/mi)/y ■ BA 'NIK KAROL. 3. 'O <■" d j s ' : ; - 682I3 " IlirSa GLASILO SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE. MAJ■ VELIKI TRAVEN 1993, ŠTEVILKA 3, LETO IL Poslovanje gospodarstva občine Trebnje v letu 1992 V občini Trebnje je bilo konec leta 1992 registriranih 174 pravnih oseb, rezultate poslovanja pa je prikazalo 131 podjetij, od tega 17 v družbeni, 7 v mešani, 2 v zadružni in 105 v zasebni lastnini. Spet kliče nas venčani maj Nad 120 let je že, kar se na Slovenskem v mesecu maju obhajajo šmarnice, vsakodnevna pobožnost v čast Jezusovi in naši Materi Mariji. Posebno čaščenje Božje Matere v maju sega že v 16. stoletje. Redne pobožnosti pa so se razvile v Italiji v 18. stoletju. Pri nas so prve šmarnice obhajali v Ljubljani, v bogoslovnem semenišču leta 1851. Prisrčna pobožnost do Marije se je knialu razširila po drugih zavodih in župnijah, tudi zunaj Ljubljane ter se ljudem močno priljubila. Pobožnost, ki so jo imenovali po majniških cvetlicah šmarnicah, so kmalu začeli opravljati izven cerkve, pri kapelicah in znamenjih. Medod Turnšek je takole opisal vaško šmarnično pobožnost: “Čudoviti so ti majniški večeri. Ko se stisne mrak in ljudje povečerjajo in zazvoni pri cerkvi id i vaški kapel i, glej, se sredi vasi ob svetem znamenju zbere vsa vas. Modri očetje in živahni mladeniči, skrbne matere in smehljajoča se dekleta, babice s stolčki in živ vaški otroški drobiž. Pred Marijino podobo prižgo svečo. Dekleta prično Marijino pesem, ki jo za njimi povzame staro in mlado. Sledi duhovno branje ali rožni venec z litanijami Matere Božje. Molivec, ponavadi najpobožnejši in najuglednejši mož v vasi, ki moli tudi pri mrliču in je tudi sicer nekak vaški svečenik, vodi vso pobožnost. Skrivnosten je majniški večer." In šmarnice danes? Dne\’i bežijo mimo nas kakor en sam delavnik. Kar naprej nekam hitimo: od doma v službo, iz službe domov, vmes je še cela vrsta opravkov - vse v naglici in nemiru. Postajamo nervozni, vznemirjeni, raztreseni in notranje razseljeni. Sponunjamo na bolnega otroka, ki ponoči, napol jokajoč, napol cvileč, nezadovoljno sitnari. Ustavi se samo toliko, da lahko ponovno začne. V resnici se ne zavedamo, kako hitro živimo svoja življenja ali kako velika je hitrost, s katero se ženemo. Kako naj upočasnimo svoj tempo in se umirimo, da si ne uničimo samo telesnega zdravja, ampak tudi svojo dušo in duha? V naše hitenje se oglaša pesem “Spet kliče nas venčani maj." Kakor bi zaslišali lepo melodijo iz daljave, melodijo svoje mladosti, melodijo, ki budi hrepenenje po otroštvu, ki kliče v čase, ko še nismo hiteli, ko še nismo bili nervozni, ko smo imeli čas za sočloveka, ko smo imeli čas za Boga. Pesem nas želi, vsaj za bežen trenutek, ustaviti v hitenju in tekanju za stvarmi, ki so nam začasno nadomestile Boga. Ali je mar otrok srečnejši, ker je izgubil očeta, mater? “Spel kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj." Ustavi se človek, Mati le kliče! Pisateljica Marija Kmetova pripoveduje o otrocih, ki se igrajo, gradijo hiše, gradove in mostove. Pa se vrne domov njihova mati in jih pokliče. Pozabljeni so gradovi, porušeni mostovi - mati je prišla, k njej hitijo. Brez matere je v družini dolgčas, je pusto in žalostno. Takšna bi bila tudi cerkev, naša vera brez Marije - pusta in žalostna. Ob Mariji postane krščemstvo domače, vse bolj toplo in življenjsko. J. C. Skupščina krajevne skupnosti Trebnje na podlagi sklepa 1. seje z dne 22. 4.1993 POZIVA občanke in občane krajevne skupnosti Trebnje, in vse, ki so zainteresirani za spremembo ali preimenovanje ulic ali naselij v KS Trebnje, vložijo svoj predlog z utemeljitvijo do 16. 8.1993 na KS Trebnje, Baragov trg 2. Na podlagi izraženih hotenj in interesov za preimenovanje bodo organi KS vodili nadalnje postopke. Splošne in posebne razmere, v katerih so podjetja poslovala v preteklem letu, so bile dokaj neugodne. Inflacija se je sicer umirjala, vendar je bila še vedno visoka (201,3%), rastle so tudi cene proizvodov in življenskih potrebščin. Obrestne mere za kredite, ki so jih najemala podjetja, so bile zelo visoke. V takšnih razmerah se je zmanjšala proizvodnja, prodaja na domačem trgu in tudi zaposlenost. Gospodarstvu občine pa je tudi v lanskem letu uspelo ohraniti tradicionalno dobre izvozne rezultate, saj se je izvoz povečal za 78%, stopnja pokritja uvoza z izvozom pa je bila 163,3%. Skoraj vsa zunanjetrgovinska menjava pa je bila dosežena na konvertibilnem trgu. Gospodarstvo občine je ustvarilo skupaj 12.954.308 tisoč SIT prihodka, ki pa ni zadostoval za pokritje vseh odhodkov, ki jih je bilo 13.196.620 tisoč tolarjev. Rezultat poslovanja je bila tako izguba v višini 367.173 tisoč SIT, ki jo je prikazalo kar 32 podjetij. Izguba se je povečala v primerjavi z letom 1991 za 6-krat. Akumulacija je bila precej manjša od izgube (72.965 tisoč SIT), največji delež (61 %) pa so ustvarila zasebna podjetja. Razporejene plače so se glede na leto prej povečale za 197,3%, tako daje povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v občini znašala 49.754 SIT, kar je nekoliko manj, kot je bila plača v slovenskem gospodarstvu. Število nezaposlenih v občini je tudi v letu 1992 naraščalo, tudi na račun zmanjšanja števila zaposlenih v gospodarstvu. Število zaposlenih je namreč v primerjavi zletom 1991 upadlo za 6,2%. Zaključimo lahko, da sta se učinkovitost poslovanja in končni rezultat gospodarstva občine v letu 1992 realno poslabšala, zato imajo podjetja slabe možnosti za razvoj. Ta ugotovitev velja sicer za gospodarstvo občine, gledano v celoti, stanje v posameznih podjetjih pa je zelo različno. V občini deluje tudi nekaj dobrih, finančno varnih in perspektivnih podjetij. Branka Kržič V TEJ ŠTEVILKI: Sv. Florijan str. 3 Pogovor z Janezom Dulcem str. 4,5 40 - letnica krvodajalstva v Trebnjem str. 6 Dosežki osnovnošolcev na tekmovanjih v znanju str. 8 Grozi mladim utapljanje v svet omame? 8. aprila 1993 je sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti občine Trebnje organiziral pogovor na temo “Droge pri nas in kaj storiti”. Udeleženci so na osnovi lastnih izkušenj in vedenja o pojavljanju drog v naši sredini zaključili, da še vedno največji problem, če govorimo o drogah, pri nas predstavlja omamljanje z alkoholom in tobakom. TVenutno pa ne moremo govoriti o opaznejšem pojavljanju t.i. nedovoljenih drog, kot so marihuana, heroin idr. Uživanje tobaka, alkohola pa predstavlja tudi ene od vstopnih vrat k uživanju nedovoljenih drog. Žal je ravno v naši družbi tolerantnost za tobak in alkohol še vedno zelo visoka in celo zaskrbljujoča. To nam potrjuje tudi anketa, ki jo je v občini Trebnje izvedla dr. Darinka Strmole in govorjenje o tem, zakaj tako, se mora pričeti z iskanjem odgovora v nas odraslih samih, koliko smo storili, da bi bili vzgled mlajšim za zdravo življenje. (nadaljevanje na 6. strani) KLIC V STISKI Center za socialno delo Trebnje načrtuje organiziranje odprtega telefona za otroke in odrasle z območja občine Trebnje, ki se znajdejo v stiski. Ideja o potrebnosti takega telefona v našem okolju je nastala že pred časom, predvsem zaradi nekaterih pojavov, ki so za našo občino specifični. Tako smo imeli veliko osamelih starejših ljudi, veliko otrok, ki so bili ogroženi zaradi alkoholizma staršev. Značilno za našo občino je bilo, da je vodila po številu samomorov v Sloveniji, zadnje čase pa se pojavljajo tudi novi problemi, kijih doživljajo ljudje, ki so ostali brez zaposlitve. KLIC V STISKI bo odprt za vse, tako otroke kot odrasle, ki so v stiski. Odprt bo za tiste, ki rabijo nekoga, da jim pokaže smisel, zaradi katerega je vredno živeti, in za tiste, ki so deležni nasilja v družini. KLIC V STISKI bo deloval vsak ponedeljek od 7. do 8. ure ter od 15. do 17. ure na številki 44-293. Pri telefonu bodo sodelovale socialne delavke Centra za socialno delo Trebnje Marinka Sila, Tina Plazar, Marija Koželj, Andreja Erazem, pa tudi strokovnjaki iz dr ugih dejavnosti, ki se ukvarjajo z ljudmi in so za to delo usposobljeni. K sodelovanju so bili povabljeni dr. Marjeta Pavlin Metelko, dr. Elizabeta Žlajpah, dr. Bogomir Humar, Marta Grmovšek, Ana Nahtigal, Olga Pust. Prvi klic pričakujemo v ponedeljek, 31. maja 1993, od 7. do 8. ali od 15. do 17. ure. Anica Miklič Ljubezen je za vsakogar nekaj lepega. Je čustvo, ki se ne pojavi kar naenkrat. Priljubljena je med vsemi ljudmi na svetu. Je kakor noč in dan, pride in gre. Le enkrat pa je ljubezen prava ljubezen. Nastane med dvema “golobčkoma”, ki se imata rada, in se odločita, da si bosta ustvarila družino. Zoran Remic 7. r. OŠ Mirna NAŠ KLEPET Mislimo, da je naj večji dosežek v letu turizma to, da so turistični delavci odkrili domačega turista. Obetavno, čeprav odkritje še ni potrjeno v praksi. Po drugi strani pa je postala spet zelo aktualna šala “iz njega dni”: - Sosed, kam pa letos ne boste šli na počitnice? - Hja, lani nismo šli na Havaje, predlanskim nismo šli na Kanarske otoke, letos ne bomo šli na Ažurno obalo. Veste, kraje je treba vedno menjati! Bariča Kraljevski Najlepše spomine imam na “sindikalne dopuste”. Določili so nam kraj in termin, pa smo šli in se tudi lepo imeli. Zdaj imamo že nekaj let svojo garsonjero v S linici, pa me misel na dopust spravi le v slabo voljo. Če ima človek možnost iti kadarkoli, potem največkrat daje prednost stotim nujnejšim opravilom in skrči oddih na morju na minimum. Skrbi, ki jih sosedje Hrvati povzročajo lastnikom Slovencem, pa raje ne omenjam. Verjetno bo še najbolj zanesljivo namakanje v “la-vorju”, če bomo imeli vodo, kajti naša vas bo menda tudi v Evropo vkorakala brez vodovoda. Vesna Cetina Bilo je tako, kot bi obrnil nov list v knjigi, in to po naključju, ko smo se v avtu vozili proti domu in se nam ni, tudi po naključju, nikamor mudilo. Ker je eden od otrok opazil čudovito cvetoče drevo, smo si ga šli ogledat od blizu. In potem smo kar odkrivali: glej potoček, glej hribček, glej vinograde, glej vasico... Sama lepota. In to pred nosom, ob poti, kjer se skoraj vsakodnevno vozimo, le vedno prehitro! Zato si bomo letos vzeli čas za odkrivanje neznanega v znanem, v avto pa po Sloveniji. In to ne po glavnih cestah. In zelo počasi. Tone Pavlič Sem voznik avtobusa. S tem delom sta povezana nenehen direndaj in napetost, tako da si včasih prav organsko zaželim miru. Tega sem do sedaj že vrsto let zapored našel pri prijazni družini v okolici Zadra. Kot svoje so nas sprejemali in tudi mi smo se tam tako počutili. No, sedaj pa tam ravno miru ni! Zaradi tega se kar obotavljamo z odločitvijo. Marija Grden Če je dopust večdnevno lenarjenje ob morju ali kje drugje od doma, potem tega v svojem življenju še nisem doživela, čeprav sem že upokojenka. Na kmetiji si lahko privoščim samo kak enodnevnem izlet in teh se rada udeležujem. Ali veste koliko regresa za dopust smo lani dobili upokojenci? S tistim denarjem bi lahko prišla le do morja, nazaj bi morala že na stop. To se pa pri ženski mojih let verjetno ne bi obneslo! Rok Glogovšek Z dekletom grem na morje. Brez določenega cilja. Greš in se ustaviš, kjer ti je všeč. Turistična ponudba je vsa po enem kopitu. Uniformirana. Denar? Ha, ha! Računam na najožje sorodstvo! Sicer pa počitnice mladih niso finančno zahtevne. Važno je, da se preživiš, da čim več vidiš, čim več spoznaš. Ljudi in krajev. Plaketa Republiškega štaba za civilno zaščito (RŠCZ) zdravstvenemu domu (ZD) Trebnje ZD Trebnje je že vrsto let aktivno vključen v dejavnost zaščite in reševanja. V trebanjskem občinskem štabu za civilno zaščito (OŠCZ), katerega članica je tudi predstavnica ZD Trebnje, je ZD odgovoren za strokovno usposobljenost ekip prve pomoči za primer naravnih in drugih nesreč. Delavci ZD Trebnje so svojo požrtvovalnost še posebej pokazali med agresijo na Slovenijo, v t.i. 10-dnevni vojni. Čeprav je bila ogrožena njihova osebna varnost, so po bombardiranju na Medvedjeku reševali tamkaj prizadete ljudi. Med agresijo so delavci ZD vseskozi zdravstveno oskrbovali pripadnike oboroženih sil, s svojimi ekipami pa so bili nared, če bi bilo potrebno reševati in pomagati ljudem v Mokronogu in okolici, ki jim je z zažigom skladišča goriva pri Puščavi grozil vodnik JLA Dragomir Grujovič. Lani je ZD Trebnje sodeloval pri sprejemu in nastanitvi beguncev iz Bosne in Hercegovine v zbirni center na Čatežu. Tamkaj je ZD z redno in dosledno zdravstveno oskrbo beguncev pripomogel, da ni v centru prišlo do izbruha kakršnekoli epidemije. Na posnetku: direktorica ZD Trebnje Ana Bilbija, ki ji je na začetku zadnje seje trebanjskega občinskega sveta poveljnik tukajšnjega občinskega štaba za civilno zaščito Lojze Ratajc (sedi na levi) izročil plaketo RŠCZ, se zahvaljuje OŠCZ za pozornost, kajti ravno ta je predlagal RŠCZ, da bi v letu 1993 najvišje priznanje - plaketo, podelili ZD Trebnje. Pavel Perc MIMOGREDE pri Karlu Grdenu v Dolgi Njivi - Dober dan, stric! Kako vam gre? - O, kar dobro. Malo prej je bilo slabše! - Kaj pa je bito hudega? - Hudega nič. Sem rekel, da je bilo slabše. Če fižol name-tavaš, se moraš dol držat, potem pa rado v križu boli. - Veste, naš ata jih ima že triindevetdeset, je pohitela žena. - Ne boš, ženska! Triindevetdeset jih bom šele oktobra. Ampak, vaju pa ne poznam. - Od Glasila sva. -Za ta časopis ste se pa dobro domislili. Celega prediham. Škoda, da ni bolj pogosten. Včasih, ko sem bil še bolj poskočen, sem novice kar sam pobiral. Zdaj pa ne dohajam. No ja, dolgčas mi vseeno ni. Kakšen koš ali pa košaro spletem za sosede, če prinesejo material. In sirkovo metlo tudi naredim. - Lepi izdelki! - Kaj ne! Veste, kakšno prakso imam ? Že iz Franc-Jožefovih časov se vleče! En kozarček ga pa bosta? - Če smeva, se raje povabiva septembra na vaš rojstni dan? - Sem rekel: oktobra! Petnajstega. Kako me hočejo danes vsi postarati. Pa glejta, da ne bosta manjkala! s.p. OPUSTIMO KAJENJE! Izvršni svet SO Trebnje, je na svoji seji v začetku meseca maja APELIRAL na vse vzgojnoizo-braževalne in ostale zavode k ukrepom zmanjševanja kajenja, saj imata po stališču svetovne zdravstvene organizacije otrok in mladoletnik pravico do zraka brez cigaretnega dima in do vsakršne pomoči, ki ju bo obvarovala pred kajenjem. Izvršni svet je apeliral na vse delavce šol, vzgojno-varstvenih, zdravstvenih in drugih javnih zavodov, zaposlene v državni upravi, in ostale javne institucije, da zaposleni s svojim osebnim zgledom zagotovijo, da bodo postale zbornice, uradni prostori in sejne sobe prostori brez dima. Kadrovske spremembe v občinski upravi Na seji občinske skupščine Trebnje, kije bila 7.4. 1993, so odborniki zaradi upokojitve razrešili sekretarja sekretariata za notranje zadeve Nika Vranešiča in od 1. 6. 1993 na njegovo mesto imenovali Milima Rmana. Ob upokojitvi se je Niku Vranešiču v imenu vseli odbornikov trebanjske skupščine zahvalil predsednik skupščine občine Trebnje Ciril Pungartnik. Izrekel mu je iskreno zalivalo za prizadevno delo in sodelovanje pri vodenju sekretariata od leta 1986 dalje. Prepovedano parkiranje na avtobusni postaji v Trebnjem Na avtobusni postaji v Trebnjem je prepovedano ustavljanje in parkiranje vseh vrst vozil. Dovoljeno je samo ustavljanje (ne pa parkiranje) avtobusov in vozil za dostavo materiala uporabnikom poslovnih prostorov v stavbi Stanovanjske zadruge Šentrupert. Policijska postaja bo redno kontrolirala izvajanje prepovedi, kršilce pa strogo kaznovala! V Kuharski tečaj na Čatežu ... gggsr •T .-V, , ^ Bgirk 1 nkj V okviru programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki ga pod pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije na Čatežu izvaja Zavod za urbanistično načrtovanje Trebnje, je bil v času od 6. do 9. aprila 1993 na Čatežu organiziran tečaj kuhanja in zdrave prehrane. Tečaj je vodila g. Helena Mrzlikar, priznana strokovnjakinja na tem področju. Tečaj je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, tako da so udeleženke tečaja, ki jih je bilo okoli trideset, dobile pregled o tem, kaj je zdrava prehrana, katera živila naj se uporabljajo, kakšen je najboljši način priprave le-teh. Prvega dne so bila na programu jedila iz žit, nato enolončnice in solatne zloženke, tretjega dne je bil poudarek na kruhih. Za zaključek je bila pripravljena degustacija, ki gaje s sladicami popestril tudi Zmajčkov butik iz Ljubljane. Tečaj je obsegal dvajset ur, prostore in opremo pa je ljubeznivo odstopila v uporabo tovarna TEM s Čateža. Na koncu gre zahvala tako predavateljici g. Mrzlikar kakor tudi vsem udeleženkam za vso požrtvovalnost in trud pri izvedbi tečaja. Vsekakor je tečaj korak k vključevanju Čateža in okoliških vasi v turistično ponudbo kraja. Marko Koščak meomm V Čebelarstvo pomembnapanoga kmetijstva Čebelarstvo spada med zanimivejše panoge kmetijstva. Čebele opravljajo pomembno nalogo z opraševanjem rastlin. Poiskusi so pokazali, da čebele z opraševanjem povečajo pridelke v sadjarstvu za 25 do 50%, v pridelovanju vrtnin za 20 - 30%, pri oljnicah do 50%, pri pridelovanju semen krmnih rastlin pa celo do 80%. Gospodarski pomen čebelarstva pa se odraža tudi s pridobivanjem medu, voska, cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa in čebeljega strupa. Vendar vsi ti proizvodi zaradi neugodnih pogojev pridelave in zaradi neugodnih cenovnih razmerij med repromaterialom in čebeljimi proizvodi v povprečni letini ne pokrivajo stroškov čebeljarjenja. Le zavzetosti čebelarjev se imamo zahvaliti, da seje čebelarstvo ohranilo na nivoju, ki še zadošča za minimalno opraševanje rastlinja. Vse do leta 1987 čebelarstvo ni bilo deležno nikakršne družbene pomoči. Rezultat takega stanja je bilo vsakoletno upadanje števila čebeljih družin. Ker so se v letu 1981 od 1300 panjev povečalo na 1775 v letu 1989. Na območju občine je približno 160 čebelarjev. Pretežna večina jih je vključena v eno izmed treh čebelarskih družin tudi na našem območju pojavi- (Trebnje, Šentrupert - Mirna in le nevarne bolezni čebel, zlasti varoza in gniloba čebelje zalege, je bilo upadanje števila čebeljih družin občutno, saj jih je do leta 1986 propadlo preko 40%. Na pobudo nekaterih čebelarjev, zlasti pa še na pobudo predstavnice mednarodne organizacije FAO Mare Rupene, je Biotehnična fakulteta iz Ljubljane v sodelovanju s Skupščino občine Trebnje, KZ Trebnje in Medexom pripravila program razvoja čebelarstva za območje občine Trebnje. Po letu 1987 seje ob skromni gmotni, ob strokovni pomoči ter novi organiziranosti čebe- Trebelno - Mokronog). Vse te družine so vključene v Čebelarsko društvo, ki ga zelo uspešno vodi predsednik Jože Korbar. Društvo zlasti skrbi za izo- braževanje vseh čebelarjev ne glede na to, ali so člani CD, za delovanje čebelarskih krožkov v OŠ Mirna, Mokronog, Trebnje, Vel. Gaber in Šentrupert, za nabavo ustreznih zdravil za zatiranje čebeljih bolezni, za organizirano in regresirano nabavo novih čebeljih panjev, za nakup selekcioniranih matic, za strokovne preglede čebeljih družin zaradi odkrivanja in zatiranja čebeljih bolezni itd. Sveti Florijan kliče »na pomoč« Že od daleč, še predno za-geldamo Mokronoški trg in trebanjske strani, se nam predstavi p.c. sv. Florijana na zahodnem porobku Zapečar- Vsakoletnega srečanja čebelarjev se je udeležil tudi sedanji zunanji minister, sicer član čebelarske družine Trebelno - Mokronog Lojze Peterle. Skrbimo za okolje! Radi bi živeli v čistem, zdravem in očem prijetnem okolju, mar ne? Zato tudi kritiziramo in tarnamo da je voda iz vodovodnih pip oporečna, da vdihavamo smrdljiv in zdravju škodljiv zrak, da uživamo hrano, ki je zastrupljena z vsemi mogočimi herbicidi in fungicidi, daje vse okrog nas polno svinjarije, v lokalih kadilci tudi nekadilcem še s posebnim veseljem puhajo pod nos dim, ki povzroča raka (kakšen strah imamo pred njim?!), ribiči se pritožujejo nad podjetji in vsemi, ki zastrupljajo naše reke in potočke, ki so bili še pred nekaj desetletji pravi biseri čistoče in zato polni rib in ostalega vodnega življa. Lovci ter pravi ljubitelji čiste narave negodujejo nad ogromnimi kupi smeti na poteh in ob njih. Tudi globoko v gozdovih se zlovešče bleščijo zavrženi hladilniki, pralni stroji, razbite avtomobilske karoserije in sploh vse, kar je nevestnim občanom doma v napoto. Pravo nasilje nad naravo! Narava smo tudi ljudje. Se kdaj vprašamo, zakaj živimo v takem okolju? Sprašujemo, kdo je za to odgovoren? Roko na srce in si priznajmo, da smo "pozabili”vprašati samega sebe: Kaj sem pa jaz storil za lepše in bolj zdravo okolje? Ali nisem tudi sam eden od mnogih nevestnih, brezobzirnih zastrupljevalcev okolja? Nešteto podobnih vprašanj bi si lahko zastavili, vendar samo od vprašanj ni koristi. Nujno je treba spremeniti tudi odnos do okolja! Nekontrolirano spomladansko požiganje (zapuščenih!) travnikov in mej z ogorčenjem in ne- larjev število čebeljih družin ^ ^eTkom^togreb™^ domače pri Šeginkah. Z močno poudarjenim zvonikom vzbujavtis pomembnosti, še bolj pa se vtis poglobi ob poznavanju podružnične zgodovine. Cerkvica je bila zgrajena v petdesetih letih 17. stoletja v enotni tlorisni zasnovi, kar je za čas, ko so bile zaradi verskih in drugih razprtij moderne prezidave, prava redkost. Cerkvica je bila zgrajena v razemroma kratkem času, v letih med 1650 in 1655, ko je bila opremljena z oltarji. Enotnost v zasnovi, izvedbi in operetni ji daje stilno oznako visoke renesanse, resda podeželjske smeri, a le s pečatom delavnic italijanskih umetnostnih krogov. Novejša zgodovina je bila do nje vse prej kot usmiljena. Cerkev je bila razdejana že pred italijansko okupacijo. Italijani so iz nje naredili vojaški bunker, po drugi vojni pa je služila za ropotarnico. Danes je sicer očiščena in za-kljenena, vendar do kraja izropana. Vsak je iz njene odnesel, kar je hotel. Popis izleta 1957 je srhljiv, toda zelo koristen. Iz njega lahko razberemo, da so posamezni elementi še vedno dosegljivi. Tako ima sliko iz glavnega oltarja, ki jo je naslikal znani šentruperskj slikar Anton Po-stel stiški samostan v Ko-zelvčerjevi zbirki, sliki iz stranskih oltarjev pa Zavod za spomeniško varstvo v Novem mestu. Leseni deli oltarjev in prižnica so v takem stanju, da bi jim dober restavratorski poseg lahko vrnil nekdanji renesančni duh. Z malo dobre volje in pomoči sv. Florjana bi se dala urediti tudi arhitektura; predvsem so potrebna popravila okna in glavni portal, ki je eden najlepših svoje vrste. V cerkvi je še dobro močjo gledamo vsako leto in to vedno na istih krajih. V večini primerov so tudi storilci isti. Zakon taka požiganja strogo prepoveduje, saj je zaradi lahkomiselnosti ljudi pogorelo tudi na tisoče hektarov gozdov, mnogo gospodarskih poslopij in hiš, terjala pa so tudi človeška življenja. Ognjeni zublji so povzročili ogromno škodo naravi z uničenjem redkih in zaščitenih vrst žuželk, koristnih malih ptic, gnezd jerebic, fazanov, legla zajcev, srnjadi in druge divjadi. Povzročitelji teh škod bi morali temu primemo tudi kazensko odgovarjati! Seveda so tudi še drugi načini uničevanja narave. Značilno in vse pogostejše je “lastninjenje” lesa in drv iz gozdov, ki niso naši, vse več je pobiranja oziroma prisvajanj mladičev divjadi ter jajc in mladičev perjadi. Otroci kot tudi odrasli na njivi ali travniku poberejo nebogljenega mladiča srnjadi, češ: stara ga je zapustila. Moramo vedeti, da to ni res, saj je srna skrbna mati. Mladiča moramo le pustiti pri miru in preživel bo! Odvzeti mladič le težko preživi in če odraste, imajo praviloma največ težav z njim prav tisti, ki so ga naravi “izpulili”. Smjaček postane napadalen, ko mu zraste rogovje in je torej nevaren za okolico, srnica pa tudi povzroča škodo v vrtu in še kje, pa bi se je zato radi znebili. Seveda pa je najpomembnejše, da tako početje (prisvojitev) zakon prepoveduje in so zagrožene dokaj ostre kazni - tudi zaporne. D. Z. ohranjen tlak, potrebna pa so nova oboja vrata, glavna in stranska. Na pobočju te čudovite naravne danosti so mokronoški farani zgradili to cerkev kot eno svojih prvih podružnic po ustanovitvi fare sv. Egidija, ki je bila postavljena ob pobočju gradu, kjer stoji še danes. Do ustanovitve ni prišlo lahko, ker so bile cerkvene razmere take, da so vsi, ki so morali za ustanovitev nove fare žrtvovati del svoje posesti (s podružnicami vred, Mirna je takrat zgubila kar tri) upirali. Zato je bil podvig takratnega župnika, da postavi novo podružnico, prava velika zmaga. Podobno so si prizadevali novodobni Mokronožani za zgraditev novega gasilskega doma, lučaj stran od sv. patro-na. Nov gasilski dom je eden od mnogih, kar jih je v naši domovini v zadnjem času zgradila požarna “bramba”. Le-ta ima še vedno za svojega zavetnika sv. Florjana, ki ga vedno kliče “na pomoč”. Najbrž ni slučaj, da so ga prav v Mokronogu posebej častili, saj so imeli kar nekaj usodnih požarov. Prvega so zapisali v prvo znano krstno knjigo že leta 1681, pa leta 1768,1807 in spet leta 1911 in 1912. V svetišču so sv. Florijanu postavili še spominsko ploščo na ta strašni dogodek, ko je pogorelo skoraj pol Mokronoga. Pričakovali bi, da bodo njegovi častilci ob gradnji novega doma pomislili tudi nanj, tembolj, ker je ostanke njegovega bogastva še mogoče zbrati, cerkev obnoviti v njeni prvotni podobi in jo postaviti ob bok novi gasilski hiši kot ponos na tradicijo požamo-brambnega dela v Mokronogu. Vse pa kaže, da bo moral sv. Florjan njihovo geslo zelo naglas zavpiti, da ga bodo slišali, mu naredili ustrezno preobleko in postavili ob novem domu tudi njegov, za zgodovino kulturne dediščine tako pomemben spomenik. Marko Marin Na podlagi sklepa in zahteve skupščine KS Trebnje v tej številki Glasila občanov objavljamo popolne rezultate volitev odbornikov, ki so bili izvoljeni po teritorialnem principu v skupščino KS Trebnje. Spodnji pregled obsega naslenje podatke: volišče, število vpisanih volivcev, ime in priimek kandidata ter število dobljenih glasov. Trebnje I (863), Milan RMAN (203), Rozi DRNOVŠEK (190), Janko ŠIREC (78), Marija LJUBIČ (75), izvoljena 2 kandidata; Trebnje II (396): Alojz ZUPANČIČ (107), Bogdan BREZNIK (86), Drago SILA (48), Franc SLAK (39), izvoljena 2 kandidata; Stari trg I (450): Jernej KRANJC (157), Božo KRAVCAR (100), Leopold UDOVČ (96), izvoljena 2 kandidata; Stari trg II (236): Stanko SITAR (81), Mrtin MEGLIČ (80), Majda IVANOV (73), Alojz NADRIH (18), izvoljena 2 kandidata; Medvedje selo (51): Franc CUGEU (32), Janez BLAŽIČ (9), Marija KRALJ (4), izvoljen 1 kandidat; Vrhtrebnje (119): Franc LIPOGLAVŠEK (34), Božidar OZIMEK (29), Tone BREZOVAR (20), izvoljen 1 kandidat; Dol (66): Marjan JEVNIKAR (42), Jože KRIŽMAN (20) , Andreja GORENC (3), izvoljen 1 kandidat; Studenec (113): Alojz PODBOJ (27), Darja DOLEZ (21) , Jože MAROLT (20), izvoljen 1 kandidat; Vina gorica (105): Ignac ŠKODA (46), Vilma MIKLIČ (44), izvoljen 1 kandidat; Udeležba na voliščih celotne KS Trebnje je bila 66,59%. OBVESTILO V časopisu Delo z dne 30. aprila 1993 Ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavlja RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA Na razpis se lahko prijavijo obrtniki in podjetniki. Sredstva so namenjena za jamstva za posojilo bank in subvencioniranje posojil bank. Vloge prosilci naslovijo na Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva. Razpis za pridobitev sredstev za razvoj traja do 31. 10. 1993. V uradnem listu Republike Slovenije štev. 24/93 z dne 14. 5. 1993 je objavljen NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SPODBUJANJE RAZVOJA DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA LETO 1993. Sredstva se namenjajo za spodbujanje razvoja kmetij, dopolnilnih dejavnosti, malega gospodarstva do 5 zaposlenih in za večje naložbe v gospodarstvu. Natečaj traja en mesec, t.j. do 14. 6. 1993. Zahtevke bo sprejemal Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje. Vse informacije v zvezi z obema razpisoma posreduje Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, tel. 068 44 043. Poslanska pisarna v Trebnjem V upravni stavbi občine Trebnje, Goliev trg 5, bo v skladu z volilnimi obljubami predvidoma s 1. 7. 1993 odprta poslanska pisarna. Volivke in volivci trebanjskega volilnega okrožja bodo tako lahko poslancema iz tega okraja sporočali svoje pobude, predloge in tudi proteste. O točnem času dela pisarne in dosegljivosti poslancev več v naslednji številki. Trebanjska krajevna skupnost izvolila organe upravljanja Novoizvoljeni odborniki krajevne skupnosti so na svojih prvih dveh sejah izvolili Milana RMANA za predsednika skupščine in Bogdana BREZNIKA za namestnika. Za predsednika sveta krajevne skupnosti je bil izvoljen Ciril PUNGARTNIK. cmoosam Pogovor z “odstavljenim” direktorjem TOM-a Janezom Dulcem »Adria pričakuje, da bomo zanjo delali zastonj« V začetku aprila je javnost presenetila novica, da so odstavili direktorja TOM-a z Mirne Janeza Dulca. Da bi izvedeli kaj več o ozadju omenjenega dejanja in stanju stvari, smo se obrnili na Janeza Dulca, ki še naprej opravlja svoje direktorsko delo, s prošnjo za pogovor. Najprej nas je zanimalo, kdo je sprejel sklep o odstavitvi. To seje zgodilo 2. aprila s sklepom 2. redne seje upravnega odbora našega podjetja. Moram dodati, da gre za upravni odbor, ki je po moji oceni in tudi oceni drugih nezakonit. Dejstvo pač je, da je ta odbor na tej svoji seji sprejel sklep, s katerim je mene razglasil za nesposobnega oziroma me obtožil za kup pavšalnih zadev, od katerih pa nobena ni dokazana. Ali je iz tega mogoče sklepati, da so resnični razlogi za odstavitev drugačni, kot jih navaja upravni odbor podjetja? Zadeva je namenjena temu, kako na vsak način odstraniti direktorja podjetja, ki je eno od “hčera” Adrie Caravan. Končni cilj odasta-vite je, dokopati se do popolnega upravljanja firme Tom in do poslovodenja. Drugače povedano: imeti v popolni oblasti žiro račun, koristiti predvsem prilive sredstev in bonitete firme, ki niso majhne. Naša banka nas na primer uvršča v a-ra-zrcd, kar pomeni, da imamo možnost koristiti največje ugodnosti, ki jih banka lahko nudi. Ampak v Adrii navajajo kot enega od razlogov ne-dobavo vaših izdelkov, zaradi česar ne morejo dokončati večjega števila prikolic. Adria od nas pričakuje, da zanjo delamo tako rekoč zastonj. Ljudje iz Adria pa so ugotovili, da jim s takim vodstvom, kot je v Tomu, pač to ne bo uspelo, zato jim ni preostalo drugega, kot da so poiskali navidezne vzroke in z njimi zavedli tudi širšo javnost. Ena takih obtožb je, da s svojim ravnanjem ogrožam delo in eksistenco toliko in toliko delavcev. V resnici pa zahtevamo od Adrie le plačilo dobavljenih izdelkov. Temu je sledila odstavitev. Ta postopek odstavitve pa je tudi pravno-fomialno sporen. Kakšne so bile obtožbe oz. utemeljitve odstavitve? Obtožbe govorijo o neuspešnosti, o kršenju zakona, o kršenju statuta, o ogrožanju delovnih mest, o ogrožanju ugleda firme. Vendar resnica in realna dejstva govorijo ravno o nasprotnem. K sreči sem direktor firme, ki že tri leta nima izgub, ki še nikoli ni imela tako velikih finančnih težav, da bi imela blokiran žiro račun. V zahtevnem ocenjevanju naše sposobnosti v avtomobilski industriji smo dobili pri Renaultu oceno “a”, kar je najvišji razred. Lansko leto smo veliko investirali v novo tehnologijo, zaposlili smo 50 novih delavcev, letos načrtujemo nove investicije in zaposlitev novih delavcev itd. Ne da bi se hvalil, ampak kot je treba braniti resnico, je treba povedati tudi te reči, kijih nekateri očitno nočejo videti. Kakšen je status Toma znotraj Adrie Caravan, da le-ta s tako močjo posega vanj? S 1. septembrom 1991 smo začeli poslovati kot samostojno podjetje Tom, ki pa je bilo kapitalsko še vedno povezano z Adrio, ker je bila ta ustanovitelj in 100% lastnik delniškega kapitala, ki znaša 2,7 milijona mark. Kot lastnik delniškega kapitala ima pravico upravljanja. Težave so se v odnosih z Adrio pokazale kmalu, ker le-ta ni bila sposobna plačevati naših dobavljenih izdelkov. Ko je v komercialnih odnosih Adria ugotovila, da nima več nobene moči, je skušala to moč kompenzirati z upravljalskimi potezami: nas prisiliti, da bi dajali izdelke pod ceno ali celo zastonj. Tako da so že leta 1991 nastajali hudi spori med vodstvom Toma in Adrio. Ob zaklučnem računu tega leta smo imeli do Adrie 24 milionov tolarjev terjatev. V Adrii so takrat n.pr. rekli: To boste vi lepo odpisali. Ker tega nismo sprejeli, so se pojavili spori, ki so se vlekli v leto 1992, ko so te terjatve postajale vse večje. Že pomladi tega leta smo se obrnili na slovensko javnost, na skupščnino občine Trebnje s pozivom, da se zaščiti družbena lastnina v tej firmi. Ta lastnina bi bila lahko v kratkem uničena, ker delati zastonj po- meni izčrpavanje in zajedanje lastne substance. Takrat smo to upravljalsko moč Adrie nevtralizirali s spremembami v statutu in upravljanju. V takem primeru, ko govorimo o družbeni lastnini, ko se mešajo upra-vljalski in poslovni interesi, smo uveljavili tak način upravljanja, v katerem so bile sile izenačene, prevago pa naj bi predstavljal sedmi član v upravnem organu, ki pa je postavljen s strani družbenopolitične skupnosti, kije najbolj zainteresirana, da se ta družbena lastnina ne uniči, kar pripelje v končni fazi do izgube delovnih mest. Ampak to le ni dokončno normaliziralo situacije. Treba je vedeti, da smo imeli takrat terjatev do Adrie v višini 2 milijonov mark. Če bi vse to izgubili, če bi se predali, kar j e Adria hotela, bi to pomenilo, da bi družbeni kapital padel na ničlo, kar je primerna situacija za koga, ki tako tovarno za nekaj več kot nič kupi in jo tako aprivatizira. To so priložnosti za modele t.i. divje privatizacije. Moram odkrito povedati, da lansko leto takih namenov pri nas še ni bilo čutiti, danes pa taki nameni gotovo so. Na kakšne načine ste odnose z Adrio še skušali reševati? V vsem tem smo skušali voditi pomembno poslovno »Prvi maj* j*e praznik tradicij*e« je na letošnjem že 12 tradicionalnem prvomajskem delavskem srečanju na De-bencu pri Mimi začel svoj govor Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ker pa tradicija veleva, da ob tem prazniku opozorimo na tiste delavske pravice, ki se ne uresničujejo ali pa grobo kršijo, pa se nc bi smele, je predsednik ZSSS naslovil zahteve na tri naslove - na naslove tistih, ki lahko in morajo vplivati na to, da bi se dosledno uresničevale delavske pravice po meri tega časa: - na oblast, ki naj postavi učiunkovito in hitro sodno varstvo, naj prizna zaposlenim v procesu lastninjenja tisto, kar so zaposleni ustvarjali desetletja, naj se sprejme zakon o varstvu pri delu, in končno: naj prisluhne tudi 120.000 brczposle-nim, ki bi radi prišli do svoje socialne varnosti z delom, ne pa s socialnimi podporami; - na pratnerja, ki vpliva na življenske usode zaposlenih in brezposlenih - to so direktorji, menežerji in največji direktor - Koržctov sklad. V podjetjih moramo uvesti industrijsko demokracijo, ohraniti človeško dostojanstvo delavk in delavcev, spoštovati kolektivne pogodbe in še zlasti ohraniti delovna mesta in dati zaposlenim plače za človeka dostojno življenje; - na sindikate, ki lahko vplivajo na življenje delavstva, kjer smo v Zvezi svobodnih sindikatov pripravljeni za doseganje delavskih interesov enakopravno sodelovati tako z oblastjo kotz direktorji, ker vemo, da nekaterih problemov preprosto ne bo mogoče odpraviti, če ne bomo sodelovali. Toda nasprotujemo, da bi konkurenčnost gospodarstva želeli doseži zgolj z niz- kimi plačami in armado brezposlenih. Ostali pa bomo občutljivi in odločni zlasti v obrambi življenskega standarda tistih, ki živijo najtežje in tu ne more biti popuščanja. Svet Območne organizacije za Dolenjsko seje odločil, da poslej vsako leto podeli svoja priznanja, in zlasti zato, ker ljudje delajo v sindikatu neprofesionalno, se izpostavljajo za pravice članstva in se zanje borijo. Sindikat ni organizacija, v kateri bi lahko naredili kariero. Prav je, da tem ljudem njihova organizacija izkaže pozornost. Dva dobitnika priznanja sta bila tudi iz občine Trebnje, in sicer Mojca Vovk, sindikalna zaupnica iz podjetja DANA z Mirne, in Janez Bračko, predsednik sindikata KPD DOB pri Mimi. amomm KOMUNALA Ttebnje p.o. NALOGE SO JASNE Nič posebnega se ne bo zgodilo ob našem praznovanju. Nobenih predaj ključev ne bo, ne rezanja trakov v nacionalnih barvah. Ne bo posebnih priznanj in nagrad in tudi slavnostnih govornikov ne. Pa ne zaradi drugačnih časov. Preprosto zato, ker se vse najbolj pomembno dogaja vsak dan, vseh trideset let, predvsem pa se bo dogajalo tudi jutri. Naloge so jasne. Poti manj. Nekatere se zdijo celo tako zavozlane, da jim ni videti rešit\’e. Pa kaj! Bi kdo verjel, ne pred tremi desetletji, pred nekaj leti, da bo naš tehnik v Trebnjem preko računalnika nadzoroval črpališče v Rada nji vasi? Pa je treba verjeti! Drugače ne bo novih vodovodnih sistemov, tudi kanalizacijskih ne. Ne bo nove, okolju prijazne deponije odpadkov, in črna odlagališča ne bodo izginila. Ne bo novih čistilnih naprav in ne bo.... Je samo verjeti premalo? Prav gotovo. Ravno v udejanjanju te vere so naši aduti. So bili, so sedaj in bodo vnaprej. KOMUNALNE DEJAVNOSTI Zakon določa naslednje dejavnosti: ■ oskrbo naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom; - odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, ki obsega: zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naselju; - vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega: čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov; - urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo; - urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš-poti, hodnikov in drugih javnih poti v naselju; - javno razsvetljavo v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju; - opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega: javni prevoz potnikov v mestih in naseljih mestnega značaja ter primestnih naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi; - urejanje pokopališč ter pokopališka pogrebna dejavnost, ki obsega: - pogrebne storitve, - storitve v zvezi z upepeljevanjem, - oddajanje prostorov za grobove v najem. Poleg teh dejavnosti pa lahko občinska skupščina določi za komunalno dejavnost še vsako dejavnost, za katero sodi, da ima po svoji naravi komunalni značaj, če je taka dejavnost nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov v občini ali krajevni skupnosti. VESEL SEM, KER SEM SODELOVAL V TEM PROCESU Začeli smo dobesedno iz nič, se spominja prvi direktor STANE KOLENC. Danes mi gre na smeh, ko se spomnim, da sem prve dni nosil dokumentacijo podjetja kar s seboj v aktovki. Kasneje smo seveda prišli do omare in do pisalnega stroja. Veliko težje smo se dokopali do drugih naprav, orodij in strojev. Na Čatežu smo n.pr. ročno izdelovali strešno opeko in pravi napredek je bil, ko smo lahko kupili večje lopate, "pik as” imenovane. Pa tega ne pripovedujem koi šalo. O "pika- saricah" smo se pogovarjali, se mi zdi, z enakim veseljem, kot se danes pogovarjajo o novem sodobnem stroju, ki je obogatil strojni parki. Da ne govorim o veselju, ko smo prišli do prvega tovornjaka, čeprav je bil "utrujenec" iz vojnega plena. Čas in razvoj sta seveda gnetla podobo podjetja po svojih zahtevah in zmožnostih. Vesel sem, ker sem sodeloval v tem procesu. Zanimivo pa je, da mi ob pogovorih s sedanjo garnituro nehote prihaja na misel, da se nekaj pa le ni spremenilo vseh trideset let: VSI BI RADI OD KOMUNALE VELIKO MUZIKE ZA MALO DENARJA. Veliko marljivega dela je bilo potrebno in tudi marsičemu smo se zavestno odrekli, daje postala KOMUNALA to, kar je. V podjetje sem prišel 1964 leta in imel to čast, da sem vozil prvi kamion, zraven ga tudi popravljal, vzdrževal. Bil sem tudi strojnik, delovodja ... Sicer pa nisem še toliko star, da ne bi obujal spomine, je zaprl ventil vedno skromni TONE MAKŠE. Včasih je to izgledalo tako, seje zasmejal STANE MIKEC , da si vzel torbo z orodjem na ramo pa hajd na moped. O vremenu in letnih časih ne gre izgubljati besed. Če je bila okvara pri hiši, so te potem domačini navadno povabili k malici, če pa si je voda izbrala kako samosvojo pot iz glavne cevi, si bil pa samo vesel, če si okvaro brez posebnih zapletov odpravil. Danes je tudi to delo veliko bolj prijazno, čeprav nas neprostovoljne prhe še vedno rade presenetijo. Hec mora biti! ija.v Globokem loško varna liebujUiobtmiub«l. ». podi.* I Jelke*. «.'U J X . l cq / O / _ POSLOVNO POROČILO ZA LETO 1970 Notranja organizacija podjetja je sledeča: 1. Komunalna dejavnost kamor spada: vodovod, vzdrževanje cest JV. reda, vzdrževanje parkov in zelenic, javna snaga, pokopališča, javna lehnica, prevozne in strojne usluge itd. 2. Gradbeni obrat. 3. Kovinski obrat. 4. Uprava. V letu 1970 je bilo v podjetju povprečno zaposlenih 121 delavcev ali za 40 % več kot leta 1969. Med letom je prekinilo delovno razmerje 46 delavcev. Na novo je bilo sprejeto v podjetje 94 delavcev. Na dan 31. 12. 1970je bilo v podjetju zaposlenih 135 delavcev, od lega 113 moških in 22 žensk. Kvalifikacijski sestav zaposlenih pa je bil naslednji: VK 3, KV 33, PK 44, NK 35, višja strokovna izobrazba 1, srednja 8, nižja 9 in 2 vajenca. □ rezervoar a zajetje o črpališče S® sanitarna depo V KORAK Z NOVO TEHNOLOGIJO Zaradi vedno večje razvejanosti vodovodnega omrežja v občini Trebnje so se povečale tudi potrebe po kontrolnih, nadzornih in vzdrževalnih posegih na samem vodovodnem sistemu; vse v smislu zanesljivejše dobave vode potrošnikom. Po starem načinu dela, je to pomenilo, da so vzdrževalci ves čas potovali od objekta do objekta in po potrebi vključevali in izključevali črpalke, zapirali in odpirali ventile, merili vodostaje v rezervoarjih itd. Včasih se je zgodilo, da seje načrpana voda prelivala preko rezervoarjev, včasih je vode tudi zmanjkalo. Opisani način delaje bil drag, saj je zahteval dosti delovne sile, veliko prevoženih kilometrov, da o času, kije minil od nastanka okvare do najave le-te ustrezni službi, ne govorimo. Zato smo se v Komunali odločili, da stopimo v korak s časom in posodobimo opisani način dela. Izbrali smo najsodobnejši način kontrole, to je daljinski nadzor in vodenje vodovodnega sistema. Srce daljinske kontrole je centralni računalnik, nameščen v upravi, ki podatke iz vodovodnih objektov (črpališč in rezervoarjev) dobiva preko radijskih zvez v center. Strokovno se temu načinu prenosa podatkov reče telemetrija. Dela smo zaupali firmi ELTEH iz Kranja, ki ima na tem področju bogate izkušnje. Podatki, ki prihajajo v center, predstavljajo stanja črpalk, višine vodostajev, količinski pretok vode po ceveh, količino načrpane vode, okvare na napravah, alarmna stanja in drugo. Podatki se hranijo in obdelujejo v računalniku in so vsak trenutek na voljo kontrolorju v centru v obliki barvnih ekranskih slik. Na tak način ima kontrolor vse potrebne informacije o delovanju sistema vsak trenutek v centru. Vsaka nepravilnost v delovanju se javi v center v trenutku nastanka okvare. Kontrolor ima možnost daljinskega posredovanja (vklop, izklop agregatov) pri odpravi okvar, v kolikor pa to ni mogoče, se na teren odpravi vzdrževalna ekipa. Sedaj se več ne dogaja, da bi se voda v rezervoarju prelivala, ker se pravočasno izključijo črpalke, prav tako se ne dogaja več, da bi zaradi povečane porabe vode v rezervoarju zmanjkalo. Sistem daljinskega nadzora je zasnovan na postopni izgradnji in vključevanju objektov v sam sistem daljinskega nadzora. Do sedaj so v sistem vključeni naslednji objekti: črpališče Radanja vas, rezervoarji Medvedjek, Vel. Loka, Cviblje, v postopku vključevanja pa so objekti: črpališče Zagorica, rezervoar Stehanja vas ter črpališče in rezervoar Čatež. Za relaizacijo dobrih telemetrijskih zvez smo morali na hribu nad Trebnjem postaviti radiorelejno postajo z antenskim stolpom, ki smo ga izkoristili tudi za uvedbo govornih radijskih zvez. Govorne radijske zveze' s pridom uporabljajo naše ekipe za delo na terenu. Na ta način so vedno povezani med seboj kakor tudi z upravo podjetja. Nekaj radijskih postaj imamo mutiranih po službenih vozilih, nekaj postaj pa je prenosnih. Z daljinskim nadzorom vodovodnega sistema smo zelo pocenili vzdrževanje le-tega, hkrati pa povečali zanesljivost dobave vode svojim potrošnikom. Tudi uvedba govornih radijskih zvez nam je prinesla določene prihranke in povečala učinkovitost služb na terenu. OSKRBA Z VODO Voda je nenadomestljiva. Največkrat se tega zavemo šele tedaj, ko vode nimamo. To se sicer v naših krajih dogodi bolj poredko, čeprav smo še daleč od tega, da bi bili zadovoljni. Sistem vodooskrbe je temeljito strokovno premišljen. Tehnično in nasploh, saj velja pri tem edino sprejemljivo načelo, da ima vsak prebivalec pravico do vode. Neoporečne. DELAVCI KOMUNALE TREBNJE SE TRUDIMO, DA NE BI PO NAŠI KRIVDI PRIŠLO DO KRATENJA TE PRAVICE. NIKJER IN NIKOMUR. POSLOVNO POROČILO LETO 1965 DS je imel v letu 65 skupno devet sej, katerih so se redno udeleževali vsi člani. Neupravičenih izostankov ni bilo. Na sejah je DS obravnaval in sklepal o poslovnem poročilu in zaključnem računu za leto 1964, o nabavi in prodaji OS, o letnem planu in njegovi izvršitvi, razpisu volitev za člana DS, izvolil člane UO.obpripravah in kasneje o izvajanju gospodarske reforme, o higiensko tehničnem varstvu in požarno varnostni službi, o imenovanju raznih komisij, o kadrovskem vprašanju, osebnem dohodku in drugih problemih ter ukrepih podjetja. Ob sprejemanju raznih sklepov ni bilo nasprotujočih problemov ali glasov. KDO BO ZASADIL ROŽE IN DREVESA :'z Mokronog Pri urah športne vzgoje in v odmorih smo vedno zahajali v gozdiček za našo šolo v Nemški vasi. To je bil prijazen gozd, v katerem smo poznali že vsak kotiček, a vendar nas je vedno znova presenečal s svojimi lepotami in skrivnostmi. JAVNA DELA Z javnimi deli, ki jih organiziramo že tretje leto, smo se spoprijeli predvsem s črnimi odlagališči. Zal jim nismo še prišli do konca. Tudi zato ne, ker še vedno nastajajo nova. Očistili smo tudi nekaj večjih naselij v občini, organizirali urejanje romskega naselja ter sodelovali pri obnovitvenih delih na mirenskem gradu in gradu na Mali Loki. V dela je bilo vključenih 14 ljudi s seznama nezaposlenih. Za tekoče leto smo izdelali šest programov. Koliko od tega bo do konca leta opravljenega, je odvisno predvsem od razpoložljivega denarja. 27. januarja 1964 Podjetje se je ukvarjalo z vzdrževanjem cest JV. reda, vzdrževanjem in gradnje kanalizacije, pripravo gramoza za ceste, izdelavo cementnih izdelkov, izkoriščanje peskokopa, vodovodnoinstalaterskimi deli in čevljarstvom. Vse dejavnosti razen čevljarstva so bile aktivne. Čevljarstvo pa je zaključilo poslovanje s 47.075 din izgube. Kerni nikakih izgledov, da bi se to stanje popravilo, bo nujno razmišljati o ukinitvi te dcja\’nosli. KONTEJNER ZA PREVOZ PITNE VODE Žal je v naši občini še kar nekaj krajev, do katerih vodovodne cevi ne sežejo. Komunala si tu pomaga s kontejnerji iz nerjaveče pločevine, ki so prirejeni za prevoz in razdeljevanje pitne vode in drugih prehrambenih tekočin. Njihova prostornina meri 50001. Izdeluje jih Trimo. V tem gozdičku smo imeli ure narave, tu so bili organizirani športni dnevi, vedno nam je bil kot neko zatočišče. Nikoli si nismo predstavljali šole brez gozda; kam bi zahajali po pouku, ko smo se igrali, ga čistili in na nek način urejali? Vendar nekaj nas je motilo. Smetišče. Ogromno smetišče, ki je zastiralo pogled in nas s svojim smradom spravljalo v slabo voljo. Bili smo učenci 4. razreda. “Najstarejši in vedno za zgled mlajšim!” so nam iz dneva v dan govorile učiteljice. Odločili smo se, da bomo to “odraslost" pokazali s tem, da bomo uničili smetišče. Izdelali smo tablo, na kateri je pisalo: “Pozor. Prepovedano odlaganje smeti!” Zadovoljni smo bili z našim delom in mislili smo, da smo s tem naredili vse. Toda motili smo se. Smetišče je še vedno iz dneva v dan raslo. Domačini so sem privažali vse mogoče. Razmišljali smo, kaj naj storimo in le prišli do zaključka: Zasuli bomo smeti z zemljo in tam bodo začele rasti rože in drevesa. Smeti so zasuli s premočjo stroja, saj sami učenci tega ne bi zmogli. Smeti res ni bilo več, toda ostal je velik nasip zemlje, ki se v deževnih dneh raztaplja v blatu. Maja Sušin, 7. d OŠ TREBNJE 23. februarja 1984 Pripombo v zvezi s slabo organizacijo je podal tudi tov. Kozole Pavel ter povedal, da je bil na gradbišče poslan bomag brez nafte. Vprašal je zakaj za lake nepravilnosti nihče ne odgovarja. 27. januarja 1964 Predsednik DS pojasni navzočim, da ima podjetje slaba osnovna sredstva in v glavnem že amortizirana ter je njih vzdrže\