les prav tako potrebujejo Še druge tehtne ugotovitve so povedali odborniki nasproti zahtevam in drugačnemu tolmačenju omenjenega zakona, ki je prišlo do izraza v razpravi, v kateri so sodelovali poleg predsedujočega, zastopnika obrata GG in medobčinskega gozdarskega inšpektorja, še odborniki l.ndo Simončič. Štefan Rrvar. Ivan <*"ebulj. Martin Štiftar. Anton Brodar. Franc Požar. Ciril Je-senšek in Albin Penič. Po znkl'iičeni razpravi je bil odlok o količini in vrsti lesa. ki pripada kmetu — lastniku gozda sprejet z večino glasov kot ga je predlagal svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Za lastno uporabo bo torej kmet — lastnik gozda, ki ima do 5 ha kmetijskih površin, lahko po- sekal 8 prm listavcev za drva in 1 prm tehničnega lesa — iglavcev: kmetu, ki ima nad 5 ha kmetijskih površin pa pripada za lastno uporabo 12 prm listavcev za drva in 2 prm tehničnega lesa — iglavcev. Besedilo odloka je objavljeno v uradni prilogi. V nadaljevanju seje je bil sprejet še odlok o spremembi odloka o javnem redu in miru, s katerim so bila usklajena nekatera dosedanja nezakonita določila glede izrekanja kazni za posamezne prekrške. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina sprejela sklep, da se Marija Grilj razreši članstva v svetu za socialno varstvo in varstvo družine- in namesto nje imenuje v ta svet Ljudmila Ilumar. Ker je potekel mandat članu sveta I. osnovne šole dr. Ivu Pevcu, je bil namesto njega v svet imenovan Ludvik Povž. Skupščina je potrdila tudi imenovanje posebne komisije za rešitev spora med podjetjem Vodovod Kranj in Vodno skupnostjo Cerk I je-Komenda-Vodi-ce-Mengeš. v katero so bili imenovani: Ivan Zupan, Jane/. Jeglič in Stojan Markovič. Nadalje je skupščina imenovala komisijo zn volilne imenike, ki jo sestavljajo Janez. Zibelnik, predsednik komisije. Marjan Kali-man, njegov namestnik. Zdrav-ko Vidmar in Milena Mermnl. kot člana komisije in Boženn llabjan ter Zdrnvko štrukelj, kot njuna namestnika. Ker so s 15. januarjem 1967 občinske komisije za ugotavljanje pokojninske dobe prenehale odločati o zahtevkih za ugotovitev omenjene dobe. je skup- ščina sprejela sklep o ukinitvi komisije ter o razrešitvi njenih članov. V zvezi s sklepanjem o prenosu viška sredstev, ustvarjenih v preteklem letu za subvencioniranje stanarine na kreditno banko in hranilnico Domžale je skupščina imenovala poseben odbor, ki bo pripravil program zn porabo teh sredstev na področju stanovanjske izgradnje in zn obrat družbene prehrane. V odbor so bili imenovani predstavniki gospodar skih organizacij, in sicer: Stane Brunček - ZKI Domžale, Andrej Gvetko — Zavod zn gospodarsko propagando Domžale, Janko Janša — TOKO Domžale, Kamilo Marine — Induplali Jarše, Miro Požek — TOSAMA Vir. Anton Repov/. — NAPRI-DEK Domžale, Ivo Sonc PA. PIRNICA Količevo, Malija Svoljšak -- UNIVKKSALE Dom. Žale, Janez Kralj, podpredsednik občinske skupščine in Albin Klemene, direktor komunalne banke in hranilnice Domžale. Ker je dosedanjim porotnikom občinskega sodišča potekla mandatna doba, zbori volivcev pa še niso predlagali novih, je bil sprejet sklep, da se do izvolitve novih podaljša mandat dosedanjim sodnikom porotnikom. Odbornik Jože Zevnik je nato seznanil odbornike o zazidalnem predlogu za območje Rodice in Spodnjih Jarš. Načrti so bili razgrnjeni po vseh prizadetih območjih in nato tudi javno obravnavani. Predvidoma konec aprila ali mesec i maja t. 1. bo po natečaju mogoče zemljišča že tudi oddati posameznim interesentom. Pri obravnavanju še drugih zazi- dalnih območij je ugotovil, da bo v najkrajšem času razgrnjen zazidalni načrt za pozidavo na območju Mcng.Ša ida li veroznhodni del Radomelj, medtem ko bo težje uresničiti predlog zbora volivcev v Trzinu za pozidavo »Zareber«. Tudi na Zg. Viru, ki je že delno urejen, bi z racionalno zazidnvo dobili še okoli 80 parcel za gradnjo individualnih hiš. Pri sedanjem močnem pritisku gradbenih interesentov za gradbena zemljišča bo treba čimprej izkoristiti tudi to možnost. Zaenkrat pa po zazidalnem programu še ne pride na vrsto območje Preserij pri Radomljah. V zvezi s tem so odborniki načeli vprašanji" črne gradnje. Kljub pritisku lastnikov dotedanjih črnih gradenj, da bi te legalizirali, tega v vseh primerih ni bilo mogoče storiti. Zato je treba graditelje, ki nameravajo mimo 20-letne prakse, da je za vsako gradnjo potrebno dovoljenje, graditi brez dovoljenja, opozoriti na posledice. Te so dokaj obeli I ne. saj graditelji na črno ne morejo dobiti bančnih kreditov in ne morejo koristiti določenih komunalnjh dobrin, ker pač ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določajo ustrezni predpisi. [Na VSO to bi morali posamezniki pomisliti, predno prično z gradnjo brez. dovoljenja. Pri »predlogih in vprašanjih« odbornikov je odbornik Zibelnik prejel odgovor na vprašanje v zvezi z izvajanjem odloka o prispevku zn urejanje mestnega zemljišča, na kar je hi In peturna seja skupščine zaključena. Scz nam obrtnikov nepavšalistov in letna odmera davka za leto 1965 Zap. št. Priimek in ime. bivališče Cisti Odmer. Davčna Odm. pr. Zvezni Občinski Kazen Član. Skupal dohod. prisp. osn. TDS za TDS p. d. p. d. zbor. 1. Franc Avbelj, Lukovica 48 16.500 4.455 8.260 2056 2.695 10.660 — 165 20.040 2. Peter Avbelj. Spodnje Loke 8 4.400 792 1.200 300 1.200 900 — 44 3.236 3. Viktor Burgar. Mengeš. Znjčeva 15 9.000 1.620 ■ •1^;'i, — — 1.500 — 90 3.210 4 Lojze Battelino. Mengeš. Blejčeva 13.500 2.970 12.120 3030 786 5.704 — 135 12.625 5. Pavel Burkeljra, Krašnjn 40 4.400 792 — — 750 900 122 44 2.608 6 ?ože Golob. Mengeš, Gorenjska 16 2.370 427 — — 44 870 — 24 1.365 ~: vranr Košak. Mengeš. Kolodvor. 15 7.80O 1.404 2.397 599 300 1.016 78 5.307 8 'ože Lavrič. Lukovica 18 2.000 360 — 580 700 — 20 1.660 0 Stanislav Smrkolj. Lukovica 16 2.000 360 — — 580 700 h sisviv 20 1.660 ff van škufca. Jnble 6»! 6.800 1.224 — — — 1.585 144 68 5.021 11 ■rane štrukelj, Krašnja 3.000 540 — — — 700 127 50 1.397 12 anko Avman, Vir. Šarnnovičeva 4.000 720 — — — 3.808 — 40 4.568 13 innko Gabrič, Domžale, Bistriška 4.000 720 — — — 860 — 40 1.620 14 lanen firaMf. Nožice 55 8.000 1.440 — 750 2.750 — 80 5.020 Ifc 'anko Verbetič. Meng«'š, Zavrti 4 7.850 1.393 — — — 565 — 78 2.036 16, Lojze Zupan. Mengeš. Glavni trg 10 4.200 756 — — — 1.630 — 42 2.428 17. Stane Flajšman Mengeš, Blejčeva 8 13.000 5.600 — — 1.604 3.078 — 150 9.332 18 Ivan Flajšman. Mengeš 10.000 1.800 — — 1.804 1.660 — 100 5.364 l<) Frane Končan. 1 )omžale, Cankarjeva 15.000 5.600 — — — 2.136 — 150 5.886 20. Janez Merčun. Radomlje 6 15.000 5.600 — — 835 4.4H5 — 150 9.070 21. Miha Pirnnt Trzin 48 3.000 540 — — 672 336 30 45 1.623 22, Anton Poje. Trzin 49 16.000 4.160 — — — 6.766 — 160 11.066 23, Frane Sušnik Vrh t 4.000 720 — — 132 570 — 40 1.462 24, Valentin Testen. Loka S 4.500 810 — — — 1.717 — 45 2.572 25. Vinko Vnhtnr Mengeš, Kidričeva 6 6.000 1.080 — 755 409 — 60 2.304 26. Justina Varšek. Domžale. Taborska 15.000 2.700 22.930 5732 — 11.914 — 150 20.4% Zap it. Priimek in ime, bivališče Cisti dohod. Odmer, prisp. Davčna osn. TDS Odm. pr. za TDS Zvezni P d. Občinski p. d. Kazen Član. zbor. Skupaj 27. Pavel Vojska, Dob 17 11.000 1 />S0 2.496 624 _ 5.247 _ 110 7.961 28. Ivan Vrliovnik, Mengeš, Tomšičeva 2.000 360 — i''VTl j, . •—»•., ; 1.206 — — 1.586 29. Anton Znidar, Mengeš 5.80f) 1.044 — ■ftff^t; 'T — 3.200 — 58 4.302 •50. Frane Kolnik, Domžale, Ljubljanska 668 120 — — — 144 — 7 271 31. Jože Siard, Domžale, Kojska 13 5.000 900 5.433 135« — 2.277 — 50 4.585 32. Karolina Avbelj, Slegne 14 17.000 4.590 — — — 12.950 — 170 17.710 35. Ing. Uroš Belič", Domžale. Mnsljeva 20.000 6.000 5.494 1373 — 14.859 — 200 22.432 34. Roman Biieiir. Domžale. Rojskn 15 2.600 468 1— — — 1.056 78 26 1.628 55. Vinko Capuder, Domžale, Ljube Sere. 15.000 2.600 — — — 4.982 — 130 7.712 36. Jane/. Gosimčnr, 1'šala 29 21.700 6.944 — — — 7.160 — 217 14.521 37. Jože Ilabič, P.šoto 29 400 72 — — — 206 — 4 282 58. Anton Ilorjnk, Rodica 67 16.000 4.160 — — 2.248 1.907 — 160 8.457 39. Marija !' Rodica 67 6.620 1.192 422 105 — 3.563 — 66 4.926 40. Florjan Jemc, Tr/.in 159 16.000 4.160 — — — 5.650 498 160 10. lig 41. Peter Jenko, Domžale, Prešernova 2.570 463 — — — 3.022 — 26 3.511 42. 1'ani Koknlj, Ljubljana, Rožnu dol. 6.440 1.159 7.080 1770 — 5.240 — 71 8.240 43. Ivanka Kaplja, Radomlje 67 16.000 4.160 913 228 846 4.098 ■ — 160 9.492 44. Marjan Kmetic, Dob 50 25.000 8.750 — — — 11.410 — 250 20.410 45. Ciril Kmelič, Dob 50 5.460 623 — — — 2.676 — 35 3.534 46. Franc Levste!., Skrjončcvo 12 510 56 — — 198 — 5 257 47. Jožeta Lenček, Prelog 2? 1.200 216 — — — 763 40 12 1.031 48. Peter Lnvrič, Mengeš, Kolodvorska 2.000 360 — — — 500 — 20 880 49. Peler Nemec, Domžale, Ljube Sere. 16.000 4.160 914 228 640 4.213 — 160 9.401 50. Frančiška Orehek, Slegne 7 2.760 715 — — — 782 66 28 1.303 51. Jože Pogačar, Hudo 17 8.000 1.440 — — — 3.855 1' ;'(*«& 80 5.375 52. Jože Rovanšek, Mengeš, Kolodvor. 2.100 378 — — — 1.187 — 21 1.586 53. Matija Repanšek, Homec 5 a 9.800 1.764 , ■ — . — — 3.490 — 9« 5.352 54. Frančišku Rnčigaj, Sr. Jarše 20 580 104 — .' T* 156 13 6 279 55. Alojz Soje, Radomlje 62 22.000 7.040 — — — 12.234 975 220 20.469 56. Ermin Skitek, Domžale 320 58 — — — 250 — 3 341 57. Katarina Sršen. Mengeš, Kolodvor. 530 95 — 400 25 5 525 58. Jnknh škofic, Mengeš, Tomšičeva n. h. 7.670 1.580 — 240 3.840 "i/t* 4 77 5.537 59. Vida Škofic, Mengeš, Tomšičeva 7.S0O 1.404 — — 600 3.780 — 78 5.862 60. Slavko Sirca, Domžale, Bistriška 20.000 6.000 6.500 1625 — 26.639 — 200 34.464 61. Andrej Šraj. Radomlje 35 6.200 1.116 — — 3.591 2.058 — 62 6.807 62. Janez Šraj. Radomlje 63 21.400 6.848 1.159 290 6.887 8.906 ■ ' — J 214 22.325 63. Martin Šraj, Radomlje 105 24.000 8.160 2.613 653 10.009 7.906 — 240 26.968 64. Ljubo Vidnli. Domžale, Ljubljanska 20.000 6.000 6.040 1510 14.253 !— 200 21.963 65. Vinko Zakovšek, Domžale 16.000 4.160 — — — 4.130 — 160 8.430 66. Aleksandra Koželj, Dob 39 8.000 1.440 — — 16.478 4.402 — 80 22.400 67. Jože Koželj, Dob 39 9.250 1.665 — — 10.725 3.215 — 92 15.697 68. Miha Arncž. Spodnje Jarše 14 17.000 4.590 11.704 2926 — 8.452 — 170 16.138 69. Jože Bardorfer. Mengeš, Blejč. 16.000 4.160 6.791 1698 2.995 10.193 — 160 19.206 70. Anton Benda, Mengeš, Blejčeva 24 14.000 5.080 7.773 1943 — 6.875 — 140 12.038 71. Franc Boknlič. Mengeš, OF 12 2.000 360 — — 630 — 20 1.010 72. Josip Flis, Domžale, Savska 6.000 1.080 2.330 582 530 2.534 _ 60 3.786 73. Jože Fugger, Moravče 9.000 1.620 4.794 1198 — _ 120 90 3.028 74. Silvo Goropečnik, Domžale, Savska 4.000 720 — — — 880 82 40 1.722 75. Jane/. Gregorc, Mengeš, Ropretova 8.000 1.440 — — — 1.926 ■r- 80 3.446 76. Janez Grošelj, Dob 99 11.000 1.980 2.595 648 _ 3.464 — 110 6.202 77. Vinko Domar, Domžale, Bistriška 8.000 1.440 1.946 486 — 2.000 — 80 4.006 78. Franc Ilrovnl, Domžale, Tomšičeva 7.000 1.260 926 230 — 2.600 — 70 4.160 79. Franc Ipuvec, Mengeš, Gorenjska 18.000 5.040 8.886 2221 484 12.432 — 180 20.337 80. Anton Junčignj s!.. Mengeš, Gor. 4.500 810 6.766 1691 — 3.735 — 45 6.281 81. Anion junčignj mL, Mengeš, Gor. 10.000 1.800 4.398 1100 — 5.939 — 100 8.939 82. Peler Juvan, Domžale. Ljubljanska 7.000 1.260 5.944 1486 — 2.826 — 70 5.642 83. Ludvik Kočar, Preserje 21 14.000 3.080 10.364 2591 — 5.983 140 11.794 84. Štefan Kočar, Preserje 7 12.000 2.160 6.760 1690 — 5.263 120 9.233 85. Miloš Kosec. Mengeš, Kidričeva 14.000 3.080 5.228 1307 1.979 7.228 — 140 15.^54 86. Ivan Kralj, Srednje Jarše 36 6.000 1.080 — — — — — 60 1.140 87. Štefan Levičnik, Krošnja 33 4.000 720 — — — 350 40 1.110 88. Slonislnv Kralj, Trzin 65 5.000 900 — — 800 8? 50 1.837 ». Franc Kumer, Mengeš. Tomšičeva 26 13.000 2.600 5.234 1308 — 7.184 — 130 11.222 90. Anton Mav. Lukovica 23 5.000 900 — — — 1.631 — 50 2.581 91. Anton Mesar, Lukovica 11.000 1.980 — — — 5.103 — 110 7.193 92. Frane Pelerca, Mengeš. Prešernova 3.000 540 — — — 540 — 30 910 93. Stane Posnvec. Vir. Stritarjeva 5.000 900 — — 1.040 — 50 1.990 94. Jože Rode. Nožice 4 12.000 2.160 3.560 890 — 4.880 — 120 8.050 95. Alojz Stupica. Šentvid 29 10.000 1.800 2.688 672 — 2.960 — 100 5.532 Zap. jt Priimek in ime, bivališče 96. Anton .Sare, Vir, Bukovčeva 97. Feliks štempelj, Mengeš, Liparjeva 98. Milan štolfa, Krašnja 27 99. Rihard Urbane, Loka 77 100. Anton Urbnnija, Loka 63 101. Franc Urbanija, Rova 8 102. Janez Volčini. Vir. Bukovčeva 103. Anica Vrečar. Domžale, Kolodvor. 104. Frane Zalokar, Mengeš, Gorenjska 105. Ivan Zabret. Domžale, Usnjarska 106. Anton Zarili. Mengeš 107. Marko Murgič. Domžale, Kamniška 108. Andrej Benda, Loka pri Mengšu 109. Martin Fajdiga. Rodica 16 110. Franc Gabrič, Domžale, Ljubljanska 111. Alojz Jelovšck. Ihan 38 112. Mirko Kordež. Vir, Čufarjeva 113. Mojca Margon, Vir, Šaranovičeva 114. Jože Vrenjak, Vir, Sončna 115. Ivan Dehevec, krojač, Mengeš 116. Martin Hribar. Lukovica 45 117. Milica Kokol. Domžale, Urha Sten. 118. Sonja Kokol, Domžale, Urha Stenov. 119. Ivana Kane. Domžale, Kidričeva 120. Ivan Kane, Mengeš. Kidričeva 121. Slavka Kancilja, Črnuče 85 122. Ilija Kostič, Trzin 17 123. Jožefa Kosec. Mengeš, Kidričeva 8 124. Vida Likar, Domžale, Radio c. 4 125. Polonca Lagoja. Loka 106 126. INuša Orehek. Vir. Šaranovičeva 127. Fani Orehek, Domžale. Ljubljan. 108 128. Maks Smolnikar. Depalavas 54 129. Albina Smolnikar, Depalavas 54 130. Majda štiftar. Domžale, Cesta talcev 131. Simon Bele, izdel. copat. Mengeš 132. Stane Bitenc. Domžale, Krakovska 133. Janez Koderinan, Domžale, Krožna 8 134. Ignac Kos, Dob 45 135. Blaž Mušič. Trzin 123 136. Miha Osredkar, Domžale. Kidričeva 137. Vinko Okršlar, Domžale, Radio c. 138. Vinko Okršlar ml., Domžale, Radio 139. Marija Okršlar, Domžale, Cankar. 140. Frančiška VVeith. Domžale. T. Tom. 141. Andrej Vrhovnik, Zahoršt 45 142. Franc Bolhnr. Domžale, Usnjarska 143. Janez Banko. Domžale. Studa 52 144. Janez Grčar, Dragomelj 11 145. Ferdinand Lavrič, Moravče 146. Milan Koknlj. Moravče 64 147. Anton Orehek. Domžale, Ljube Šerc. 148. Marjan Alič, pek. Vir, Šaranovičeva 149. Kristina Jarc. pek. Domžale 150. Pavel Kancilja, Domžale. Ljube šerc. 151. Ivan Per, Mengeš, Trdinov trg 152. Feliks I.ukali. Moravče 153. Ivanka Repanšek, Domžale, Kamn. 154. Valentin Janežič, Pšata 31 155. Frančiška Pustotnik, Zg. Petelinjek 156. Miha Kmetic, mesar, Trzin 157. Slavka Zaje, Mala Loka 6 158. Breda Cerar, Radomlje 159. Janez Homar. Mengeš. Blejčeva 24 160. Branko Gostinčar. Zg. Kašelj 142 161. Frane Kaplja, Radomlje 50 162. Mirko Kovačec. Vir, Cojzova 163. Jožica Lamne, Šentvid 28 164. Ivan Orel, Trzin 162 Cisti Odmer. Davčna Odm. pr. Zvezni Občinski Kazen Član. Skupaj dohod. prisp. osn. TDS za TDS p. d. p. d. zbor. 3.600 648 1.442 360 ._ 1.800 284 36 3.128 13.000 2.600 6.136 1534 m 5.606 — 130 10.094 9.000 1.440 890 222 — 2.164 — 90 3.916 10.000 1.800 2.735 684 — 4.444 — 100 7.028 8.000 1.440 — — — 1.020 — 80 2.540 9.000 1.620 — — — 5.292 350 90 7.352 11.000 1.980 2.817 704 — 4.013 — 110 6.807 15.000 3.600 6.358 1590 ■ — 7.340 — 150 12.680 5.000 900 — — — 1.180 — 50 2.130 500 90 1.650 412 — 160 — 5 667 12.000 2.160 2.882 720 — - 4.474 — 120 7.474 3.000 540 — — — 850 — 30 1.420 12.000 2.160 2.712 678 —■ 2.200 — 120 5.158 8.000 1.440 1.815 454 — 1.365 — 80 3.339 16.000 4.160 6.645 1661 10.342 — 160 16.323 6.000 1.080 2.398 599 2.885 — 60 4.624 6.480 1.166 — — - 1.920 — 65 3.151 55.460 22.184 2.428 607 9.663 17.176 — 555 50.185 13.500 2.970 3.882 970 — 6.733 — 135 10.808 5.000 900 2.472 618 — — — 50 1.586 3.240 583 — — — — • — 32 615 2.129 382 — — — 2.093 — 21 2.496 2.120 382 — — — 2.093 21 2.496 10.000 1.800 — — 13 8.124 — 100 10.057 10.000 1.800 — — — 3.713 — 100 5.613 3.000 540 486 121 — 1.956 — 30 2.647 2.000 360 243 61 — 1.350 —1 20 1.791 1.035 186 — — — 911 — 10 1.107 4.000 720 _ _ _ 932 _ 40 1.692 12.000 2.160 2.432 608 — 2.545 — 120 5.433 13.000 2.600 2.746 686 — 7.163 — 130 10.579 12.000 2.160 2.425 606 — 2.566 — 120 5.452 10.000 1.800 — — — 6.252 — 100 8.152 2.700 486 — — 708 — 27 1.221 6.000 1.080 1.066 266 — 1.365 — 60 2.771 3.500 630 —- — — — 33 33 698 12.000 2.160 — — 471 253 — 120 2.986 3.500 630 — — — — — 35 665 8.000 1.440 — — 1.668 1.489 — 80 4.677 6.500 1.170 — — — 2.500 — 65 3.735 28.700 11.193 15.738 3934 9.351 9.878 — 287 34.643 18.360 5.324 8.151 2037 6.524 5.920 — 184 19.989 19.400 5.820 11.270 2817 3.666 10.208 — 194 22.705 5.800 1.044 — — 1.645 1.279 — 58 4.026 7.000 1.260 — — 1.432 2.674 — 70 5.436 8.000 1.440 2.486 622 — 6.814 — 80 8.956 6.000 1.080 — — — 1.542 — 60 2.682 18.000 5.040 7.180 1795 5.404 8.817 180 19.326 1.000 180 — — — 160 — 10 350 1.000 180 — — — 314 — 10 504 14.000 3.080 6.282 1506 — 5.261 — 140 9.987 17.000 4.590 5.780 1445 — — — 170 6.205 12.000 2.160 8% 224 — — — 120 2.504 12.000 2.160 3.652 913 — — — 120 3.193 12.000 2.160 2.390 597 — — — 120 2.877 — — — — — 12 — 1 13 16.000 4.160 1.912 478 — — — 160 8.337 3.500 630 — — ■ — — — 35 665 5.500 630 — — — — — 35 665 16.200 4.360 — — , — — 162 4.522 5.000 900 — — — 1.000 — 50 1.950 2.430 437 ■ f' i 1" 300 1.266 — 24 2.027 1.000 180 v ' ~ 995 — 10 1.185 24.000 8.160 r — — — 19.585 — 240 27.985 24.000 8.575 5.230 1307 1.565 18.531 — 245 30.223 6.000 1.080 1.214 303 597 1.264 — 60 3.304 1.200 216 — — — 873 — 12 1.101 5.200 936 — — 4.037 — — 52 3.045 Zjtp' Priimek in Ime, bivališče 165. Vida Prnprolnik, Domžale, Partizan. 166. Anica Kženičnik. Mengeš, Kidričeva 167. Ivo S m o i n i k. Domžale, Savska 11 168. Vlutlka Pinpiolnik, Domžale 169. Angela Vidmar. Pod reč je 30 170. Franc Zor, Nožice 16 171. Franjo Žagar. Nožice 54 172. Cilka Žnitlnr, Mengeš, šlnndrova 3 173. Silvu Žnidur, Domžale, Kersnikovu 6 174. Filip Bevc, žiinar. Imovica 175. LovrO Peterlin, Preserje 41 176. Stane Pele; lin. Kamnik 177. Franc Šmon, Domžule 178. Štefka Količ, Domžale (79. Stanislav Kerč, Vir, Šaranovičeva 180. Franc Kožar, Domžale, Ljubljanska 181. Drago Pevec, Domžale, Roje 4 182. Peregrin Pelrič. Gradišče 2 183. Milan Košnk, Trzin 176 184. Alojz Leveč, Mengeš, Roprctova 185. Franc Mrčun, Biiče 1 186. Peter Majdič, Mengeš, Zavrti 18 187. Franc Štele, Mengeš, Gorenjska 18 188. Jane/. Slopnr, Loka 25 189. Vinko Capuder, Vrba 10 190. Janko Cerar, Trhjava 21 191. Rudolf Črnivec, Nožice 5 192. Pavel Florjančič, Prevoje 49 193. Franc Florjančič, Zclodnik 3 194. Jože GrailČ, Nožice 13 195. Primož Grošelj, Cešenik 6 196. Jakoli Grušič. Nožice 9 197. Franc llroval, Domžale, Krakovsku 198. Franc Ilabjan, Domžale, Krakovska 199. Jakob Hubjun, Domžale, Savska 200. Slane Koželj, Domžale, Savska 201. Jernej Kušnr. Domžale, Ljubljanska 202. Jože Kane, Mengeš, Glavni lig 17 203. Alojz Logar, Domžale, Kidričeva 204. Andrej Marinšek, P.šnln 37 205. Franc Prislan, Domžale, Savska 206. Franc Pavli, Mengeš, Blejčeva 207. Vnlenlin Pirnnt, Loka 65 208. Janko Rnline, Roča 2 209. Andi Ravnikar, Domžale, Kolodv. 210. Lojze Skok, Mengeš, Jelovškova 211. Janez Slcvcc, Preserje 19 212. Gregor Serko, Kolovcc 4 213. Ivan Vidnli, Mengeš, Trdinov trg 214. Jane/. Zupan, Preserje 18 215. Jane.: Zaje, Količevo 15 216. Anton /nidar, Mengeš, Prepernt»va 217. Maks Cerar, Krašnja 218. Andrej Cebulj, Topole 14 219. Franc Tavčar, Domžale, Ljubljanska Skupaj Cisti dohod. Odmer. prisp. Davčna osn. TDS Odm. pr. za TDS Zvezni p. d. Občlnski p. d. Kazen Član. zbor. Skupaj 14.000 3.080 _ _ — 10.314 — 140 13.534 16.000 4.160 — — 2.108 2.602 — 160 9.030 17,000 4.590 1.678 419 2.161 2.913 — 170 10.253 6.000 1.080 — — j 2.448 1.762 — 60 5.350 2.500 450 — — i 1.290 1.489 — 25 3.254 8.000 1.440 1.150 287 986 4.093 — 80 6.886 8.000 1.440 3.074 768 363 1.852 — 80 4.483 6.030 1.085 — — 5.167 3.322 — 60 9.634 5.000 900 — — — 4.286 — 50 5.236 10.000 1.800 2.412 603 203 4.499 — 100 7.205 14.500 3.480 — — — 6.917 — 145 10.542 12.000 2.160 — — — 3.817 — 120 6.097 10.000 L .890 3.214 805 — 4.620 — 103 7.418 4.100 738 2.857 714 — — — 41 1.493 5.000 900 2.232 558 — 730 223 50 2.461 16.000 4.160 2.042 510 — 2.334 — 160 7.164 3.000 540 200 50 — 130 — 30 770 2.000 360 906 226 — 300 41 20 951 3.000 540 — — — 250 — 30 820 5.000 9.10 — — — 850 — 50 1.800 5.000 900 — — 594 50 77 1.621 6.000 1.080 — — 820 — 60 1.960 6.000 i.oso — — 578 300 — 60 2.018 5.500 990 — — — 600 — 55 1.645 300 54 — , —* 213 134 — 3 424 3.500 630 — — 1.893 1.352 — 35 3.910 150 27 — — — 78 1 11 117 900 162 — — 506 362 — 9 1.039 900 162 — — 496 354 — 9 1.021 2.200 396 — — 1.135 811 118 22 2.482 850 133 — — 174 124 — 8 459 950 171 — 420 301 45 9 946 3.100 558 — — / 604 1.070 — 31 2.263 5.000 900 — — 1.622 1.158 — 50 3.730 2.IKK) 360 — — 1.171 837 20 119 2.507 1.800 324 — — 857 612 — 18 1.811 1.100 198 — 369 621 — 11 1.699 10.500 1.890 iSS-iMj — 4.813 3.437 — 105 10.245 3.200 576 — — 1.605 1.146 — 32 3.357 600 108 — 1 — 200 380 35 6 729 3.000 540 — — 1.800 1.285 — 30 3.653 1.400 232 — '• — 408 292 — 14 966 2.200 396 't • iT* II! — 1.071 1.071 — 22 2.560 1.300 234 — — 688 492 — 13 1.427 900 162 — — 519 367 53 9 1.110 220 40 — — _ — 178 11 2 231 5.200 936 — — - 2.780 1.980 287 52 6.035 5.100 936 — — 3.028 2.163 509 52 6.488 1.800 324 — — 876 626 — 18 1.844 1.750 315 — — 926 662 96 17 2.016 1.500 270 — — 806 576 83 15 1.750 1.700 306 — — 1.002 716 102 17 2.143 8.000 1.440 600 150 604 2.088 80 4.362 5.000 900 — — 105 1.217 50 2.272 4.000 720 1.342 335 ~- 3.093 40 4.193 1.379.188 KREDITNI BANKI IN HRANILNICI V DOMŽALAH Vezane vloge se obrestujejo po višji obrestni meri V Domžalah pet, v Mengšu nobene prodajalne s čevlji V pravom spomladanskem vremenu sem so zadnjo soboto januarja odločil obiskati domžalske prodajalno I čevlji. Domžale so v slabom desetletja prerasle iz trga v prijazno me-»to. Pred leti so statistično ugotovili, da je motorizacija v tem kraju najbolj razvita. Drugod je bil napredek morda nekoliko počasnejši, zato so si Domžal čani izbrali novo prvenstvo. Danes imajo največ prodajalen s čevlji. To ni dokazano, loda. kdo bi vse dokazovali Res pa je, da vse skrbijo za kulturno in kvalitetno postrežbo in da z bogato izbiro lahko zadovolje vsakega kupea. Bralci Občinskega poročevalca se bodo še spominjali mojega prispevka, ko sem v družbi ccpljeneu. Naprodaj imajo vse številke čevljev. Od številke 18 (copatko celo 17) pa do številke 46. Največja mera ženskega čevlja je 41. Največji promet ustvarjajo v decembru; izjemno je bilo lansko loto. ko so kupci kupili največ Čevljev v novembru. O BOVih cenah obutve tovariš lin mik ne ve nič. meni pu. da bodo morali nekatere cene popraviti, ker prodajajo sedaj določene izdelke pod lastno ceno. Prodajalno s čevlji Peko vodi Jožica 1'lerin. Ta prodajalna je le dobrih deset korakov oddaljena od prve. Naprodaj imajo čevlje vseh številk: tudi izbira je bogata. O novih cenah ne vedo še ničesar. Če pa bodo veljali v prihodnje modni čov- s Francem Gerbcem obiskal trgovine z živili, lak ral sem zapisal, da se vljudnost stopnjuje z oddaljenostjo iz Domžal. Tokrat sem bil samo v Domžalah, toda vljudnost je bila povsod zavidljiva in to velja zapisati. Vprašanju sem zastavil povsod enaka. Pričel sem v prodajalni ALPINK. kjer sem se pogovarjal s tovarišem Burni-kom. V Alpini imajo še dovolj spomladanske obutve. toda Domžalčini ne zahtevajo sodob-neje fazoni rane obutve, ampak Se zadovoljijo s »špičaki•'. Matična tovarna pa že dela sodobnejšo obutev predvsem iz semiša in Iji 20(1 N din, jih bodo ljudje kupovati, kolikor bodo seveda tudi osebni dohodki primerno visoki. Pri petih prodajalnah s čevlji je treba že precej truda, da ustvarimo primeren promet, mi ic rekla tovarišica Kle-rinova. Izdatki za obutev niso edina postavka izdatkov v gospodinjstvu, lepi čevlji pa stanejo že danes preko 70 N din. lahko vam pa zaupam, da dobite lične ženske čevlje v prodajalni Peko že za 54 N din. Prodajalna Planike je v središču Domžal. »Pravijo, da smo najcenejši,« mi je rekla poslo-vodkinja Marija Verčnik. Največ prometa ustvarijo od septembra do decembra in pred prazniki, Kupci kupujejo največ moške čevlje. Modni par čevljev velja v Planiki 73,44 Ndin: dvomim pa. da so to res modni čevlji čeprav so lepi. Planika ima na zalogi čevlje različnih proizvajalcev in ne samo tovarne v Kranju. Na policah pa so tudi ženske torbice iz plastike, ki veljajo 20 do 50 N din. Najdražja usnjena torbica pa stane kar 140 N din. O novih cenah nisem spraševal, povedali pa so mi. da v Domžalah prodajo vsak modni izdelek in, da cena pri tem ni pomembna, V mislih sem čestital Dom-žalčanom in Donižalčankam ler obiskal še prodajalno Borovo, čevlje za spomlad pričakujejo v naslednjih dneh. sicer pa lahko strankam postrežejo z. gumijevo obutvijo vseh številk Me škornjev št. 35 in 36 niso imeli). O petih trgovinah s čevlji pravijo pri Rorovu. da je to slabo. Kupci hodijo iz ene trgovine v drugo m končno še vedno ne dobijo tistega, kar si žele. Nuni vsem znani izdelki bivamo v Borovu so srednje dragi, kupci pa jih največ kupujejo v jeseni in v deževnem času. Vsako leto dvakrat znižajo ceno in imajo pri tem velik pro- inei. lako napredno ocenjevanje trga in zalog navaja prodajalce te trgovini;, da so že sedaj naročili poletno in ne samo spomladansko obutev. Sicer pa lahko kupite pri Borovu tu cl i potrebni pribor za negovanje obutve ter zračnice in plašče za dvokolesa in mopede. Plašče prodajajo tudi v sosednji trgovini, kjer pa morate za en plašč (za moped) odšteti kar 6 N din več. Moja sobesednica V Borovu je bila, tovarišica Alojzija Ostrbenk, Ze šesto leto prodajajo čevlje tudi v prodajalni Toko. Tovarna sama čevljev ne izdeluje, zato jih mora kupiti drugod. Čevlji so lepi in kvalitetni. Na zalogi imajo vedno le kvalitetno žensko obutev. Izbira sicer ni vidika, vendar prodajo vedno vse in jim razprodaja ni potrebna. Pravijo pa, in o tem sem se lahko prepričali da so pri cenah nižji, kol v ostalih trgovinah s čevlji. Prodajajo vse številke od 35 do 41. Največ prometa imajo jeseni. Vemo pa, da lahko v tej prodajalni kupite najlepšo ženske torbice in aktovke. Nekatere mi je tovarišica Ivanka Bolka tudi pokazala, Ce boste želeli, jih bo tudi vam. Vseh pet domžalskih trgovin s čevlji posluje z deljenim delovnih časom. Opoldne imajo dve ali tri ure odmora. V poletnem času še več. Vse trgovine istočasno prično z delom in hkrati končajo. Na občini pa ne dovolijo, da bi ta ali ona prodajalna delala npr. od 7. ure do 16. ure ali pa od 14. ure do 21. ure Non stop obratovalni čas za Domžale ni ustrezna rešitev. Mislim pa, da bodo trgovine pri- siljene prilagodili se željam kupcev in bolj elastično poslovati. Večji promet bo tudi za občino zanimivejši, zato sem prepričan, da se ne bodo upirali spremembi obratovalnega časa. če bodo Inko zahtevale prilike. Povsod sem bil lepo sprejet in vsi so mi prijazno odgovarjali. To je napredek, ob katerem se lahko mnogi vzgleduje. jo. Zanimive so tudi razprodaje, pri katerih zniža jo cone od 25 'rnv. Vodenje bi moralo biti humano vodenje mod enakimi, da delavec ne občuti hlapčevske podrejenosti in nepravilno bazirane avtoritete vodilnih. Avtoriteta vodilne osebi naj izhuja iz dela in ne iz nekega namišljenega kulta osebnosti. Protest proti napačnemu vrednotenju človeka le po funkciji in položaju, namesto po delu. je čedalje glasnejši in bo še glasnejši. Nihče, ki se zaveda svojega položaja v samoupravljanju, se s tem ne more strinjati. A.Dolenc Za&ai je otroš&i vrtec na Diru prazen ? Lani poleti je bil dograjen, do začetka januarja letos pa dokončno opremljen otroški vrtec na Viru v Šubičevi ulici, ki lahko sprejme do 5(1 otrok v starosti od 2 do " let. Vrtec je odprt od 5,30 do 14,30 vsak delavnik. Načrtno delo z ustreznim hišnim redom omogoča otrokom čas za igre in delo ter počitek, vmes pa dobijo malico in kosilo. Pričakovali bi, da je vrtec poln otrok z območja Vira in Količevega. Toda: v vrtcu je vsega 6 (z besedami šest) otrok. V vrtcu pa delata ena vzgojiteljica in delavka, ki je obenem kuharica in snažilka. Seveda so stroški na enega otroka nesorazmerno visoki. Kje so vzroki za tako majhen vpis? To smo hoteli vprašati direktorja domžalskega Zavoda za otroško varstvo »Marte Peternel«, pod katerega spada tudi vrtec na Viru, pa ga nismo dobili, ker je dal odpoved in odšel na dopust. Milena Peterka ki ga začasno nadomešča, pa je povedala, da je majhen vpis otrok v vrtec posledica različnih vzrokov. Naselje samo, sredi katerega je vrtec, je mlado, starši otrok ima- Kako je s V zadnji številki Občinskega poročevalca je nekdo spraševal, po kakšnih kriterijih se dodeljujejo priznavalnine in kdo je upravičen, da jo dobi. Da bi bralcem pojasnili to vprašanje, objavljamo danes osnovne principe, po katerih se priznavalnine dodeljujejo, v naslednji številki pa bomo priobčili tudi seznam tistih, ki priznavalnine že dobivajo. Priznavalnina je materialno priznanje družbene skupnosti zaslužnim borcem in aktivistom NOV. udeležencem španski' državljanske vojne, predvojnim revolucionarjem in njihovim svojcem. Po občinskem odloku imajo pravico do priznavalnine osebe iz prejšnjega odstavka, če izpolnjujejo določene pogoje glede starosti in višine dohodkov, ki jih pridobijo iz drugih naslovov. Oblike družbene pomoči, ki jih dobivajo borci po občinskem odloku, so poleg stalnih priznavalnin še: — enkratne podpore borcem, aktivistom in njihovim družinskim članom, — podpore za šolanje borcem in aktivistom NOV, otrokom umrlih borcev in vojaških vojnih invalidov po vojni ter otrokom socialno ogroženih borcev — sredstva za zdravljenje borcev .NOV in njihovih družinskih članov. Priznavalnina ni prenosljiva ♦t ugasne s smrtjo uživalca. S spremembo premoženjskega stanja ali materialnih in družinskih pogojev uživalca se jo povečini še veliko denarnih izdatkov s hišo, zato nekateri kljub sorazmerno nizkemu prispevku za enega otroka niso dali svojih otrok v vrtec, ampak jih imajo doma. pri starih starših in podobno. Izgleda tudi. da starši še nimajo /ampanja v delo otroškovorstvene ustanove, čeprav so tisti, ki že imajo otroke v vrtcu, zelo zadovoljni z njegovim delom. Nasploh pa je pozimi v vseh vrtcih obisk manjši (npr. v Men. šu. pa tudi v Domžalah), ker starši neradi zgodaj zjutraj, po mrazu, nosijo otroke v vrtec. Seveda pa kljub vsem omenjenim vzrokom le težko razumemo, da so prostori v komaj dograjenem, modernem domu za otroke prazni, saj so navsezadnje nekaj let nazaj na Viru zelo glasno zahtevali, da se zgradi vrtec in delali celo ankete po okoliških tovarnah, na podlagi katerih so podkrepili svoje zahteve. Takrat je izjavilo veliko staršev, da bi dali otroke vanj, tako da bi bil vrtec poln. Nedvomno bi se morala krajevna skupnost močno zavzeti, da bi vrtec čimprej začel delati s polno zmogljivostjo, da priznavalnina lahko poveča, zmanjša ali ukine. Priznavalnine lahko dobijo: — moški, stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let, — osebe, ki so popolnoma in trajno nesposobne za delo, — osebe, ki iz upravičenih razlogov niso v delovnem razmerju ali ki jim je priznana invalidnost nad 50"/», — osebe, ki ne opravljajo samostojnega poklica ali druge gospodarske dejavnosti, — osebe, ki nimajo pogojev za pridobitev osebne ali družinske pokojnine, in katerih družina nima zadostnih stalnih sredstev za preživljanje. Do priznavalnin so upravičeni: 1. borci in aktivisti NOV iz leta 1941, če mesečni dohodki na posameznega družinskega člana ne presegajo 160 N din; 2. borci in aktivisti NOV iz leta 1942, če mesečni dohodki na posameznega družinskega člana ne presegajo 140 N din; 3. borci in aktivisti NOV iz leta 1943. če mesečni dohodki ne presegajo 120 N dinarjev; 4. borci in aktivisti NOV iz leta 1944. če mesečni dohodki ne presegajo 100 N dinarjev; Aktivisti NOV iz let 1941 do 1944. vojaški vojni invalidi in drugi, ki jim je posebna doba priznana v dejanskem trajanju ter družinski člani borcev, so upravičeni do priznavalnine, če njihovi mesečni dohodki ne presegajo 70 novih dinarjev na družinskega člana. Mesečna priznavalnina za te osebe znaša od 30 do 140 novih dinarjev. 1'riznavalnina na borce in bi prostori na Šubičevi ulici odmevali od otroškega živžava, ne pa da so tako samotni. Stroški za gradnjo in opremo so bili precejšnji, anuitete tečejo, osebje je le napol zaposleno — zato je prazen vrtec največja izguba. Vrtci so nam potrebni, vendar polni. Tudi potrebe po vrtcih so enake kot pred leti. Zakaj je torej vrtec na Viru prazen? Podpredsednik občinske skupščine Janez Kralj pravi: »Mislim, da je glavni vzrok v zastareli miselnosti ljudi in V njihovem nezaupanju. Nekateri pu tudi mislijo, da bi moralo biti vse skupaj zastonj, da mora vse plačati družba. Zato bi morala tu krajevna skupnost napravili vse. da bi bil vrtec čimprej poln.« F. Gerbec Vrtec na Zgornjem Viru, za katerega je bilo vloženih mnogo milijonov druž.hcnib sredstev, s sodobno kuhinjo, centralno kurjavo, moderno opremo in kapaciteto 50 otrok čaka, da bodo starši uvideli, da jim je ta ustanova v veliko pomoč in da je bila zgrajena prav zato. da bi jim odvzela del skrbi z vzgojo njihovi hotrok. Teh pet malčkov komaj čaka, da bodo dobili več druščine aktiviste NOV, ki so stopili v NOV pred 9. 9. 1943 znaša od HO do 24() novih dinarjev. Za borec in aktiviste od 9. 9. 1943 do 31. 12. 1944 znaša priznavalnina od SO do 180 novih dinarjev. Višina priznavalnine se dobi tako, da se mesečni dohodek, ki odpade na posameznega družinskega člana, odšteje od največjega zneska priznavalnine (240, 180 ali 140 novih dinarjev), do katere imajo pravico borci in aktivisti glede na to, kdaj so vstopili v NOV. Pri upravičencih, ki imajo posestvo, se pri izračunu mesce nega dohodka vzame katastrski dohodek iz leta 1965, pomnožen s faktorjem štiri. Enkratna priznavalnina se dodeli v ustrezni višini ob upoštevanju delovne zmožnosti prosilca, vendar največ do 300 novih dinarjev. Podpore za šolanje morejo dobiti otroci padlih borcev, otroci umrlih invalidov in borcev ter otroci socialno šibkih borcev in sicer pod pogojem, da dohodek njihovih gospodinjstev ne presega z odlokom določenega maksimuma. Priznavalnine in ostale oblike družbene pomoči, ki so naštete zgoraj, odobrava komisija za skrb borcev pri skupščini občine Domžale. V tej komisiji so: predsednik — Franc Ribič Dešenj; člani: Frac Rak. Ihan, Janez Jemcc. Trzin. Metod Zabnikar, Radomlje, Miha ("erar. Zalog, I,cucka Močnik. Lukovica. Bronislavu l'erne. Lukovicu, i rane Zim, I )ob. Leopold Aleš, Topole. Rožena llabjan. Domžale, Martin Rebolj. 1'cče. V izjemnih primerih lahko komisija za skrb borcev nu predlog občinskega združenja borcev dodeli priznavalnino ali podporo za šolanje mimo pogojev, ki so našteti zgoraj. V naslednji številki bomo objavili, koliko sredstev je bilO" porabljenih za družbeno pomot borcem v preteklem letu in kdo dobiva to pomoč. Tudi v tem bloku, ki je bil sredi januarja dograjen do vrha« bodo urejeni moderni trgovski prostori trg. podjetja Naprede* T38 ^^+/Y Izpraznjeni prostori v stavbi občinske skupščine Mnrtikaterega bralca verjetno zanima, kaj bo s prostori v občinski stavbi, i/ katerih stn se oziroma se bosta izselila Zdravstveni dom in Poita (PIT). S tem bo prosto celo pritličje. Najprej se bodo seveda prostori uredili (pleskanje, popravilo podov itd.), (.lede zasedbe prostorov je prevladovalo mišljenje, da se v stavbi koncen-tirajo vse upravne in ostale službe, ki so potrebne občanu, da ne bodo raztresene po Domžalah, npr. oddelek za narodno obrambo (sedanja postaja milice), tožilstvo itd. Premestile bi se tudi nekatere službe v sami stavbi, do bi bila sama razmestitev bolj funkcionalna. V pritličje bi se preselil oddelek za notranje zadeve, sodnik *a prekrške, sprejemna in glavna pisurnn in novoustanov- ljeni kataster. V prvem nadstropju se bodo verjetno razširili prostori zn sodišče. .Šele iO Vseh teh preselitvah se bo itielo, če so še kateri prostori za ostale interese. Pri tem se seveda ne bo dalo preveč hiteti, ker se za nekatere organe predvideva reorganizacija (sodišče). Spremembe bodo nastopile tudi v ostalih stavbah. Tako se bodo sprostili prostori na postaji milice (stanovanja in lokal). S predvideno preselitvijo družbeno političnih organizacij v stavbo socialnega zavarovanja se bodo tudi tam sprostili prostori. Iz vsega navedenega lahko upamo, da bodo v letošnjem letu vse službe, organi in organizacije prišle do ustreznih prostorov. »Ciganska ljubezen« na odru Svobode Gledališka skupina DPI) Svoboda v Domžalah pripravlja za konec februarja že drugo pre-niiero v letošnji sezoni, gledališko predstavo Ciganska ljubezen. To je gledališka montaža Puškinove pesnitve »Cigani« m originalnih ciganskih pesmi Panonskih ciganov v prevodu Ivana Minaltija. Ideja predstave, ki je zmon-Urona v dva dela, naj bi izražala svobodno ljubezen ciganskega življa. Pri študiju lega dela se režiser predstave, Marijan Breznik, skuša približati današnjemu, sodobnemu svetu, "uškina. kot predstavnika ruske romantike, kakor tudi panonskega cigana, želi v predstavi približati našemu človeku. Kakor cigan, tako je tudi naš človek poln vseh mogočih strasti, ki človeka pripeljejo do zlih dejanj. V okovih ječe se sele zave svojih zločinov in mu je edina misel - svoboda. »Ciganska ljubezen« bo uprizorjena v komorni dvorani Glasbene šole. Sodelovali bodo člani »Svobode« Silva Mljačeva, Štefka Štrukljeva, Franc Škerjnnc, Jože Kosmač. Vlado Kralj in Marijan Breznik. Konec mana pa bo uprizorjena na domžalskih deskah Fri-scheva »Andora«, S to predstavo bo domžalsko gledališče konkuriralo na občinski reviji amaterskih gledaliških skupin. Pri predstavi bo sodelovalo preko trideset gledaliških entuzi-astov iz Domžal. A. Z. Prizadevamo si ustanoviti mladinska kluba v Domžalah in Mengšu Občinski komite Zveze mladine v Domžalah je skupno z. nekaj drugimi mladinci iz Domžal in Mengša pričel v lan ski jeseni resno razmišljati 0 uiožnostj za ustanovitev in delo mladinskih klubov v Domžalah in Mengšu. V svojih prizadevanjih smo doslej dosegli, da imamo v Meng-u že zagotovljen Prostor (pod knjižnico), v Domžalah pa se bo potrebno do končno dogovoriti za eno izmed treh vnriunt. Pred nami je sedaj težka naloga, zbrati finančna ali drugačna mtcriulna sred stva za opremo in de javnost Obeh klubov. Po predračunih bi "ilo za za •' unžalske in mengeške razmere idealno ureditev potrebno +6.000 00 N din. Zn Pomoč sWO zaprosili vse delovne Organizacije Skupščino oh-[ine Domžale Občinski sindikalni svet in Občinski komite ZKS (32 prošenj'. Vsota ki |o žel imo dobiti v primi riavi s številom podietij in organov, ki "um lahko pomagajo, po .ebno Da s številom mladih in dolgim časom čakanja, niti ni tako visoka. Mislimo, da ni treba ponavljati vsega, o čemer se ponavadi govori, tla bi bilo rešeno, če bi imela mladina svoje m primerne prostore. Prosimo, da vsi, ki lahko vplivate na odločitve o dodelitvi materialnih sredstev, to storite v (za nas) pozitivnem smislu Razumljivo je, da bodo pri tem delu potrebni tudi odrasli in izkušeni hud je. zato obenem tud: prosimo vse. ki niso več mludinei. pa so pripravljeni pomagati pri vodenju dela v klubih, da se nam pridružijo, Ob teh akcijah za mladinska kbiba bo nova priložnost, ob kateri se bo pokazalo, kolikšna le razlika meti besedami in dejani; v naši občini. Upamo, dine bo tako velika, da kluba ne bi mo'.'la pričeti z tlelom. OhčinsH komite ZMS Domžale Letošnji predpust je bil kratek, (ako kralek, da smo pozabili celo na mnoge sicer tradicionalne p.i.cditve in veselice, katerih je bilo letos zelo malo. Zaključek predpustnega in pustnega rajanja pa je bil proslavljen enako slovesno kakor druga leta. Tokop pusta je bil z ncskra.jšanim ceremoni in'.jm opravljen na pcpclnično sredo pred domžalsko kavarno ob asistenci številnih pogrebcev in seveda mladine Pogrebni sprevod je bil lelos v celoti motoriziran Ir kakor Je to pri pugiebih navade, ni upošteval žc ustavljen-ga iletilfal skega pivni.'- ;,( režima Na sliki vklirv koloni ai (.'-iiobilov, parkirano na prastara, kjer j« sicer ludi aVr, Tanje prepovedano. Tust ima pač svoje piavice \"» uspeli prireditvi -Glasbeno nieilnke«, 0 kateri smo poročali v prejšnji številki, je za glasim z narodne motiviko dobil prvo nagrado ansambel Pavla Kosca, ki pridno nastopa na vseh kulturnih in zabavnih prireditvah v občini, znan pa je tudi drugod po naši domovini z nastopov v radiu. Vodja ansambla, Pavle Kosec je tudi komponist »ne OBiaviiaiie „ . i neresničnih podatttov" | jo^ko tonan j Cudcn vtis je napruvilu trditev tov. Gerbca na nepoučene bralce, med katere spada v tem primeru tudi pisec sam, ko je v Občinskem poročevalcu napisal, da so v Črnem grabnu vodovodne cevi izginjale neznano kam. Zato v pojasnilo: neznano kam ni izginila nobena cev; le enkrat sta jih ponoči v skladišče ob cesti prišla krast dva vinjena šoferja, pa ju je zasačil in prijavil bližnji kmet. Storilca sta morala cevi vrniti, ob nakladanju poškodovane pa plačati s kazenskim blagoslovom povrhu. Za zasipavanje glavnega cevovoda smo pravočasno naročili stroj pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, ker bi bilo to veliko ceneje. Stroj so nam obljubili, pri ponovnih vabilih pa navajali, da je strojnik na dopustu ali pa stroj pokvarjen. Ker mu fiotem delo v močvirju ni uspe-o. so vod zasuli domačini. Do okvar je prišlo zaradi močvirnatega zemljišča in deževja ter je voda ob preizkušnji dvignila nekaj cevi. kar je prav. saj se ravno takrat pokaže trdnost cevi in kakovost spojitve, sicer bi bila preizkušnja nepotrebna. Zasuti se pa itak sme šele po ugotovitvi, da je vse v redu. Pomembne škode ni bilo, razklenilo se je le pet spojk. Vsekakor bolje, da takrat kot kasneje. Tukajšnji vodovodni odbor dela brezplačno in prostovoljno, do šole na Krdu je Cevomon-taža Zalee na našo posebno prošnjo zgradila cevovod brez zagotovljenih sredstev. Sesedaj manjka okrog šestdeset tisoč Ndin. Z lastnimi sredstvi gradimo vodovod od Lukovice proti Prevojam. Nato pa še o zedinjenjii za dovoz neka i metrov peska na šolsko dvorišče na Brdu — iz članka istega pisca. Posipanje dvorišča bi moralo biti skrb gradbenega podjetja, če pa ne. pa bi moral tukajšnje krajevne skupnosti kdo že prej obvestiti. Cestno podjetje Domžale je kakih hO m* pesku pri-peljajo; kake 1 rini pred otvoritvijo šole je gradbeno podjetje posip namreč odpovedalo — deloma upravičeno. Zedinje-nje za dovoz še manjkajočega peska v treh dneh ni tako preprosta stvar, ker ga manjka še najmanj 60 m3 za dokončno ureditev. Poleg tega je glavna pot mimo gradu na Brdu zaprta, s konjsko vprego iz Lukovice pa je dovoz nemogoč. KS Lukovica OPOMBA PISCA: Čeprav mi v začetku svojega odgovora očitate neinfnrmiranost. vsebina vašega članka nrnv/nprav ne pobija nobene od trditev ki sem jih kot primer navedel v uvodniku decembrske številko našega lista, ampak samo pojasnjuje kakšni so bili vzroki. ki so do takega stanja pripeljali. Sami potrjujete, da so cevi izginile, čeprav so bili potem na vso srečo storilci odkriti. Da vodovod dolgo ni bil zasut prav tako potrjujete sami, vem to tudi, ker naj bi bil občinski komite ZMS skupaj z mladino iz Črnega grabna (Krošnju) organiziral mladinsko delovno akcijo za zasipanje, kar pa je potem padlo v vodo. Trditev, da so se potem vsaj pokazale napake pri gradnji, pa se mi zdi kot opravičilo neresno. Verjetno do teh okvar ne bi prišlo, če bi bil vodovod zasut pravočasno. Vem. da je bilo pri gradnji tega vodovoda vloženih precej prostovoljnih delovnih ur, zato je toliko bolj občutno, da je delo ostalo tik pred zaključkom nedokončano. Formalno vzeto je bilo posut-je dvorišča res dolžnost izvajalca gradbenih del. vendar pa je vsem nam tudi znano, da je bila začetna investicijska vsota za gradnjo šole na Brdu precej prekoračena iz. raznih potrebnih in nepotrebnih razlogov in zato verjetno ne bi bilo slabo, če bi se v okviru krajevne skupnosti domenili za dovoz in posu t je peska za slavnostno otvoritev šole. Vsega tega nisem zapisal zato, ker bi rad za vsako ceno dokazal, da imam jaz prav, ampak zato, ker je resnica lahko samo ena, in to tista, ki jo mi vsi poznamo. In resnica je tudi to. da moramo mi vsi in vsak zase ščititi naše skupne interese in kadar je to potrebno, tudi nekaj žrtvovati ali se nečemu odpovedati. In ker sem tisto, o čemer sem pisal, smatral, da ni v skladu s takim gledanjem, sem grajal z namenom, da se popravi ali da se ne ponovi. Upam. da sem to dosegel. Pa brez zamere! F. G. ODŠLE I TUDI V PECAH POTUJOČI KINO Konec januarja je obiskal Peče potujoči kino. Nn sporedu je bil slovenski film »Ne joči. Peteri« Dvorana je bila polna, kar pomeni, da so tovrstne predstave v Pečah zaželene in koristne. V bodoče pa bodo na sporedu filmi enkrat ali celo dvakrat mesečno. »TETA IZ AMERIKE« V PECAH Kulturna skupina PCD Peče se jc tudi letos dobro odrezala Pod vodstvom režiserke Anke Avbelj je uspešno uprizorili' igro »Teta iz Amerike«. Prva predstava je bila na domačem odru že na starega leta dan sedaj pa uspešno gostujejo po okoliških vaseh. Jožka Gorjana ni več med nami. Njegova prezgodnja smrt je vsem, ki smo ga poznali, zapustila v srcih veliko žalost. Nedelja popoldne. Pred gasilskim domom v Pečali se zbira truma mlajših in starejših občanov — članov gasilskega društva. Prihiteli so od blizu in daleč na občni zbor. Ponosni so, da so člani tega društva. Notranjost doma je praznično urejena. V prvem nadstropju, kjer je dvorana, razkošno visijo s stropa lustri. oder je na novo urejen. Zastira ga žnmel-na zavesa z. gasilskim praporom na sredini. Preko sto stolov je lično razporejenih v dvorani in skoraj vsi so zasedeni. Predsednik je podal obširno poročilo, iz katerega veje dih dela skoraj vsega članstva, ki je zlasti v zadnjih nekaj letih močno naraslo, zlasti med mla (lino in pionirji. Prizadevni člani so s prostovoljnim delom uredili dvorano tako. da učinkuje zares prijet, no. nakupili pa so tudi vse potrebno, da je uporabna za kulturne prireditve. Ob pogledu aa orodjarno v pritličju le prijetno presenetita red in čistoča. Tla so prekrita z flebelo betonsko ploščo, ki so jo ulili s prostovoljnim delom. Bil je učenec VI. razreda osnovne šole v Mengšu. Odlič-njak. veder, živahen, nadarjen, povsod in Vedno priljubljen. To je bil on. Jožko. Poleg šole. ki mu je veliko pomenila, je nadvse ljubil tudi glasbo. V ansamblu »ROSIGO« (Rogel, Šinkovec, Gorjnn). ki je že nekaj časa samostojno nastopal in je bil pri mladini kot odraslih zelo priljubljen, je Igral harmoniko. S tovariši iz ansambla so hib nernzdružljivi prijatelji. Po zelo uspelih nastopih v spremstvu dedka Mraza so se šli fantje polni navdušenja, drsat nn — pretenek led. Jožku se jo vdrl in — utonil jo, preden je prišla pomoč. Jožkova smrt nas je tem huje prizadela, ker smo z njim Izgubili Veliko obetajočega glasbenika. A. Z. Na levi strani je dolga in estetsko izdelana polica, kjer SO shranjene obleke, čelade. 5kor-nji in druga potrebnu oprema-V ozadju so tri brizgalne. od katerih zavzema vidno mesto prav tisla. ki so jo kupili pred dnevi. Povsod v orodjarni vlada vzoren red — vsa k. tudi najmanjši dol opreme ima svoj prostor. In denar? Kdo ga je dal, d« so svoj dom iako lepo opremili? Izvedb so obširno nabiralno akcijo Nekateri občan' so darovali les, ki so ga člani društva speljali v dolino in naložili nn kamione; drugi so pomagali društvu z denarjem. Vsn potrebnu fizična dela pa *° opravili člani društva prostovoljno. Marsikateri dan in uro so Žrtvovali zu svoje društvo-Zato pu je bila blagajna iz. dnevu v dan bolj polna. V pičleni letu se je nabralo v njej v'-j-ff kot poldrugi milijon dinarje^ Največ zaslug za tako uspešno delo društva ima vsekakor njegov predsednik tovariš Jeseii-šck. odličen organizator, ki Pa je poleg tega samo v preteklem letu opravil preko sto prostovoljnih delovnih ur. ZAHVALA TOVARNI TOKO Ko smo odhajali v zasluženi pokoj in se poslavljali od svojih dosedanjih tovarišev — sodelavcev, smo si le težko predstavljali, da se bomo še kdaj videli. Saj so bila najlepša leta vseh nas vezana na to našo tovarno, ki nam je bila dolga leta dniRi dom in ni čudno, da s" nas ob slovesu obhajale mučne misli. Na naše veliko veselje pa zadnja leta ugotavljamo, da tovarna TOKO ceni tudi naš prispevek, na katerem teinelii «18' našnji solidni razvoj tega podjetja. Lepo od tega podjetja le da ne nnzabt na svoje nekdanj' delavce in delavke in da jih vsako leto enkrat povabi v tovar«! ;ih tam pogosti in obdaruje. Tudi V preteklem letu 1066 K povabila tovarna 58 bivših delavcev in delavk, ilh pogostil* "[ poklonila vsakemu od njih denarne nagrado v znesku ZO.OO' S dinarjev. Upokojenci Tovarne TOKO Domžale Peški gasilci se ne bojijo rdečega petelina Nova moravska šola pod streiio Nova moravska šola, podobna oni na Brdu, je pod streho. Podjetje »Obnova« jo je pričelo graditi v začetku avgusta lani in jo v surovem stanju dogradilo v rekordnem času petih mesecev. V ta objekt, ki ga financira Sklad za šolstvo, je bilo do sedaj vgrajenega 53 ton betonskega železa, 929 m' opečnega zidu, izvršenih 1800 m" izkopov ter porabljenega 210 ton cementa in 150 tisoč kom. zidakov. Skupno je bilo opravljenih 50.000 delovnih ur. Tudi pomoč šolske mladine je bila velika: razložili so 55.000 kom. zidakov in znosili na opaže 10.000 kom. super votlakov za strope Na največjem objektu, ki se dviga v Moravčah in s svojo višino dominira nad vso okolico, so gradbinci te dni pritrdili tradicionalno smrečico. Velika armirano-beloušk a konstrukcija s tremi etažami, ki se ponosno dviga na res idealno izbranem prostoru, je torej že pod streho. Ko bo objekt še v tem letu končan in izročen v uporabo, bo v njem na razpolago 12 svetlih prostornih Učilnic, učilnica za liziko in kemijo, glasbena soba in učilnica za pouk gospodinjstva. Manjkali ne bodo tudi kabineti za Učila, upravni prostori, prostor *a knjižnico, či'n'nico, pionirsko sobo in delavnico, urejen pn bo ' tudi prostor za šolsko mlečno kii-jtinjo. Skratka, prostora bo (oliko, da se bodo lahko vsi učenci "čili pod eno streho, čeprav še vedno v dveh i/menah in ne tako kol sedaj, ko so raztreseni Po vsej vasi. Gradbeno podjetje »Obnova« Je svojo nalogo doslej opravilo tk v splošno zadovoljstvo in v rekordnem času. Vedeti moramo, da se je prava gradnja pričela S('le lani v avgustu. Nemalo za-sl„g imajo pri tem vsi delavci "a gradbišču, ki so. kadar je bilo potrebno, delali tudi kasno v noč, samo da je bilo začeto Oelo opravljeno. Ob lem uspehu Dne 25. decembra lani so se Zbrali starši šoloobveznih otrok, ki obiskujejo pouk na Posebni soli na I lomen, da bi na pobu- '"• Republiškega društva za pojoče duševno nezadostno rnzvi-jun osebam tadl v domžalski in kamniški občini ustanovili tako društvo. Ustanovnega občnega 'nora se je med drugimi gosti -"•Jeležilii tudi Ada Krivčeva in '." republiškega društva tov. »oebefc. Iniciativni odbor je Pravočasno poslal vabila na vsa "'lsa podjetja In ustanove in na "be skupščini. Za pomoč smo 0'osili oba občinska sindikalna ■veta, ki sta nam pomoč pri tej Propagandi tudi obljubila, toda '■'I na ustanovni zbor ni bilo "jkogar. Zakaj, nam še danes 111 jasno. .Ustanovni občni zbor je otvorila predsednica iniciativnega '"'bora lov, Hafnerjeva, za de-'"vnogn predsednika pa jo bil l'l'glasno izvoljen Nnce Vodnik. " izvršeni formalnosti je tov. Hafnerjeva podala krajše poro-Vl"> O delu iniciativnega odbo-'*! po njenem poročilu pa se je Oglasil k besedi tov. Kocbek, ki J'' obrazložil delovni program I "štva in nakazal cilje in na-jOge društva. Skrb za vse du-^''Viio nezadostno razvite osebe "bel, občinah dalje zaposli-,('v otrok, ki končajo šolsko ne smemo pozabiti (udi deio-vodje-domacinn, ki je znal organizirali delo tako, da ni bilo zastojev. In končno moramo pohvalili tudi učence moravske šole, ki 80 po svojih močeh pomagali, da je gradnja hitreje tekla. Prenesli so skoraj vso potrebno opeko, tako do so delavci lahko nemoteno delali. Da je do sedaj izvršeno delo (udi kvalitetno opravljeno, pu je porok nadzorni organ. Investicij, ski zavod Ljubljana, ki je imel svojega uslužbenca skoraj vsak dan na gradbišču. Ko se Moravčani veselimo ob tem uspehu, smo hvaležni občinski skupščini Domžale, njenemu predsedniku in Skladu za šolstvo, ki so vložili mnogo brada v to. da so zagotovili denarna sredstva, da se je z gradnjo pričelo in da lahko gradnja prepotrebne šolo v Moravčah nemoteno poteka. Zavedamo se. da bo še mnogo polov in skrili, da se bodo našla sredstva tudi za nabavo opreme, loda. če so ho sodelovanje vseh zainteresiranih še bolj okrepilo iu bodo domačini gradnjo tudi materialno podprli s samoprispevkom, smo prepričani, da bodo šli moravski otroci že jeseni v novo, lepo opremljeno šolo. M. Z, obveznost Da Posebni osnovni šoli. bi bila ena glavnih nalog društva. Pri reševanju teli nalog bi morala sodelovati vsa naša podjetja in uslanovo. šolo, upravni organi, socialno skrbstvo in zavodi za socialno zavarovanje. Rdeči križ. Društvo prijateljev mladine. Socialistična zveza in ostale množične organizacije. To ne more biti problem samo prizadetih staršev, temveč celotne naše družbe. Da bi mogli prizadete otroke čimbolj usposobili za bodočo življenje jn delo, pa rabi Po-schun osnovna šola delavnice za tehnični pouk. Teh pa dosc-dnj ni. ni orodja in potrebnih strojev in tako zavira uspešnejšo delo vso to pomanjkanje, da so otroci delovno ne morejo usposabljati. Velik problem je, kako zajeti vse že kategorizirane Otroke IZ obeh občin v to šolo. Poskrbeti bi bilo treba za prevoze teh olrok. Misliti bi Bilo treba v bodočnosti na gradnjo prepotrobnega Internata, nli vsaj na adaptacijo sedanjega Šolskega poslopja. Zemljišču pri šoli ne manjka, treba bo le I"1 iskati finančna sredstva in pristopit i k reševanju tega. za obe občini že dokaj perečega problema. K besedi se je oglušila tudi Ada Krivčeva, ki je izrazila ve- liko zadovoljstvo, da je tudi v domžalski in kamniški občini prišlo do ustanovitve toga društva. Prepričana, da bodo naša podjetja in ustanove • pravilno razumeli njegove cilje, je izra žila željo, da bi ga tako materialno kakor tudi moralno pod- Pogoslo lahko slišimo, ko leče beseda o kritiki, različna mnenja, ali je kritika tega ali onega upravičena ali ne. Tudi često ugotavljamo, da je kritika nekoga slaba, enoslrnnska in, da ne nakazuje boljše rešitve stvari, katero kritizira. Premalo gledamo človeka, ki kritiko izraža, njegovo materialno in psihično stunje, družbeni položaj in kulturni nivo. Ni vsakemu dano, da je visoko izobražen, vsakdo nima lepega besednega zaklada, da bi to. kar misli, lepo povedni, je pa vendarle človek, ki ima vse osnovne človeške čute prirojene in privzgojene, da lahko razlikuje kaj je dobro in kaj je slabo. Ker ne pomislimo zakaj človek izraža nezadovoljstvo nad neko stvarjo ali postopkom, najraje enostransko ocenimo Inko kriiiko kot negnlivno češ, kritika, ki nima predloga za pili in pristopili kot kolektivni člani. Po živahni razpravi je bil izvoljen nov upravni odbor društvu ter sprejet delovni program za leto 1407. N. Vodnik boljšo rešitev, ni dobra. Pri tem pa se ne zamislimo, da je lahko neka stvar slaba, da pa rešitve za enkrat še ni. da je treba rešitev poiskati skupno. Mnenje, ki gu nekdo izraža, je v njegovi zavesti resnica, ni pa rečeno, da je to resnica za vse. će hočemo dobiti skupno mnenje, moro biti več mnenj, da se potem iz. več mnenj lahko izlušči v dogovoru in prepričevanju eno mnenje, ki je potem mnenje vseh iu po katerem se bomo ravnali vsi. ne da bi nekdo čutil pri tem krivico. Le na ta način, ko človeka prepričamo, da je nekaj dobro in, da je potem tudi on prepričan v to. lahko krepimo človekovo osebnost. Brez, tega pa dosegamo nasprotno, pasivno poslušnost in hlapčevstvo, to pn slu lastnosti ki sla osebnosti tuji. A. Dolenc POPRAVEK V zadnji številki smo objavili, da je uradni čas za zamenjavo osebnih izkaznic v Domžalah, Mengšu in Moravčah vsak dan od 7. do 16. ure. To objavo popravljamo v toliko, da je uradni čas za zamenjavo vsak dan od 7. do 14. ure. le ob sredah pa od 7. do 16. ure. Ob sobotah so uradne ure od 7. do 12 ure. Ustanovni občni zbor društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam O KRITIKI Le organizirano delo rodi uspehe Uredništvo Občinskega poročevalca je povabilo na razgovor predstavnika Občinske zveze za telesno vzgojo in dolgoletnega športnika, nogometaša Domžal, tačas vodjo konstrukcije v Papirnici Količevo. Staneta Laz-nika in ga prosilo, da odgovor* na nekaj vprašanj v zvezi -športnim življenjem v Domžalah. Da se temu izognemo, je bila imenovana posebna komisija, ki bo izdelala pravilnik o dodeljevanju sredstev. Dotiranje športnih aktivov bo tako letos po pravilniku. Vsak največji meri prepuščeno samoiniciativnim akcijam ... « — ki pa niso bile kaj prida pogostne — (op. pisca). »Se v mesecu januarju bo sprejet pravilnik o njegovem delu, če bo mesto klub bo moral na tri mesece sekretarja sploh še ostalo pro- pošiljati poročilo o delovanju fesionalno.« kluba, nastopih in uspehih. Na Vprašanje: »Kakšen je pro- podlagi poročil se bodo klubom gram dela novega vodstva?« dodeljevale točke, po katerih Odgovor: »Upravni odbor gc- se bodo potem športnim dru- bo sprejel te dni. Izdelan je tu- štvom dodeljevala sredstva.« di že koledar prireditev za se- Vpra.šanje: »Kakšno je sta- zono 1967. Vprašanje: »Kakšna je zapuščina in vaš vtis o delu prejšnjega vodstva?« Odgovor: »Zdi se mi, da je bilo v prejšnjem vodstvu Občinske zveze za telesno vzgojo opaziti pomanjkanje rezultata, ki bi baziral na organiziranem, resnem delu. saj le tako moro in mora pripeljati do uspehov Čeprav je bilo precej storjenega, se zdi, da so bile akcijo prejšnjega vodstva precej kampanjske in stihijske, ne realiziranje nekega vnaorej postavljenega programa, pač pa občasni sunki entuz.iazma in de-lavoljnosti.« Vprašanje: »Obeta se nam nov ključ za razdeljevanje sredstev.« Odgovor: »Do danes so se sredstva podeljevala na podlagi subjektivnih zahtev posameznih aktivov. Tako se je npr nje športnih aktivnosti v občini?- Odgovor: Stanje športnih aktivnosti v občini je zelo slabo Delna izjema sta košarka in šah. Vzroke takemu stanju je iskati v dejstvu, da telesna kultura nima pravega mesta v našem življenju m žal še vedno ni pravilno vrednotena. Telesna vzgoja v šolah je zanemarjena in podcenjevana, osnovna pomanjkljivost pa je, da se šole še vedno grade brez telovadnic Ce k temu dodamo še pomanjkanje objektov in kvalificiranih ter amaterskih kadrov, ki bi volontersko delali na svojih področjih, nam je takšna situacija popolnoma razumljiva.« Vprašanje: »Vprašanje kvalitete ...« Odgovor: »Stanje v naši telesni kulturi se najbolj opaža na kvaliteti. Kaj naši športni aktivi pomenijo v medobčinskem in republiškem merilu? Zelo malo! Častne izjeme so košarkarji, šahisti in smučarji v Ihanu. Zal je v Ihanu le kvaliteta, ni pa množičnosti. Tako stanje je rezultat tretiranja telesne kulture v občini Sredstva 10 milijonov, ki jih letno dobi sklad za pospeševanje telesne kulture, tvorijo manj kot 1 °/n občinskega proračuna in so razumljivo minimalna in nezadostna. Vprašanje: »Vaš sekretar Je poglavje zase,... « Odgovor: ».Res je. Delo sekre- V teku je namiznoteniško prvenstvo občine, kr ga je prevzela v organizacijo Papirnica Količevo in TVD Partizan Jarše. Sledila bodo razna smučarska tekmovanja do marca, ko se bo začela sezona letnih športov (košarke, nogometa, odbojke, plavanja). Vsa ta tekmovanja bo vodstvo ObZTK skušalo izvesti.« Vprašanje: »Kje je po vašem mnenju glavni zaviralni moment razvoja telesne kulture v naši občini?« Odgovor: . Materializaci ja je glavni vz.rok, da se ljudje za športno življenje ne zanimajo več tako, kot so se včasih. Ven-ilar to ni specifičen, temveč splošen pojav. Potem so tu 5e finance, kadri, objekti.« Vprašanje: »Kot bivši igralec NK Domžale lahko poveste, zakaj vsa občina ne premore niti enega kvalitetnega kluba.« Odgovor: »V občini je preveč nogometnih moštev, vendar niti eden ne predstavi)3 kvalitetnega moštva. Relativno kvalitetno moštvo se je formiralo v Jaršah, ver-dar nima zaledja mladine. Uspe' bi lahko le klub, ki bi ime' močno mladinsko in pionirsko zaledje. To lo vzroki neuspehov. Za uspešno delo je potreben trener, materialna baza i" široka, množična zasnova. Le moštvo, ki bi vsak hip 18' hko regrutiralo iz mladinskega moštva v člansko nekaj igralcev, lahko upa. da bo kvalitetno. Vendar je za to premalo denarja in volje.« Vprašanje: »Hotenja?« Odgovor: »Radi bi. da bi se tesneje povezali s perifernim' kraji, da bi jim več nudili. v novem letu upamo, da se ur«' di tudi organizacijska pl»* športnega življenja v občini.«' i r ■ j doli'1' krožno pot. ker je delo v j a1* zelo težavno, vse ze I o poM napreduje, Razveseljivo je da ima k)"^ vsako leto več elanm kij1,',, mladince, I temu pa vabi vse imajo veselje do raziskova s seboj v podzemlje. Stane Stražar