m IZDAJA ZA GORIŠKO O BENEČIJO PHIHDBSKI DNEVHIK - CI-ASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE i±.y]li-7St^9T(2088j Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 16. aprila 1952 Cena 20 lir ?0 BAZOVICI Wini°nd?e#*fc popoldne se 3e "ličfutn ?TO zahtevam na laf>0r„ em' in zgodovinskem na bazovski 1 tre in a kriu PreP0jenem Wiruj.i ”as* ftfrth herojev, »od. de 300.000 Beograjčanih n Pa se 3e ® obrambo Po B,% lct ^'gnilo ljudstvo 'litij. 0 a- mestih Jugo- * >>ieini0rOC,,la govorijo, da *° k»rbo L podPrlo na-iottniov bi €\l milijon Jugo. oofi jn * J? so korakali po ali- ,sv°jih rnest in še Kdaii Tazlocno in odločno po-»e b0:„ “ londonske kupčije P»pušč0nj ovolili, da je dovolj r*W»fo rf ^“iijonsfcemu izsi. 4 teptanih 36 .dovoIi zatiranja * Pravic ”atlh najosnovnej-% Tržnf’ ■ katere odpravo ani skupaj z jugoslo-u hn”ar0'es n°rc in mora razu. v5Uci' ne samo ra-st,f‘ mora to, kar , “Pošt.,, upoštevati in “51'. Irajt; ?”Ie 2 dejanji doka-Jc: oesed f*' roda toči?«, , obljub, je bilo or jih je sploh J? Poročil dona nam priha-i.^triinir a’ da se bo jutri ali ^ londonsko meše. l^oiC^jovalo. Čeprav 'itnjg ne govorijo več kot k Pe,,i Hi Prerišite vlade še 5Tnerid°v°lj jasno, da je t»i,e nij,/„ at* s popuščanjem, *& Ste1 čos-fc0 * po- ~ doslednim iz- fei sUm^Seh thtlh P°' ,Ierf’Jo iz Edenove so biii zadnji v Trstu faši- ,>,S‘S“0 5* CeB;edi ii.te ed'- IHt p71^*"10 'r' nočemo J* dr in grtgleSkr in a- vntki,^ predvsem Hi n • obeh zapadnih % **eta Orlt7lenu Varnostne-%nnar°do,,Bani2acije združeni obn,-- upravljajo našo %[5e d° n Zel° dobro vedo. k ha priti irLarCnih. 'zgredo» ie ieto *?nltdi tepa- ker % ^5 po znam e- "■11 >0 r' ■ ■n?’ ti® «0 ”OCem° loi,' vprašau °dg°vorni držav-W “»otopiti t’Jrofcih Ede' r«rc ‘Ud; r„ • /n da so ^ tept nufnoall ter m“' ur- jeti, da je temu tafco? Vsaj ne bi smelo biti takol In če temu ni tako, če si v Londonu in v Washingtonu niso želeli raz. uzdanega razgrajanja fašistične drhali po tržaških ulicah, potem je potrebno reči: dovolj! In odstraniti vzroke, za radi f-atenh je do dviganja fašističnih glav prišlo. Predvsem pa odstraniti tiste, ki so fašistično drhal organizirali in jo skušali braniti celo z demago-skimi ter puhlimi frazami o grožnji tnesodelovanjart in podobno. Mnenja smo torej, da je dovolj jasno, zakaj gre. Mnenja smo, da je to dovolj jasno predvsem za tistega, ki se je proti fašizmu boril in ki fašizma noče več oživljati. Prav to smo v Bazovici ponovno povedali; prav to je ob sklicanju londonske konference povedal maršal Tito in vsi jugoslovanski narodi na ulicah in trgih svojih mest; prav to ponovno včeraj in danes govorijo množice Jugoslovanov, tistih Jugoslovanov, ki so pohode fašistov tako drago in krvavo plačali. In končno prav to hoče povedati v Londonu samem odgovornim angleškim in ameriškim državnikom ter vsemu svetu naša tržaška delegacija, ki se mudi tam že osem dni. Ce torej London in Washing-ton v resnici nočeta fašizma, naj poslušajo naš glas z veličastnega tabora v Bazovici, naj poslušajo glas jugoslovanskih narodov, naj poslušajo glas naših delegatov, ki so jih v posebnih pismih zaprosili, da jim omogočijo, da bi jim postregli z nepobitnimi dokazi o vzrokih fašistične povampirje. nosti v Trstu in v Italiji. Poslušajo naj predvsem glas slovenskih članov delegacije, ki jim bosta postregla s podatki ~ krivicah, ki se godijo Slovencem v naši coni, o krivicah, katerih smo prepričani, da jih niti angleško niti ameriško ljudstvo ne bi nikdar bilo pri. pravijeno niti en sam dan prenašati. Državniki Londona in \Va-shingtona pa naj se ozrejo tudi na početje rimske kominfor-movske agenture in njene podružnice v Trstu. In dobro naj se zamislijo nad kominformov-skim stališčem in se vprašajo; zakaj je Kominform podprl italijanske fašiste in organizatorje fašistovskih izgredov. Odgovor na to vprašanje, odgovor, ki je tako na dlani, mora ob količkaj dobri volji odstraniti še sleherno obotavljanje pred nujno odločitvijo o tem, da se z londonskim mešetarjenjem preneha, nato pa vzame iz rok oblast tistim, ki so doslej v Trstu storili vse, da se fašizem vrne. VSA JUfeOlLAVIJA SE JE DVICMILA V OBRAMBO STAŠIH PRAVIC ¥ dveh dneh je nad milijon Jugoslovanov demonstriralo proti nadaljevanju londonske konference Samo v Zagrebu se je zbralo včeraj nad 200.000 demonstrantov in vzklikalo: *Ako Trstu treba spas - druže Tito evo nas!" Oster odgovor ..Borbe" ln ..Politike" na blatenje Jugoslovanov v ..Messaggeru" - Demonstracije v Ljubljani Slovenci v coni A poslavljalo upravičene zahteve in na njih strani je v tej borbi vsa Jugoslavija - poudarja ..Borba" nogah. Vsa Jugoslavija je vstala v obrambo Trsta in svojih pravic. Nad en milijon Jugoslovanov je včeraj in danes ponovno zakričalo v svet: •Ni rešitve brez Jugoslovanov!« «Naj si ljudje na Zapadu in Vzhodu zapomnijo«, Je poudaril hrvatski književnik FRA-NICEVIC na demonstracijah zagrebških študentov, ki so bile že popoldne, «da se moč in volja človeka, ki Je odločen boriti se do konca, in fci želi živeti svobodno, ne more izračunati s pomočjo matema- tike. Tak račun je dovedel do napačnih rezultatov Hitlerja in Mussolinija. Tak račun je dovedel do napačnih rezultatov Stalina in tak račun bo privedel na napačno pot vsakogar, ki se bo poskušaj igrati z interesi naše države in ki pri tem računa samo z divizijami in tanki. Ni te moči, ki bi lahko okovala v suženjske verige narod, ki hoče živeti svobodno«, je dejal Franičevič. Nocojšnja • POLITIKA« in •BORBA« komentirata pisanje •MESSAGGERA«, ki se je drznil trditi, da zavezniki dobro vedo «da se na italijanski narod lahko zanesejo, kar pa se ne more reči za Jugoslovane, ki so v preteklosti dali dokaze nezvestobe«. •Da se sploh lahko najde en sam pošten človek na svetu, ki bi lahko brez gnusa prečital to blebetanje De Gasperijevega •Messaggera«, piše »Politika« in našteva dokaze »zvestobe« Italije v prvi svetovni vojni. •V drugi svetovni vojni so Sporazum o vojaški pomoči men Britanijo in europslio obrambno sKupnosilo Članice evropske obrambne skupnosti in Velika Britanija so se sporazumele o medsebojni vojaški pomoči v primeru napada na eno od teh držav - P*vi komentarji iren- V.’ v roke Hali-redenustom Ne -mo. dvomiti o 'Vi '"JU neuk^roki lež‘l° v V ot‘slo»- ,]enth fašistič-frS?oli*aciH -h Iak°nov, v 40dH iredeJWilnc obiast: k%'tih ” proti- 'K ^ 1S4S ;,, -'Porazu m i h lS^>. skratka *" ri,ru ln rani ej v iIrtcma- °nju iztiu* ra*točem H > fitnske ^Valnim 2“ Kas&s*4* ”■ Dl /28e*‘0!) tn nje ogentov v kl so postavili "te ,■ Karen ) . P°stavih “‘■nične l °‘ na ulice S‘t‘ • s* I is >'0a man u nePa •bttaiS« PoZaT,PO,a vzpo^ ‘n^Z]eni^den- NS°ver- 7 <« ,' »c »tal™ ameriški S v kliub J ln ne vedo, ia lem ^ v Trst ]an,k‘m ire-p*-," Use mogoče Sti,''*« so se vu f0irane PO-°4l0/' prestrJi t temu ire. S u!ak“a o ' rolitep ^oLk‘ daje „ V°tilnih ime- S vo^dbo r»rot)u kv')CeK uni7,w‘“e,ettl- , l]Ub znk °hln° pjdlvi. konu- ki daje ftiridesetti- '°SKlZb.^ ' *Vm°ir0Prav *«fco u tfc°r0 d*71? P°Q° in 'r. za-e ire prep%’K'm mc’ - drSGn' Smo’ uržn— •• • •n., - len' 'Jone~l*avniki za ctoe n da namerava Truman imenovati sedanjega poveljnika Eisenhowerjevega glavnega stana generala Gruen-therja. S tem v zvezi so članice NATO že .stopile v stik. Domnevajo, da je v zvezi s tem vprašanjem tudi današnje potovanje angleškega obrambnega ministra Alexandra v Pariz, kjer se je raztovarjal z Eisen-howerjem, z Druentherjem in drugimi Čarimki SHAPE. Ob povratku v London je Alexan-der zanikal, da bi bil Eisenho-vverju priporočal, naj bi podpri kandidaturo Montgomeryja. čakali, da bolno Francijo raztrgajo Hitlerjeve hortte, da bi Ji zarili nož v hrbet. Nato so čakali, da Hitler napade Jugoslavija Ko pa so videli, da je Hitler pred porazom, so mn obrnili hrbet ter se obrnili na Francijo, Jugoslavijo in ostače zaveznike ter Jokavo zacvilili: ■Poveri I tali ani — bo on o partlgiano...« •Borba« dodaja gornjim ugotovitvam: •Ali smo mi v vsaki borbi ponujali zavezništvo in usluge eni ali drogi strani? Mi aJi Rim? Kdo je v zgodovini dal dokaze nezvestobe? Kdo je osvaja’ v Afriki? Napadel Albanijo? Grčijo? Počenjal zverstva? Zahteval Nico, Korziko, Savojo, Brigueo, Tendeo, Malto? Veš svet? Mi ali Rim? — Rim! Vedno isti osvajalni Rim s pretenzijami imperialista in s sposobnostmi za diplomatsko izsiljevanje! Mi dobro vemo, s kom imamo opravka! Mi dobro vemo, da nam nihče ne more vrniti mrtvih«, poudarja »Borba« v zvezi z upravičenimi zahtevami Slovencev v coni A. »TODA PRAV TAKO DO BRO VEMO. DA SE NAŠIM LJUDEM V CONI A LAHKO VRNEJO GOSPODARSKE. KULTURNE, NARODNE IN ZGODOVINSKE PRAVICE, KI SO JIM BILE ODVZETE. TO MI ODLOČNO ZAHTEVAMO S TRŽAŠKIMI SLOVENCI IN NA NJIH STRANI JE V TEJ BORBI VSA JUGOSLAVIJA !» BOZO BOŽIC (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 15. — Po včerajšnjih. demonstracijah, na katerih je bilo zbrano več kot 30.000 prebivalcev Ljubljane, so se danes v poznih popoldanskih urah ponovno pojavile na ljubljanskih ulicah velike množice prebivalstva in demonstrirale proti šovinističnemu italijanskemu pohlepu po Tržaškem ozemlju ip proti londonski konferenci, ki zaseda proti volji jugoslovanskih narodov. Demonstracije so bile v večjih četrtih mesta: v Mostah, na Viču in drugod. Največ demonstrantov pa se je zbralo na Kongresnem trgu. kjer je zbrani množici govoril univ. prof. dr. ANTON MELIK, ki je v svojem govoru utemeljil zgodovinsko in zemljepisno pripadnost tržaškega zaliva in Istre slovenskemu ozemlju. Zastopnik ljubljanskih študentov je v svojem govoru na Kongresnem trgu vprašal, če bodo državniki zapadnih držav pozabili na svoje zaveznike v mi-nUli vojni. Motijo se, je dejal, ako mislijo, da bomo tudi danes popuščali, kakor smo popuščali zaradi miru v preteklosti! Toda to se ne bo več zgodilo! Danes poskušajo izrabtjati našo željo po miru, a popušča, nja odslej ne bo več! Ce hočejo biti zavezniki naši prijatelji, naj tudi spoštujejo naše praviceh Zbrana množica je ogorčeno protestirala proti zasedanju londonske konference ter vzklikala maršalu Titu, Edvardu Kardelju in Jugoslovanki ljudski armadi. Danes se je velika množica mladincev zbrala na ljubljanskem kolodvoru ob prihodu vlaka, s katerim ita se pripeljala iz Pariza z zasedanja ram« piše. da so odgovorni krogi mnenja, da so bodoči an-gleško-egiptovski odnosi odvisni od tega, ali bo poslanik Amr paša uspel pripraviti Veliko Britanijo, da «znova prouči svoje stališče do vprašanj, ki so dovedla do sedanje mrtve točke«. Amr paša pa še ni odpotoval iz Kaira v London. mislili izključiti Francijo od morebitnega dogovora o obrambi Srednjega vzhoda. V angleškem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da tolmačenje omenjenega lista ne odgovarja resnici. Pripomnja se, da sploh ni bilo govora o drža. vab, ki bi se morebiti udeležile te konference. Ce pa bi do Pripominja se, da so priprav-j te konference prišlo, bi bntan- Organizatorji marčnih fašističnih izgredov v Trstu Skof Antonio Samtin, derookrivtjamski župan dr. in*. Gianni Bartoli (oba iz Rovinja) in de-m0kristj3Tiski od ZVU imenovani conski preuseduik ptoi. ur. Gjdo i-aiiti.t (ki sa jo 1*1) rimska vlada poslala dekret, da .te postavljen za prefekta). vrhovnega foruma za mir MO-SA PIJADE in JOSIP VIDMAR. Mladinci so vzklikali gesla o obrambi Tržaškega ozemlja in proti nadaljevanju zasedanja londonske konference. Na zahtevo mladincev jim je spregovoril Moša Pijade. CIRIL STER. Amr paša odpotoval v London KAIRO, 15. — Izvršilni odbor vafdistične stranke je danes objavil manifest, v katerem poziva vse Egipčane, naj se_ z vsemi silami uprejo odložitvi splošnih volitev v Egiptu. Manifest poudarja, da je vladni sklep protiustaven in da je njegov namen zadati smrtni udarec parlamentarni ustanovi in narodni stvari. Medtem javljajo, da je Amr paša odpotoval nocoj z letalom v London. Predvideva se, da se bo jutri sestal z britanskim zunanjim ministrom, kateremu bo izročil odgovor Hilali paše na zadnje osebno Edenovo pismo. KAIRO. 15. — List «A1 Ah- ljalni razgovori privedli Britance do tega, da so pristali na priznanje načela izpraznitve področja Sueškega prekopa, potem ko se je Egipt obvezal, da bo poskrbel pod svojo odgovornostjo za primerno obrambo skupno s prizadetimi državami Srednjega vzhoda List trdi dalje, da je bil dosežen načelni sporazum, na podlagi katerega bi morala Velika Britanija, takoj ko bi izpraznila področje Sueškega prekopa, pozvati vse vzhodne države vštevši Turčijo, Iran in Afganistan na kongres, na katerem bi proučili vprašanje obrambe. ((Kongres bi moral imeti pravico povabiti katero koli veliko državo, da prisostvuje sejam, toda razume se, da bi bila ta vabila omejena na ZDA in Veliko Britanijo. Egipt je dejansko pripravil načrt, ki bi zajamčil dobro ob. rambo, tako da so razgovori dobro napredovali. Toda z egiptovske strani se je vztrajalo na priznanju enotnosti področja Nila in na tem, da Veli-ka Britanija prizna novi naziv, ki ga je prevzel egiptovski kralj«. V zvezi s tem člankom se v Londonu zanikuje, da so kdaj PCI KLASOVamjU 0 TUMIŠKEM VPRflŠMJII V ViHMOSTillEM SVETU Pakistanski delegat obsoja francosko politiko v Tuniziji Ameriški sindikati porivajo vlado, naj vpliva na francosko vlado, da bi popustila glede tuniških zahtev - Arabske in arijske države nameravajo spraviti zadevo pred glavno skupščino OZN Churchill povabil Menziesa LONDON, 15. — Na predsedstvu vlade so izdali nocoj naslednje sporočilo: «Na povabilo britanskega ministrskega predsednika Churchilla bo obiskal avstralski ministrski predsednik Menzies ob koncu maja Veliko Britanijo, da bi obnovil stare stike. Med svojim obiskom bo izkoristil priložnost, da bo razprav, ljal o zadevah, ki se tičejo o-beh držav«. Po mnenju uradnih krogov bi se rad britanski ministrski predsednik osebno posvetoval z Menziesom o večjem številu zadev, ki se tičejo obeh držav, vključno zunanjepolitične zadeve in posebno zadeve Daljnega vzhoda ter obrambne zadeve. TOKIO, 15. — Ameriške oblasti so dovolile Japoncem od danes dalje polno svobodo za obnovitev vojne industrije. NEW YORK. 15. — Po zavrnitvi čilskega predloga za vpis tuniškega vprašanja na dnevni red in pakistanskega predloga, naj se zaslišijo delegacije arabsko-azijskih držav, je predsednik Varnostnega sveta pakistanski delegat Bokhari med drugim izjavil: «Mislimo, da so incidemti v zadnjih treh mesecih, ki so se dogodili v Tuniziji, nekaj več kakor krajevna gibanja ali nemiri, ki bi zahtevali samo običajne ukrepe varnostnih sil. Niso jih povzročili maloštevilni neumni ali hudobni elementi ene ali druge strani. Položaj ima svoje korenine v preteklosti, ima v sedanjosti skrajno nestalno ravnotežje in pričakovati je zlo tudi za prihodnost«. Bokhari je nato govoril o zgodovini francosko-tuniških odnosov in nadaljeval: »Francoski generalni rezident si je prilastil vse oblasti vladarja in uporablja bejev pečat, da ohrani iluzijo o bejevl suverenosti. Tuniško ljudstvo nima zakonodajnih organizmov ali izvoljenega parlamenta, ki bi lahko izdajal zakone notranjega značaja. Kljub imenovanju tuniških ministrov je oblaist v rokah francoskih funkcionarjev. Tunizijci niso nikoli rade volje sprejeli te nadvlade. Dejstvo, da je francoska vlada napovedala novi načrt reform, medtem ko so zaprli vse nacionalistične voditelje, ki so edini, s katerimi bi se bili lahko pogajali o na- črtih, nam gotovo ne vliva zaupanja. S predložitvijo tega vprašanja je bil namen delegacije sledeči: 1. Zahtevati dobre usluge Varnostnega sveta, da se reši tuniško ljudstvo sramotnega položaja, težav uničevanja življenj in dobrin ter izgube državljanskih pravic, katerim je podvrženo zaradi tega, ker ljubi svojo domovino in svobodo: 2. zahtevati dobre usluge Varnostnega sveta, da se premosti mrtva točka, ki naglo uničuje dobre odnose, ki bi morali obstajati med Francozi in Tunizijci: 3. kolikor mogoče hitro zajeziti razburjenje v Afriki in Aziji zaradi možnosti krvavega spopada med šibkim, dobrim ljudstvom, ki je brez pomoči, in evropsko silo, ki je neizmerno močnejša in katere nadvlada nad rodno zemljo drugega naroda nima nobenega moralnega opravičila«. Francoski delegat, ki je odgovoril, je izjavil, da so te trditve ((nepravične in polne napak«. Nato je bila seja zaključena. Domneva se, da bodo skušale arabsko-azijske države sedaj spraviti zadevo pred glavno skupščino OZN. Iz zanesljivih virov javljajo, da se bodo arab-sko-azijske države še dalje borile za stvar Tunizije. Diplomatski opazovalci so mnenja, dp bodo arabsko-azijske države težko zbrale zadostno število glasov, ki so potrebni za odo-,Pred glavno skupščino. Na tiskovni konferenci je pakistanski delegat izjavil, da pričakujejo arabsko-azijske delegacije mnenje svojih vlad o umestnosti sklicanja izrednega zasedanja glavne skupščine OZN. Dodal je, da včerajšnje glasovanje v Varnostnem svetu v ničemer ne spreminja položaja. Obrazložil je nato vzroke svoje pobude v timiškem vprašanju in dejal, da je vedno bolje, da reakcija, ki jo povzroča to vprašamje, najde svoj izliv v Varnostnem svetu namesto v notranjosti Tunizije. Zagovarjal je nato načelo neposrednih razgovorov med Francijo in tuniškimi nacionalističnimi voditelji ter bivšo Cheniko-vo vlado, t> kateri je poudaril, da je edina predstavljala voljo Tunizijcev. Pakistanski delegat izključil možnosti nove pritožbe Varnostnemu svetu, če bi položaj v Tuniziji to zahteval. Ameriški sindikalni organi-zaciji CIO in AFL sta danes izročili tisku izjavo, v kateri protestirata, ker se je ameriška vlada vzdržala glasovanja glede vpisa tuniškega vprašanja na dnevni red Varnostnega sveta. Obe organizaciji pozivata vlado, naj spremeni svoje stališče in naj vpliva na francosko vlado, da dovoli tuniškemu ljudstvu resnično politično neodvisnost. ska vlada želela, da bi se je udeležila tudi Francija. Za sedaj pa se skušajo sporazumeti o angleško-egiptovski izjavi, ki bi se nanašala na načelo i!i praznitve in suverenosti nad^ Sudanom. Na podlagi te izjave bi se nato začela pogajanja med Veliko Britanijo in Egiptom. Največja ovira je vprašanje Sudana. SESTANEK . SALAZAR-FRAKCO MADRID, 15. — Včeraj in danes sta se sestala Franco, in predsednik portugalske vlade Salazar. Sestanek, ki je bil v Ciudad Rodrigo v Španiji, je bil pripravljen v največji tajnosti. V Madridu doslej sploh še niso ničesar poročali o tem sestanku, pač pa je portugalsko ministrstvo v Lizboni izdalo poročilo, ki pravi, da sta se Salazar in Franco sestala, da bi «skupno pregledala vprašanja, ki trenutno zanimajo Pirenejski polotok« in končuje, da sta oba ugotovila «nujnost, primernih ukrepov za skupno obrambno akcijo v splošnem okviru zahodne obrambe«. Po poročilu portugalskega zunanjega ministrstva so bili pri razgovorih navzoči odpravnik poslov španskega zunanjega ministrstva Carrero Blanco, general Vigon. načelnik španskega generalnega štaba, Nico, las Franco, španski veleposlanik v Lizboni, portugalski zunanji minister Paulo Cunha, portugalski obrambni ministei' Santos Costa in portugalski veleposlanik v Madridu Čarne, ro Pacheco. Cenzura je doslej onemogočila vsako podrobnejšo informacijo o vsebini razgovorov, zato se opazovalci omejujejo na ugibanja. Pri tem poudarjajo, da je do sestanka prišlo teden dni po španskem diplomatskem koraku v zvezi s Tan. gerjem, v času, ko je španski zunanji minister Martin Arta-jo na uradnem potovanju po Bližnjem vzhodu, in tik pred začetkom špansko ameriških pogajanj. Znano je portugalsko prizadevanje, da bi bila tudi Španija vključena v atlantski pakt; portugalski predstavniki so vprašanje že večkrat načeli na zasedanjih atlantskega sveta. Zadnjič je o tem govoril portugalski zunanji minister Cunha na atlantski konferenci v Lizboni. Ker pa se nekatere članice atlantskega pakta, predvsem Francija in Anglija, upirajo vključitvi Francove vlade v zahodno obrambno skupnost, je nastala zamisel tristranske pogodbe med Španijo, Portugalsko in ZDA V kratkem se bodo začeli špansko-ameriški razgovori o vojaški pomoči in oporiščih, ki jih je Španija pripravljena odstopiti ZDA. O tej pomoči se govori že dalj časa in ameriški kongres je že pred enim letom zanjo izglasoval kredit 100 milijonov dolarjev, ki pa )e še vedno neizrabljen. Očitno je torej, da v ameriško-spanskih odnosih, doslej ni šlo vse gladko in zelo je verjetno, da išče Franco zaveznike, ki bi ga čim bolj podprli. Salazar-jev klerikalno-fašistični režim se zdi za to kot ustvarjen. mmm slmencev i Danes, sreda IS. aprila Benedikt, Bozislava Sonce vzide ob 5.18. |atfn? na 18.52. Dolžina dneva 13.34., uim vzide ob 1.13, zatone ob Jutri, četrtek 17. apni* Rudolf, Vitigoj Šovinisti v Beneški Slovenili Pri Sovodnjah je potreben nasip ovirajo celo razdeljevanje pomoči, U6 bO SOČO Odnašala Z6mlj6 ki so jo beneškim Slovencem poslali goriški in tržaški bratje po snežnih metežih Ob velikonočnih praznikih so v Beneški Sloveniji pospešili razdeljevanje pomoči potrebnim benečanskim družinam; pomoči, ki so jo s toliko velikodušnostjo prispevali goriški in tržaški bratje, ko so zvedeli za veliki snežni metež, ki je tako prizadel beneške gorske kraje. Odbori, ki so se ustanovili v raznih občinah, da razdelijo to pomoč, so začeli živo delovati, da bi beneško ljudstvo občutilo ta dokaz bratstva Slovencev drugih pokrajin prav ob velikonočnih praznikih. Toda te pomoči niso mogli povsod in vedno tako naglo razdeliti, kakor bi bilo treba. V raznih krajih so oblasti zavirale delitev pomoči, namesto da bi jo pospeševale, vse to pa zaradi vpliva videmskih kolovodij. To se bo morda zdelo čudno; toda upoštevati je treba, da vsaka slovenska iniciativa, pa naj predstavlja še tako dobre namene in naj ima izključno človečanske in velikodušne cilje, naleti takoj na nezaupanje in nasprotovanje skrajnih in prenapetih «italianissimov», ki vedrijo in oblačijo v Vidmu in ki imajo velik vpliv tudi v najbolj oddaljenih vasicah Beneške Slovenije. Tako so na primer razširili glasove, da bodo vsi oni, ki bi sprejeli to pomoč, izključeni od razdeljevanja morebitne pomoči, ki naj bi jo dala italijanska vlada. Kdaj naj bi prišla ta pomoč, pa nihče ne ve, ker ni nihče doslej še nič o tem govoril. Zdi se, da so pet milijonov lir, ki so jih v prvem trenutku določili, popolnoma porabili za prvo pomoč, ki so jo prinesli ljudem alpinci, ko so prišli v gorske kraje s smučmi. Naj bo kakor koli, italijanske oblasti niso nikoli govorile o kaki pomoči. Kako se je torej razširil glas, da bo izključen pri razdeljevanju vladne pomoči oni, ki bo sprejel pomoč slovenskih bratov iz Gorice in Trsta? Te vesti ne moremo določno pripisati nobeni pristojni oblasti. Lahko pa si predstavljamo, od kod izvira ta trditev, katere namen je ovirati to človekoljubno delo. Tako se ne morejo nacionalisti niti ob velikonočnih praznikih otresti svoje mržnje ter pokazati vsaj nekaj bratstva. Na vsak način je beneško ljudstvo ob razdeljevanju te pomoči čutilo, da ni zapuščeno ter da so drugi slovenski bratje z njim solidarni. Zato je tudi z velikim zadovoljstvom prejelo pomoč, kjer pa je še niso, jo z veseljem pričakujejo. Nezadovoljiv odgovor goričkega prefekta sovodeajske-mii županu, kije zahteval, naj država priskoči na pomoč SOVODNJE, 15. — Po zadnjem deževju kakor tudi pri prejšnjih je Soča precej narasla in poplavila obsežne travnike na levem bregu v bližini Sovodenj. Ko voda odteče, o-stane na obsežnih pašnikih veliko naplavin, ki skoraj popol-noma uničijo dobro pašo. Naj hujše pa je, da Soča «na Spi ku» odnaša vsakokrat obsežne kose travnikov, ki jih ni mogoče nadomestiti. Ker se to ponavlja že dolga leta in ker doslej oblasti niso še ničesar ukrenile, je odšel sovodenjski župan Ceščut goriškemu prefektu in mu stvari pojasnil. Dejal je, da sovodenjska občina nima toli-ko denarja, da bi zmogla tako obsežna javna dela in da naj zato priskoči na pomoč prefektura ali pa pokrajina. Prefekt Giammichele je odgovo- STARO PLATNO mu je pokvarilo počitek GORICA, 15. — Predvče- rajšnjim popoldne je z avtomobilom prišel v naše mesto 29-1 etni ameriški vojak John Efrommer, ki je uslužben v Trstu. Ko se je sprehodil po mestu, je svoje vozilo usmeril proti gradu, kjer je hotel prebiti sončno popoldne. Ko je dospel na vrh griča, je zavil pred restavracijo, se zleknil v udoben platneni stol na prostem, si z roko zasenčil oči in se leno oziral naokoli. Njegovo uživanje pomladanskega sonca in krasnega razgleda pa je prekinil nenaden tresk, pod njim. Staro in preperelo platno ni bilo kos njegovi teži in se je pod njim v hipu odtrgalo od stola. Američan je padel v znak in treščil z glavo ob kamnita tla. S krvavečo glavo so nesrečnega izletnika okrog 16, pripeljali v mestno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je pri padcu samo globoko ranil. Ozdravel bo v enem tednu. Izlet SPD na Kanin GORICA, 15. — 20. aprila bo na Kaninu, tradicionalni veleslalom z mednarodno udeležbo. Napovedujejo tudi prihod Jugoslovanov. Sodelovala bo vsa italijamska, avstrijska, nemška in francoska eiita. Ob tej priliki organizira Slovensko planinsko društvo enodnevni izlet z odhodom s Travnika ob 6. uri. Vpisovanje pri urarju Šuligoju na Travniku. Vožnja za člane 600 m za nečlane 650 Kr. Odhod bo točno ob napovedani uri. Volilni imeniki na vpogled GORICA, 15. — Goriško županstvo sporoča, da so na volilnem uradu do 30. t. m. na vpogled volilni imeniki, ki jih je volilna komisija pregledala in popravila. Vsak volilni u-pravičenec si volilne imenike lahko ogleda v uradnih urah. Obsodba trgovke s starim železom Hranila je tudi ročne bombe, zato so jo obsodili na 8 mesecev zapora pogojno GORICA 15, — Danes je prišla pred kazensko sodišče 23-letna trgovka s starim železom Marija Roza Romeo por. La-franchin iz Tržiča, v skladišču katere je lanskega decembra eksplodirala bomba in ubila tri mladeniče iz Tržiča. Po ne. sreči je artiljerijski oddelek iz Vidma odredil pregled Lan-franchinijevega skladišča, kjer so našli številne ročne in druge bombe še cele. Zato so Lanfranchinijevo prijavili sodnim oblastem in jo obdolžili, da hrani vojni material. Pred sodniki je Lanfranchi-nijeva povedala, da je pri njej uslužbenih več mladih fantov, ki nabirajo po Krasu vojne o-stanke in bombe, ki jih v njenem skladišču odprejo in jih ona nato proda. Sodišče jo je spoznalo za krivo in jo obsodi- [ ŠPORTNA NEDELJA Piacenza-Pro Gorizia 4:1 Uspeti proti prvakom iz Pia. cenze se je zdelo Goričanom nemogoče že pred tekmo, vendar niso mislili na tako visok poraz. Goriško moštvo je igralo v sledeči postavi: Masotti; Nunin, Cuzzot; Orzan, Venturini, Medeot; pi Biagio, Genero, Macor, Meroj, Brumat. Kot vidimo, sta tokrat nastopila tudi Medeot in Brumat, ki sta bila pretekle nedelje prisiljena na mirovanje. V prvem polčasu so se Goričani še nekam držali, a proti koncu tega je sodnik izključil z igrišča Cuzzota, zato so bili v drugem polčasu v o-čitni premoči domačini in Go. ričani so popolnoma popustili. Izključitvi z igrišča se bo ver. jetno priključila še običajna diskvalifikacija, ki ne more manjkati pri goriških igralcih. Zdi se. da imajo sodniki neko posebno piko na Pro Gorizio. V 16. minuti je Romani zabil prvi gol za domačine, a že štiri minute pozneje je Macor izenačil. V 30. minuti so domačini znova zvišali rezultat, V drugem polčasu pa so Goričani popolnoma odpovedali in domačini so imeli prav lahko delo. Dve minuti pozneje pa je bil zabit zadnji gol za domačine. Pro Gorizia je sedaj na enajstem mestu s 25 točkam* (20 manj kot Piacenza, ki je prvak). Prihodnjo nedeljo bo igrala v Parmi proti tamkajš. nji enajstorici, j^i zaseda tretje mesto. Juvenlina B-Sagrado 8 3:3 JUVENTINA B: Spangher; Mosetti. Bregant; Polo, Pavlin, Malfatti E.: Hmeljak, Corolli, Ferfolja, Šuligoj, Marega S. SAGRADO B: Marcuzzi; Silvestri, Visintin; Tavcer, Bizzeo, Gabrielli; Cechet, Mason. Bu-dan, Franzot, Bucovaz. Sodnik; Tacchino iz Gorice. Juventinci so takoj prevzeli žogo in že v 8. minuti je Marega zabil prvi gol. Gostje so nato prešli v protinapad in stalno ogrožali domača vrata. Domačinom je uspelo nekajkrat prevzeti žogo, a brez uspeha. V 20 minuti je po lepo uspeli akciji zabil Gabrielli prvi gol za goste in tako izenačil. Sedem minut pozneje je isti Gabrielli zabil drugi gol; vratar Spanger je bil presnečen nad tem stre. lom. V 30. minuti je Gabrielli zabil že tretji gol za svojo e-najstorico. Zdelo se je, da se bo to nadaljevalo, a Juventinci so tega imeli že preveč in začeli besno napadati. Bili so stalno pred vrati, a tu se je pokazala njihova neodločnost, kei so izgubili več lepih priložnosti za uspeh. Tako se je prvi polčas končal v korist gostov z rezultatom 3:1. V drugem polčasu so Juventinci takoj prišli v napad in že v sedmi minuti je Corolli stresel Marcuzzijevo mrežo. Gostje so si skušali opomoči, a tokrat je bila domača obramba odlična in prodor ni uspel. Pri gostih se je opazilo utrujenje Vendar je bil skoro ves drugi polčas v znamenju premoči domačinov, ki so bili — kot vedno — dobri na sredini igri-šča, a pred vrati neodločni. Komaj v 32. minuti je Polo streljal iz bližine neubranljiv strel in zabil gol. Tako je bilo doseženo izenačenje. Gostje so po tem skušali doseči uspeh, a jim to ni uspelo. Rezultat je tako ostal izenačen. Od gostov je bila dobra obramba, pa tudi Gabrielli je imel svoj dan, saj je zelo dobro igral in zabil tu. di vse tri gole za svoje moštvo. Od Juventincev pa so bili dobri Šuligoj, Ferfolja in Corolli. V celi tekmi so zabeležili pet stranskih strelov v korist Ju-ventine, dva v korist Sagrada. V Sovodnjah Juvenhna - Tavaqnacco 0:0 Številni navijači Juventine, ki so prišli v nedeljo v sovod-nje, niso prišli na svoj račun Pričakovati je bilo, da bo Ju-ventina z lahkoto premagala nasprotnika Tavagnacco po lepi zmagi v Moši. Toda ni bilo tako Gledali smo tekmo, ki bi jo lahko imenovali tekmo izgubljenih prilik. Neodločnost napadalcev Juventine, izvrstni vratar Tavagnacco, vse to je vplivalo na dokončni izid tekme. Tudi srednja črta Juventine, ki je bila vedno najboljša, je nekoliko šepala, rešila se je le obramba, ki je ustavila marsikateri nevaren napad moštva Tava-gnacca. Prvi polčas je Juventina igrala proti soncu in razen pet kotnih strelov ni bilo nič posebnega. V 18' pa je Bavcon, ker je prehitro streljal, zamudil lepo priliko. Omenili smo že vratarja Tavagnacca in res ta je ubranil lastno mrežo pred takimi žogami, ki so jih vsi že sodili kot gotove gole. V drugem polčasu je igra Juventine postala bolj živa, toda proti vratarju ni bilo mogoče doseči ničesar. Juventina je imela v svojo korist kar šest strelov iz kota, toda vsi so ostali brez posledic. V naslednjih minutah je vratar Tavagnacca rešil; v 18’ na strel Dissegne, v 25’ na strel Giu-seppina in še 29’ in 32’. V 19’ je sodnik izključil z igrišča dva igralca, Dissegno in branitelja Tavagnacca. V 28’ minuti je sodnik prezrl, da je branitelj ustavil žogo z roko in ni prisodil enajstmetrovke, kakor bi moral. Sploh pa je bil dokaj čuden sodnik, mnogo napak ni videl, ustavljal pa je igro tam, kjer je ni bilo treba. Dokončni izid tekme je pokazal stvarno vrednost obeh ekip. Ce je Juventina često napadala in imela na razpolago krasne prilike za zmago, je tudi Tavagnacco pokazala svoje sposobnosti posebno v obrambi in v hitrem napadu, ki je često ogrožal vrata Juventine. Mnenja smo, da bi Juventina z lahkoto zmagala, toda tradicija je, da v Sovodnjah zmagajo ali izenačijo take ekipe, ki drugje le zgubljajo, medtem ko Juventina pokaže navadno zobe na tujem igrišču in proti močnejšim ekipam. Tako je bilo tudi v nedeljo. Medtem ko se bo Juventina morala še trdo boriti za drugo mesto v lestvici, nadaljuje San Lorenzo svojo zmagovito pot. Sedaj ima že kar šest točk pred Juventino. Prihodnjo nedeljo bo Juventina igrala v Moraro. V odbojki Akademiki-Srednješolci 3:2 V petek sta moštvi akademikov in srednješolcev odigrali na igrišču v Ulici Ran-daccio tekmo v odbojki. Moštvi sta nastopili v sledečih formacijah: Akademiki: Kran-ner Mermolja, Bitežnik, Pavlin, Berce, Eržen, Žakelj. Srednješolci: Benedetič, Bed- narik, Sfiligoj, Nanut, Uršič, Jarc. Izmed akademikov sta bila najboljša Bercč in Žakelj. pri srednješolcih pa so se odlikovali Bednarik, Bene-detig in Sfiligoj. Pri akademikih je prvi set igral Kranner, nato ga je zamenjal Mermolja V petem setu pa je odstopil 2akelj, katerega je nadomestil Kranner. Sodil je s precejšnjimi napakami Bratina. Prvi set so akademiki dobili z lahkoto z rezultatom 15:1. V drugem setu pa so srednješolci nudili večji odpor in nekaj časa bili celo v vodstvu, a so morali končno prepustiti iniciativo akademikom, ki so tudi tega zaključili v svojo korist s 15:7. V tretjem setu pa se je pokazala boljša iz-vežbanost srednješolcev, ki so v krasnem zaključku tudi zmagali s 15:13. Tudi četrti set so srednješolci zaključili v svojo korist s 15:9. V zadnjem setu pa se je vodila ogorčena borba za zmago. Kazalo je, da bomo prevladovali srednješolci, a v zadnjih trenutkih so akademiki dali vse iz sebe in zmagali z rezultatom 15:12. Končni rezultat je tako bil 3:2 za akademike. kino VERDI. 16.30: « Rommel, pu- ščavski lisjak«, J. Mason. VITTORIA, 17: «Tajnosti Hot-lywooda», R. Conte. CENTRALE. 17: «Miste, Belve-dere zvon ». K. Weeb MODERNO. 17: «Vražja rjavolaska«, S. Pamrpanini. lo na osem mesecev zapora ter plačilo 34.00Q lir globe pogojno. Zamah v prazno Pred dnevi so imeli -nameščenci gor iške umobolnice svoj občni zbor, no katerem, so ugotovili, da nje govor maršala Tita o zapostavljanju slovenske manjšine v Italiji neutemeljen« in da uživajo bolniki z jugoslovanskim državljanstvom, nake pravice kot Italijani. S tem v zvezi moramo pojasniti, da obstaja med jugoslovansko in italijansko vlado sporazum, po katerem Jugoslavija sama skrbi zn svoje državljane, ki se zdravijo v bolnici. Upravniki v umobolnici so torej prisiljeni, da ne delajo med bolniki ene in druge narodnosti razlik. Močno pa se natm dozdeva, da so bile te razlike zelo občutne pred sporazumom, tako da je bilo Življenje bolnikov s prehrambenega stališča pod vsako kritiko. S svojo resolucijo so nameščenci umobolnice torej udarili v prazno! S svojo resolucijo še niso dokazali, da slovenska manjšina v Italiji ni zapostavljena. Dovoljenje za mlatilnice GORICA, 15. — Pokrajinsko kmetijsko nadzoroištvo obvešča lastnike mlatilnic, da morajo za njihovo uporabo pri letošnji mlačvi vložiti prošnjo najkasneje do 30. t- m. Prošnji je priložiti potrdilo o plačanem davku. Po omenjenem roku bodo upoštevali sam0 prošnje za uporabo novih mlatilnic ali pa starih, ki so jih med tem časom kupili. Vozni red na goriški postaji ODHODI Proti Trstu: ob 6.20, 7.25, 8.44, 9.57, 13.53, 15.56, 17.24, 18.05, 19.48, 21.33, 23.39. Proti Vidmu: 5.07, 5.42, 6.36, 7.59, 8.28, 10.51, 13.52, 17.25, 19.09, 20.20, 22.57. PRIHODI Iz Trsta: 5.39, 6.34, 7.57, 8.27, 10.49, 13.49, 17.21 19.04, 20.18, 22.54. Iz Vidma: 4.18, 6.18. 7.23, 8.43, 9.55, 13.51, 15.54, 17.23, 19.46, 21.31, 23.37. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE GORICA, 15. — V goriški mestni občini je bilo dne 8. do 12. aprila t. 1. 6 rojstev 16 primerov smrti, 4 vknjižene poroke in 3 poroke. Rojstva: Oisotto Robert, Co-selli Franca, Bressan Rita, Bregant Pavel, Florenin Flavija, Bregant Pavel. Smrti: 85-letna gospodinja Oneto yd. Pignatari Marija, 92-letna gospodinja Brigida Tončka, 71-letna gospodinja Bras-san vd. Cargnel Pierina 37-let-ni delavec Mania Jožef, 47-let-na gospodinja Torkar Viktorija, 83-letna gospodinja Ciani vd. Piciulin Katarina, 64-Ietoi upokojenec Pillan Franc, 47-letni kmetovalec Zian Jožef, 71-letna gospodinja Miljavec por. Lago Ivana, 32-letna delavka Reja Edvige, 73-letna gospodinja Zavadlav vd. Reja Cecilija, 40-letna gospodinja Jenko por. Russian Pavlina, 1 uro stara Anseimo Silvana, 84-letni upokojenec Bavcon Franc, 75-letna gospodinja Piccinich vd. Dtensla Irma, 72-letna gospodinja Lamšček vd. Persclja Uršula. Vknjižene poroke: uradnik Peoorari Fiore in gospodinja Padovan Mirella, občinski u-radnik Casatj Leander in delavk« Blasini Silva, trgovec Širc* Danilo in gospodinja Kravos Ivanka. Pezzj Tullij in Del Zotto Lavra. ril, da država nima denarja za taka dela in da naj Sovodenj-ci stopijo v stik s tehničnim uradom, ako bi bil pripravljen založiti denar. Seveda je tak odgovor enak, kot da bi odkrito rekel, da Sovodenjci zaman trkajo na katerakoli vrata s prošnjo za pomoč pri gradnji nasipa ob Soči. Kljub vsemu pa ostaja dejstvo neizpremenjeno; Soča je v zadnjih letih uničila več hektarov zemljišča in zdi se, da s tem njeno razdiralno delo še ni končano. Ravno na tistem mestu dela reka ovinek, tako da se vedno bolj zajeda v levi breg pod Sovodnjami, ki ga postopoma in vztrajno odnaša. Na drugi strani reke, kjer ni nevarnosti, pa so kot nalašč velike skale, ki bi bile naraven branik pred vodno ne. varnostjo. Svoj čas so tak nasip zgradili na spodnjem delu od izliva Vipave navzgor. Sedaj bi ga bilo treba napraviti še na I najbolj ogroženem kraju. Vaščani menijo da bi ta dela lah-ko spadala v vrsto izboljševal-nih del na krminsko-gradiščan-skem polju. Prav tako pa predlagajo, naj bi vsoto 2 milijonov lir, ki jo je tehnični urad odredil za gradnjo nasipa ob Vipavi pod Rubijami, namenili gradnji nasipa «na Špiku«, kajti nasip ob Vipavi bi zadrževal vodo na nekaterih zemljiščih fubijskih kmetov, ki iz tega razloga odklanjajo tako rešitev. Tudi na Vrhu bi radi večerni tečaj Te dni smo v naših listih brali, da so se po številnih vaseh zaključili večerni tečaji z velikim uspehom. Skoraj ljubosumni smo, da med temi ni tudi naše vasi, kajti tudi pri naši mladini je opaziti globoke vrzeli v njenem znanju slovenskega jezika in v drugih za življenje potrebnih predmetih. Res je, da to leto nismo imeli večernega tečaja, ker je bilo premajhno število prijavljen- cev, vendar se bomo prihodnje šolsko leto potrudili, da bomo spravili našo mladino v ta tečaj. Kolesarska nesreča GORICA, 15. — Včeraj je 7-letni Meneghetti Narciz iz Ul. Ob Soči šel s kolesom do bližnje trgovine. Med potjo je privozil za njim drugi nevešči kolesar, ki je trčil v Meneghetti j a ih se z njim vred prevrnil. Meneghetti se- je v nekaj trenutkih dvignil, si o-tresel prašno obleko in se vrnil domov. 2e takoj po padcu je začutil v roki hudo bolečino, ki se je čedalje stopnjevala. Starši so dečka pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia na pregled, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil j desnico v zapestju. Ozdravel! bo v štiridesetih dneh. | KRATKE VRSTI iz beneških vasi Ažla O velikonočnih praznikih se je zaključil tudi dolgi spor glede bivšega mlekarja v naši mlekarni. Zdelo se je, da ta gospod sploh noče spoštovati volje prebivalstva in poziva če-dadskie sodnije, naj zapusti stanovanje v mlekarni. Končno so ga spravili k pameti karabinjerji, ki so ga s pomočjo sodnega uradnika vrgli iz stanovanja: Tako je moral naš bivši mlekar naložiti svoje premičnine na štiri vozove ter zapustiti naš kraj, kjer si je nabral lepo premoženje, ter se vrniti v furlansko nižino, od koder je pred nekaj desetletji prišel k nam zelo mlad in tudi zelo ubog. Prebivalstvo v Ažli je v precejšnjem številu in z upravičenim zadovoljstvom opazovalo izpraznjevanje mlekarne. Sedaj so se vsi oddahnili. Ob odločnem nastopu prebivalstva ■ so Z GLAVO OB PLATANO Neroden padec vozača lambrette GORICA, 15. — Predvčerajšnjim okrog poldne je prišlo na Korzu do prometne nesreče, ki je za nekaj minut u-stavila promet in privabila k stari platani v višini Ul. Cano-va številne radovedneže. Z glavnega kolodvora je namreč prihajal na lambretti proti Korzu Verdi 31-letni Ziani Vik. tor iz Ul. Brigata Pavia 87. Ko je dospel na vogal Ul. Canova, je zagledal pred seboj «topo-lino», ki je prihajal s Korza Verdi in se obračal. Ko je Ziani dospel do njega se je Fiat 50O-C GO 6266, ki ga je vozil 33-letni Viktor Ceccotti iz Ul. sv. Antona 13, ustavil en meter od obcestne grede in čakal, da pojde lambretta mimo. Ko je Ziani vozil med avtomobilom in gredo je z zadnjim kolesom svojega vozila trčil cb zidani rob grede, zletel s sedla ter trčil z glavo ob platano. Pri nesreči se je ranil r.ad desnim očesom in v desno lič- nico. Mimoidoči so o nesreči obvestili Zeleni križ, ki je Zia. nija odpeljal v mestno bolnico. Na kraj nesreče je nato prišla še prometna policija, da bi ugotovila vzroke in krivca nesreče. Ranjena roka GORICA, 15. — Velikonočno popoldne je 10-letni Bruno Brunello s Tržaške ceste 6 prebil s svojimi prijatelji na dvorišču. Med igro je deček padel in se z desno roko oprl na oster kamen, ki ga je globoko ranil v dlan. Kri, ki mu je v trenutku pordečila roko, ga je silno prestrašila kakor tudi njegove starše, ki so nemudoma klicali na pomoč Zeleni križ. Malega Bruna ro pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali. Ozdravel bo v petih dneh. se morale tudi oblasti končno zganiti, ker bi bila sicer nevarnost, da bi ogorčeno ljudstvo trdovratnim mlekarjem samo cJbračunalo, saj ga je podpirala samo peščica domačih veljakov. Zamir Naša mladina je praznovala velikonočni ponedeljek s plesno zabavo. Na ples je prišlo seveda mnogo ljudi, saj nimajo pri nas sicer nobene druge za bave, ker denarja za radioapa-rate ni, v kino pa tudi ne moremo hoditi. Plesa so se udeležili tudi mladinci iz bližnjih vasi, zlasti mladinci iz občine Srednje. Pie? se je končal pozno ponoči med splošnim veseljem. Ter Te dni’ popravljajo pokrajinsko cesto, ki teče po Terski dolini iz Tarčenta do Učeje. Sedaj prevažajo s kamionom vzdolž ceste gramoz in delajo kupe. Potem bodo posuli cesto s tem gramozom in pokril številne luknje, ki nastajajo zaradi precejšnjega prometa Pri tem pa je potrebna tudi kritika. Gramoz, ki ga prevažajo na cesto, nakladajo v strugi potoka in je torej ves iz oran. Ta gramoz bi lahko slu. žil za gradbena dela, ni pa dober za posipanje cest. Ker je preveč izpran, se ne spoji s cestnim dnom in med seboj ter zato polzi pod kolesi kamionov, ki ga mečejo ob stran. Tako se tvorijo na cesti nekake kolesnice in brazde. Ob straneh pa se delajo kup; grušča, ki je zelo v napoto kolesarjem. Temu bi lahko pomogli. če bi razprane-mu grušču dodali nekaj grušča ki vsebuje več zemlje, katerega kopljejo v kamnolomih. Ta grušč bi se bolje oprijel dna; kar bi bilo vsem v korist. Klodič Pretekli teden so šli naši mladinci letnika 1932 na nabor v Čedad. Pri tem- jih je seveda spremljala harmonika in so tudi peli. IZ EGI MESI Vprašanje slovenskih otroških vrtcev Kom'"^™'°,’sfe! mora biti rešeno na podlagi enakopravnosti Z izpraznitvijo šolskih prostorov v Skednju, Školjetu in pri Sv. vanu mora biti rešeno tudi vprašanje slovenskih otroških vrtcev Z gradnjo novih stanovanjskih blokov, v katere se je v zadnjem času vselilo večje število brezdomcev, bo končno re. seno tudi vprašanje nekaterih šolskih poslopij, med njimi tudi nekaj takih, v katerih so imeli svoje sedeže otroški vrt. Kot smo izvedeli bo tako izpraznjenih nekaj otroških vrtcev, med katerimi tudi o-troški vrtci v Ul. Pane bianco v Skednju, pri Sv. Ivanu in na Skoljetu. Ker so prostori teh vrtcev precej pokvarjeni, jih bodo morali seveda prej urediti, preden se bodo lahko o-troški vrtci ponovno vselili. Pričakujemo, da odgovorni šolski krogi ne bodo pozabili slovenskih otrok ter da bodo v omenjenih otroških vrtcih ure. dili prostore tudi za slovenske otroške vrtce, posebno še, ker ne bo izgovora, da ni na razpolago prostorov itd. Sicer smo o vprašanju otroških vrtcev ter o krivicah, ki so se v zvezi s tem godile in se je godijo našemu prebival, stvu že neštetokrat pisali, vendar hočemo svoje upravičene zahteve ponovno poudariti. Položaj slovenskih otroških vrtcev v Trstu je zelo kritičen-Samo poglejmo, v kakšnih pogojih životari slovenski otroški vrtec pri Sv. Jakobu, ki se mora stiskati v neprimernih prostorih, čeprav so starši že ne. štetokrat prosili odgovorne šolske oblasti, da bi to vprašanje uredile. Nič boljši ni položaj slovenskega vrtca pri Sv. Ivanu, vi gostuje trenutno v poslopju osnovne šole. Ze pred leti so prebivalci Sv. Ivana prosili, da bi našle odgovorne oblasti primeren prostor ali pa da bi izpraznile hišo_. v kateri je imel sedež otroški vrtec. Tudi prebivalci Skoljeta so se že dalj časa borili za to, da bi imeli njihovi otroci svoj slovenski otroški vrtec — toda do danes so bile vse njihove prošnje bob ob steno. Tržaškim Slovencem je znana tudi borba prebivalcev Skednja, ki so zaman zahtevali primerne prostore za slovenski otroški vrtec. Cim so izvedeli, da bo izpraznjeno poslopje v Ul, Pane bianco. so takoj vložili prošnjo na tržaško občino, da bi otvo-rila v omenjenem poslopju slovenski otroški vrtec. Kot že rečeno, tokrat ne bo izgovorov, da ni potrebnih pro. štorov, kjer bi lahko otroške vrtce odprli; prav tako ne bodo mogle šolske oblasti odbiti upravičenih zahtev slovenskih staršev, saj tako rade poudar jajq. da sta slovenska in italijanska šola enakopravni ter da se slovenski Soli ne godi krivica. Zato zahtevamo, da se povsod, kjer bodo otvorili italijanski otroški vrtec po načelu enakopravnosti odprejo tudi slovenski otroški vrtci ter da se s tem popravi krivica, ki so jo šolske oblasti prizadele do sedaj našemu prebivalstvu. Predvsem pa zahtevamo takojšnjo rešitev vprašanja otroških vrt. cev pri Sv, Ivanu, na školjetu in v Skednju, kjer je položaj že res zelo kritičen. Ko že govorimo o slovenskih otroških vrtcih, bi hoteli o-pomniti odgovorne šolske kroge tudi na slovenski otroški vrtec v Ul. sv. Frančiška. 2e pred dvema mesecema je polkovnik Marshall obljubil delegaciji slovenskih staršev, da bo rešeno vprašanje slovenskega otroškega vrtca v Ul. sv. Frančiška; vse slovenske starše in ostalo prebivalstvo je ta vest razveselila, saj je trajala borba za ta slovenski otroški vrtec že dolga tri leta. Zato pa sedaj ne morejo razumeti molka, ki je sledil tej tako zatrdno izrečeni obljubi. Kaj misli pol. kovnik Marshall? Kaj mislijo odgovorni šolski krogi? V Ul. sv. Frančiška vendar ni vprašanja pomanjkanja prostorov? Kaj torej ovira uresničitev te tako upravičene zahteve slovenskih staršev? Slovenski starši so siti čakanja ter pozivajo polkovnika Marshalla, da izpolni svojo obljubo ter da izda potrebna navodila za končno otvoritev otroškega -vrea v Ul. sv. Frančiška provokatorji Izvedeli smo, da so komin-formistični provokatorski elementi nalepili na Opčinah ne. kaj lepakov, naslovljenih na Slovensko demokratsko zvezo katero pozivajo, naj vpraša «titovce», kje je openski voditelj Kalin. V zvezi s temi lepaki, s po močjo katerih hočejo komin-formisti sejati sovraštvo in razdor med vrste poštenega slovenskega prebivalstva, smo prejeli od družine omenjenega Kalina in sicer od žene Dragice, sina Aleksandra in hčerke Neve, naslednjo izjavo; «Pod-pisani ostro obsojamo komin-jormistično mahinacijo, v kate. ro so vpletli tudi ime našega moža in očeta ter jim z vso odločnostjo prepovedujemo, da bi se posluževali njegovega imena v svoje umazane in špe-kulantske namene.» Vsak komentar k tej novi podlosti kominformističnih slovenskih izdajalcev je odveč, PRTI KAJ SE BLIŽA: pohitimo s pripravami I Tudi letos naj bo~ 1, maj revija naših mladih sil na telovadnem ^nastopu «Cim več telovadcev za 1. maj« — to je geslo, ki si ga Je zadala naša mladina in ki ga hoče v teh tednih, ki nas ločijo od praznika vsega delovnega ljudstva tudi Izvesti- Ni čuda torej, č-e so že v vseh okrajih, kot tudi po vaseh priprave za prvomajsko telovadbo v polnem teku. Naša mladina se mora boriti sicer z neštetimi ovirami (skoraj povsod manjkajo primerni zaprti prostori, v katerih bi lahko telovadili); toda tudi te o-vire je ne plašijo, temveč jo 5e nasprotno spodbujajo, da se telovadbe z vso resnostjo oprime teir s svojim vzgledom privabi tudi one, ki z učenjem vaj odlašajo, ker si mislijo, da se bodo v zadnjih dneh vsega naučili. Nadvse pridna in marljiva je naša mladina v vaseh, ki že precej obvlada telovadne vaje in ki pndno telovadi tudi večkrat na teden. Zamudnike opozarjamo, da nas loči od prvomajskega praznika le še štirinajst dni ter da je zato skrajni čas, da s telovadbo pohitijo. Cim več bo telovadcev, čim več bo mladine, ki se bo prvomajske manifestacije udeležila. tem lepši in bolj svečan bo praznik, katerega bo demokratično tržaško prebi- valstvo letos ponovno svečano in dostojno proslavilo. Dva poskusa samomora Izraelski mornar si je prerezal žrle, nato pa skočil v morje. Zaradi družinskih razlogov hotela v smrt. Ob 18.30 so sprejeli na II. kirurškem oddelku bolnišnice 24-letnega izraelskega mornar, ja Josefa Lieberja, vkrcanega na parniku «Komeniut Israel«, kateremu so ugotovili rane na podlahteh obeh rok. Ker mož ne govori, ni mogla policija ugotoviti vzrokov, ki so gnali mornarja, da je hotel izvršiti samomor. Ugotovili pa so, da si je Lieber najprej prerezal žile (s čim še ne vedo), nakar se je skozi linico spalne kabine vrgel v morje. Agenti na policijskem čolnu, fei so tedaj patruljirali v bližini, so moža opazili v vodi in ga potegnili na suho ter ga odpeljali na o. balo, kjer so ga sprejeli v svoje varstvo bolničarji. Okreval bo v 10 dneh. Družinske razmere so marsikoga spravile v prerani grob, marsikoga pa so zdravniki, čeprav je bil že z eno nogo v grobu, rešili, isto se je pripetilo tudi 32-letni Italiji Minni por. De Stefano, iz Ul. del Mu-raglione 20, ki si je včeraj popoldne skušala prerezati žile na levem zapestju, Nesrečno žensko so odpeljali v bolnišnico, kjer je izjavila, da je hotela izvršiti samomor. Zadržali so jo na opazovalnem oddelku, kjer bo verjetno osta-la 6 dni. Otrok v avto 58-letni Giovannj Mirelli, stanujoč v Ul. Roma, je včeraj popoldne okoli 16.40 vozil za volanom svojega avta po Ul. dei Macelli v smeri proti Trgu Valmaura. V bližini begunskega taborišča pri Sv. Soboti pa je Mirelli, ki je vozil s primemo hitrostjo videl, da je neki otrok tik pred njegovim vozilom hotel steči preko ceste. Mož je takoj zavil na stran i® obenem zavrl ter bil zadovoljen, da je preprečil nesrečo. 2al pa ni bilo tako, ne sicer po njegovi krivdi, pač pa zaradi nepremišljenosti otroka, ki se ni utegnil ustaviti in je tako priletel naravnost na stransko steno vozila ter padel s hrbtom na tla. Ker je bil otrok, 10-letni Dimitrij Pakolaridis, stanujoč v begunskem taborišču, precej ranjen, so poklicali rešilni avto Rdečega križa, ki ga je odpeljal v bolnico. Tu so mu ugotovili večkratni zlom brade, hud udarec na čelu in praske na ličnici ter ga 'sprejeli na stomatološkem oddelku. Okrevanja pa se bo verjetno zavleklo, kajti njegove poškodbe zahtevajo najmanj 2 meseca zdravniške nege. JUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ———h— V soboto, 19. aprila 1952 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera »CKDO MAROJJB Komedija v treh dejanjih Spisal: Marin Drž* Prevedel: I. Mahnič Režiser: Modest Sancm Scenograf: Jože cesar Oseb: Duodo Maroje, dubrovniški trgovec - L1U.^L Crnobori: Bokčilo, nJ«S<* sluga - Jožko Lukes, ro. njegov sin * St««« lu. rešinič; Popiva, Marov ga - Silvij. Kobal; Peg Marova nevesta - . Starčeva; Baba, dojilja - Angela Rak va; Lavra, rimska ku zana - Angelca Sanc®oW; Petruniela, njena s1 n ja - Elza Barbičeva, bg Todeško - Belizar Sa*™ Pomet, njegov sluga • že Babič; Niko. dubro^_ ški mladenič - Sreča® * šir; Piero, dubrovm^ mladenič - Lojze 5 2id Sadi - Josip Prvi krčmar - Anton žar; Drugi krčmar* Kapetan straže - L, . slin; Si-gnor Ondardo Ernest Zega. Pesmi komponiral prof. Karel Bostjah«®- V nedeljo, 20. 3Prila?^ ob 10.30 uri (predP®101 v AVDITORIJU v T# tržaška pre® ier> JURČEl Pravljica v štirih s prologom , Spisal: Pavel Režiser: Modest Sa. Scenograf: Jože °seb:. Piščalka, jiopotm ^ kant - Josip Fišer-popotni muzikant * Starc; Trobenta. muzikant - Jožko, Jurček - Tea - Matevž. Jurčkov.^ ®v{eta. Ljudevit Crnobori; ^ Jurčkova mati - ? doškova; Pes t® Franc Pertot; Lipe u]sO vij Kobal; Cene - “ str Košir: Veter - Stane |jS rešinič; Nevihta " «•/ Reharjeva; Snežak * ton Požar; Vila. - t®1 Sancinova; Krčmar ,a nest Zega; Urša, °%et-Valerija Silova; ‘ -hlapec - Julij Nastopajo še: K Pampanela, kozIioe,K1'Ji J ni možički, 2 dekli® ’ divja možička- V nedeljo, 20. ap«® ob 20. uri ^ v AVDITORIJU v ^ DEDINJ* Drama v treh djHa (sedmih slika«' }r Po romanu Heh^sn mesa #Washin*toO >ir re» napisala Ru*h angk* gustus Goetz. " 'Lj M1* ščine prevedla heličeva- ;n Osnutki za sceno: Marija ZzLk. Režiser: Jože ——— vs« Prodaja vstopni® t tri predstave ” v v«*; četrtek, 17. aprila tiskarne. Ul. sv. 0d 1<’ 20, od 10. do 12-o do 19- vre’ Ivan Cankar: la II. del, Plaggj sv<*£ F. S. Finžgar- p°? j000 f nim soncem, Plafdvd>i Louis Adamič- i jir- N* movin, platno polhar gSv Heyq00 H®- Jat®® 90® DOBITE jiH_YJjaH * SKIH K,N?nGORiCI ‘ TRSTU IN ICJ IX«. 500 jir; Anatol* tiki. pla®° 90 govi so lir; Thor ni Ul' * Ljudska knji® sluje: j„ijek 10 vsak ponedejl tek od 16. do »J četrtek vsak ^e. od 16. do 19- ^ 0i» Bled Bohinjsk° TRIDNEVNI Za"reb ,, „ Tssbrsfr. Sevaro 5 b irto* D«, d*l|f VIKTOR CAR EMIN -I/ Duša , »Meoa ■ , poIm govora tia vlakL ,a lma T,aPeta H m «* bitK da *»< teSr‘2*?- • nitl ”e same‘ Wa arfi- ! * mar»alooa be- Kfa *“”• j» , -posIusa 2 2a' **« Vsi T o!a3*a‘ »epričani J mulijo, so lil„ a. tako besedo >>’>ioviriawreil- To 3e ~ahteval HaZ kl d0- 1» »Atetjali so to na-& Mih * 2- *ta^an*. odnosi, ki 4, drKHn “PnMlja* od dne jo , Opletajo in zaostruje-ioio, 36 tudi naš po. spetih svetovnih het:ain pr °h. « končno, za. Se na m J° 36 tuc^ Potreba, ki fovtln sa?na °d sebe vsi-šjtim ' ■ se P° tovariško raz-ter „ 2 -upadom, ki ima šiita ®°_ urIin, toda pogo- •wte’ d°,,ia ,-ih 2a- Kia , a senca- To se dobi tL.pJme:ih’ - fcdo Pfut Kuri. 2aVi? — njegovi »«esa ‘“3C zapirajo oči in * do - j p°japom, ki se je $1- .' 0) tako često uresni-ma lisico, pregnati lUri,,' je p tem po- btifj ’ *®e *ako odkrito in kepic-,’ p.0(io1 nekatere suoje So je p,,p0Tnbe. Moram reči, ^'orn „ t V* stran njegovega *iu „ "ekako posebno priteg. ^°jo pozornost. bi, s^tem' 340 je maršal govo-*ebe P***!0 misel sama od '«fcloM ?‘eIn u M«"j° Pre-bttrici , V}eve, ko so kot naš "* onn,„U r3ruV’ dobromisel-%je ^r,t!i odgovorne fak-tinj.f nc zapletajo že ta-h 2 e7!p napetosti v sve-^icatr 0r”'W* deklaracijami, fru0i»ni »'„«• !a Chvlock in z »Sami rL,rni podobnimi zvi. ^eike pozarjaji so jih rta ?°Sosto ' .nesmotrnosti, ki so ®41e Pel;.31”1 ’n drugim prina-tao* 0 š^edo. ^adi 7~Va,n se' b,!o Je v P°~ „? 1940, ko je Hitler-'lepi ,s(er Ribbentrop v “Ovoru y Berlinu ob- iti to„ !°l'! p[ "rt“U0T11 n Berlinu ob-4*!,,a 0 Nevillea Chamber. I? tej , ®90 2 dežnikom), da *to i. e Pripravila voino. — ^ aeznncom), aa 3 je et Pripravlja vojno. t ®’iCj% avnatelj londonskega leedo . Prosil Vi ckhama i®4 od0 a nemškemu mini-i»ie ,B°r* P° radiu. Odda-it**1' Kra^a** največ sedem -Hi b* na to Steed, ki !ece». *, katero so s!S^?alJ mtlcr]u JiH da je s svojimi Htsti. držal ves svet v dJ^ojoin ^govoga odgovora Ij^ičep ' Bil je oster, skoro khL.^aieškeed kot član ve’ Sii Posl, ■* družine, se je \ ir>op2U nedelikat- a-piti tnedtem ko mora-’nt,j J'ali!0 J>ri tam zelo ob- 50 * t: * 3e bil tudi naš V J10s ^ Bojem zadnjem — j«! >rne>n r° nčilnem govoru, it L .aP» fonu je mar- 51 ° Po„ kot , 0Kek ljudem, še P „ln‘k tn, bratom, kot . ,ern ,JP“r,šem, feot velik, ** 1 »Pet ' Hot VeUk- tof"0iok°n! 14 Priznan borec Olj ni niti' V njegovem go-\J>r'kriter,enePa dvoumnega *fo 1. e Ql«°- • '*roza, nobene V .^Ptro f Vsp j« »*+ ,e iniai Jasn° kot sonce. %' in ro,' ušesa, je lahko be7etmil’ kako ™ «'* te p°n!in- r, snom dct- Cu*e. jpo/j, Gospoda, ogibaj- *4et°3t* ta i„iStari1} Pogreški 1» , prad >„, ? obupani het,° »eboi mcami, ki vleče- v> - »r ***ne,co pfo- 141 in * n«m Žrne ,COmp!i-"31mi usoden ras- Vl**1«. da - , . V< 3e *>ito t, J mogel jas-| J 'iugoji .! tisto, kar je k ^ °«darji U‘3e °drezal Ita-O da naiK3?.." PO-^dj 6 kulture*83 žari*6a Sl‘° O v Trstu- t*1* nanevlhto, w pred P™0 B &rv2!, mesto’ « ®Pu- *m n6l, ■ Burja jih je POdila’ w «e f1 s*m akor v re- Na >*ka ŽJL ahnU’ N in^otno***** vhodna vota 28 me* 5;.Ob£ ‘«ko C3"™. We- k J43oč, me j«, J30 n* Ploč- S*1 * >a k švi„ VeU-a . °r v prav- ta že - v žetrt° -Nj - °venSj, Sem stai v > strorabljen za dela ustvarjajočega duha, ki vabijo najširše ljudske množice, posebno mladino, da se okoristijo z njimi. Ob teh bogatih policah, polnih izvirnih slovenskih pesnikov in pisateljev in prevodov iz mnogih tujih slovstev, se človek znova spomni tiste nemške ošabnosti, ki se je v Prešernovih časih ustila, da bi lahko povezala vse slovensko slovstvo v skromno culo. Ti skladovi, segajoči od tal do stropa, pričajo, da se je slovensko slovstvo v zadnjih sto letih tako razraslo in namnožilo, da ga niti taki prostori ne obsežejo zflahka in ga tudi marljivi bralci ne prebero tako kmalu. Slovenski klasiki devetnajstega in dvajsetega stoletja so vsi na teh policah, nekateri tudi v več izdajah. Prešeren, Jenko, Levstik, Gregorčič, Aškerc, Razgledovanje po policah Ljudske knjižnice 2upančič, Gradnik, Kosovel, Bor to drugi oblikovalci slovenske vezane besede tu tiho to vztrajno povezujejo tržaško sflovensko prebivalstvo z najžlahtnejšimi dognanji m stvaritvami' slovens-kih pesniških genijev. Stritar, Levstik, Jurčič, Erjavec, Cankar, Pregelj, Bevk. M. Kranjec, Prežihov Voranc, J. Pahor, Bartol, B. Magajna, B. Pahor in mnogo drugih je zastopanih s tehtnimi deli slovenske proze. Zelo šitevitae so knjige z vseh področij poljudne, včasih pa tudi globlje znanosti. Izposojevalci se doma lahko poglabljajo v jezikoslovje to slovstveno zgodovino, v tehniko in zgodovinske razprave, v zdravstvo, šport in v mnoge druge panoge- Dobro so zastopana slovanska slovstva. Z nekaj hrvatski-nti in srbskimi deli se je mogoče seznaniti v izvirniku, na pr. z Andričem in Cesarcem. Njegošev Gorski venec je uvrščen v novem Gradnikovem prevodu. Za druga slovanska in tuja slovstva služijo številni dobri prevodi. Med njimi so cele vrste izdaj, kl so izhajale med obema vojnama pri založbah Modra ptica, Hram 1. dr. Med najnovejšimi mladinskimi prevodi vzbuja pozornost prelepa izdaja Collodijevega O-stržka v prevodu Alberta Široka, z ilustracijami Peppeja Porchedduja v lanski založbi Mladinske knjige. Dragocena je zbirka vseh let- skega Zvona sveže in izvirne brazde v slovensko kulturno dogajanje. Na človeka, ki mu je bolj redko dano, da bi postajal ali posedal po knjižnicah, vpliva našteto duhovno bogastvo, poleg drugih večjih in manjših Dr. ANDREJ nikov Ljubljanskega Zvona od 1881 do 1941. V teh šestdesetih letnikih so izhajali prvenci in tudi zrelejša dela najboljših pesnikov in pisateljev te dolge dobe. Ljubljanski Zvon je bil od začetka do konca žareča plamenica napredne smeri v razvoju slovenskega slovstva in slovenske kulture. Prav iz te šole so izčli samonikli duhovi, ki so usmerili pot vsega naroda k vztrajni težnji po neodvisnosti in samostojnosti, kakršno je pozneje uresničila osvobodilna vojna. Važna je tudi slovstvena revija Kres, iz novejše dobe Modra ptica, vsi letniki Vede, ki je izhajala pred prvo svetovno vojno v Gorici to celotna zbirka Sodobnosti, ki je zarezala pred drugo svetovno vojno poleg Ljubljan- zakiladov, ki so na gosto natrpani po vseh višinah to širinah teh polic, sugestivno to omamno, da bi se v teh tihih prostorih najrajši kam skril, počakal, da vsi odidejo to po-zaprč, to se nato v nočni samoti zakopal v listanje in prebiranje do jutra, da si vsaj malo pogasi žejo po vsem, kar zadnja desetletja ni moglo do njega zaradi vsiljenega službovanja po tujih mestih, daleč od takih hramov duhovnih dobrin. Leta so hitela, nebrana dela so se kopičila in zdaj so tu pred tabo — pa se znova otepaš s časom sredi novodobnega vrveža to vsakdanjih nujnosti. Zunaj razsaja burja z nalivom, brlizga ob vogalih in oknicah. Dnevni urnik je kon- čan. Vendar še zmeraj postajajo mladi ljudje po hodniku to db mizah v sobi, vračajo knjige to si izbirajo nove, čeprav danes ni uradno določeni dan za to. Postrežljiva knjižničarka prijazno sprejema, išče to deli, odnaša in prinaša, kakor tei ji bilo všeč, da ni mogoče na ulico v srdito pCoho in moramo vsi vedriti v njenem vabljivem kraljestvu domačih in tujih velikih duhov. V neprisiljenem kramljanju izveš, če nisi videl že prej v Primorskem dnevniku, da posluje knjižnica ob ponedeljkih in petkih od 15. do 18., od torkih in četrtkih pa od 16. do 19. ure, da izposojevalci lahko dobivajo po štjri do pet knjig proti neznatni izposojevaJnini za dva tedna, da šteje knjižnica skoraj tri tisoč knjig, da je bilo v marcu izposojenih 236 knjig 86 čitateljem, da je med temi največ srednješolcev, da še zimeraj prihajajo darovi knjig in revij in množijo knjižnične zaklade. Upravnik pove, da še nimajo pustolovskega romana, n. pr. del Karla Maya, ki ga je v mladosti sam slastno požiral in bi ga nerad odrekal današnjemu rodu, ne glede na mo- rebitne nevšečne posledice v spričevalih prevnetih požiralcev takega čtiva po temnih kotih to v poznih nočnih urah. Sentimentalno ganjen se zamika v odbegle mlade dni in obnavlja v spominih blažene ure, ko je blodil s pisateiljem po divjih puščavah in gorah priročnih ljudstev daljnih celin. Izveš, da narašča povpraševanje po mladinskih knjigah, zgodovinskih romanih, poljudnoznanstvenih izdajah in po starejših knjigah, tako po Sien-kievviczu, Julesu Vernu i. dr. Pripravljen je seznam zaželenih knjig, ki jih bo skušala ustrežljiva roka nabrati v središču Slovenije to drugod. Zelo radodarna je bila do zdaj ljubljanska Ljudska prosveta. Tržaška Studijska knjižnica je dala svoje duplikate. Naglo ujamem še nekaj naslovov na obilnejših knjižnih hrbtih. Tu preži name Džingi-skan Mihaela Pravdtoa, ki bi mu moral posvetiti nekaj noči, če bi jdh še lahko tako prešerno razmetaval ko nekdaj. Avgust Senoa me gleda z zahtevano užaljenostjo, ker mi ni še zadostno znan. Charles Dickens ni za moj« oči nič manjši magnet, kakor so v njegovi bližini Poljske novele. Starejše delo je Izvor človeka Charlesa Damina, ki ga poznam po opisih m razčlembah, v celot-1 ni izdaji pa še ne — to vendar * se tiče vsa knjiga prav mene, radovednega človeka, ki resda o svojem izvoru lahko kar koli verujem, a vedeti, končno veljavno vedeti ne morem prav ničesar, če te knjige do dna ne poznam. Kdaj se poglobim v Pariški pokol Jeana Cassouja, ki sodi v moje zanemarjene poklicne obveznosti? Kdaj se prepustim Mata-novičevemu Pogledu v elektrotehniko z vsemi njenimi novimi obzorji in v toliko drugih tehtnih to pomembnih del, ki se mi tu tako lepo ponujajo, pa nimam za vse prostora ne pod pazduho ne v urnikih ne v možganskih predalih, ki včasih škripljejo od prenatrpanosti s pisano svetovno šaro. Tu, tu se bliskajo uma svetli meči. Kako prijetno je bivanje sredi takega hliskanja! Čakam na ulici v besni vihri, da se odpeljem. Misel pa se vzpenja pa gladkih in svetlih novih policah Ljudske knjižnice. Obžalujem, da nisem o-stal in se skril v njej za dolgo nočno duhovno gostijo. Nocoj stiskam k sebi samo novega Ostržka. A čutim; često bo treba znova v Ljudsko knjižnico. Tam čakajo zakladi name ih nate. Vsi bomo marali pogosto tja. Borba s časom ne sme biti ovira. Podžigati nas mora, da vključimo tudi Ljudsko knjižnico med ustanove, k- yp 1 bomo posvečali nekaj svojih ur, ki jim ohranimo stalno zvestobo. Poleg tega so stalne materialne težave preprečevale kulturni razvoj. Velika ovira so predstavljali tudi nacionalni odnosi, zanikanje nekaterih narodnosti in še mnogo drugega, kar vsi dobro poznamo. Danes, po revolucionarnih spremembah so nastali mnogo boljši pogoji. Danes lahko v Jugoslaviji nastajajo velika dela splošnega jugoslovanskega značaja, kajti za to obstajajo vsi pogoji — materialni, družbeni in psihološki. Danes lahko razvijajo kulturo na novih; socialističnih osnovah. Tako kulturo danes ustvarjajo, uresničujoč tudi taka velika dela. O tem najbolj jasno priča enciklopedija Jugoslavije. Enciklopedija bo dala verno sliko vseh jugoslovanskih narodov od njihovega prihoda na to ozemlje, vso njihovo bogato lin težko zgodovino do velikih dni borbe za socializem; Mnoga zgodovinska dejstva bodo prav v enciklopediji prvič resnično znanstveno, verodostojno prikazana in tolmačena. Pokazala bodo, kako neraz-družno je bila povezana usoda vseh jugoslovanskih narodov. Ker bo dajala enciklopedija živo sliko jugoslovanskih narodov to njihovo borbo za nacionalno svobodo in neodvisnost, bo razorožila vse tiste, ki poskušajo potvarjati zgodovinska in kulturna dejstva. Taki poskusi so se pogosto javljali v svetu. Dobro nam je poznan primer, da so italijanski okupatorji brisali imena jugoslovanskih umetnikov z raznih del, ki so jih ustvarjali v Dalmaciji. Znan nam je tudi poskus Sovjetske zveze, da bi najnovejšo jugoslovansko zgodovino lažno prikazaUa. Enciklopedija bo za bodoče generacije stalen izvor kulture, znanstvenim delavcem kot izvor materiala silno pomembna za njihovo znanstveno delo in kar je prav tako' pomembno, pripomogla bo drugim narodom, da bodo spoznali jugoslovanske narode v pravilni luči. Pri sestavljanju enciklopedije sodelujejo danes mnogi znanstveni, kulturni in javni delavci vseh jugoslovanskih narodov. VREME temperatura y J 1.7 stopinj. Vremenska napoved za danes: nebo pokrito z oblaki, temperatura se> bo rahlo dvignila' '— Včerajšnja najvišja Trstu je dosegla 17; najnižja &TRA& 4 ZADNJA POROČILA 16. APRILA 1952 'tl. 'IS! is m jtiiEi :i!SI!l! ir:' m li ....... , i§i riliiilr H lili : • Li” Ic L- • ti"•::: i *fi? tiii • RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 19.00: Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. — Trst II.: 13.40: Sinding: _ Suita za violino in orkester. 13.52: Beethoven: * nala iz kvarteta v c-molu. 22.00: Ponchielli-Gioconriai), 4 dej. — Trst I.: 21.00: »Nedelja v septembru«, v treh dejanjih. — Slovesu ja: 1MK hail Glinka: Nedokončana sonata za violo ® sia Borba med Taftom in Eisenhouverjem pri amerišhih pripravljalnih volitvah VeliKo pričaKovanje za izid včerajšnjih volitev v New Jerseyu - Med demoKrati še vedno v ospredju senator Kefauver - Kdo bo Connallyjev nasledniK? WASHINGTON. 15. — Pozor-nost ameriških političnih krogov je danes obrnjena na pripravljalne volitve v Nesv Jer-seyu. Izid teh volitev bo verjetno vplival na stališče raznih re-publikanskih predstavnikov v kongresu in izven njega, ki se do sedaj niso pridružili ne po-bornikom Tafta ne poborni-kom Eisenhowerja. Pripravljalne volitve v New Jerseyu so prve, odkar je Eisenhower pretekli teden sporočil, da se namerava vrniti v ZDA po 1. juniju. So tudi zadnje, na katerih bosta uradno na seznamu kandidatov Eisenhower in Taft. Taft je vodil osebno volilno kampanjo v New Jerseyu, predvsem, ker se je guverner te države Alfred Driseoll izrekel za Eisenhowerja. Od tedaj so privrženci Tafta v stalni polemiki z guvernerjem. Senator Ester Kefauver je edini kandidat za demokratič. no stranko, toda demokratični delegati ne bodo obvezani glasovati na kongresu stranke zanj, tudi če bo na priprav Jjalnih volitvah zmagal. Privrženci Eisenhovverja računajo. da bodo na volitvah v New JCrseyu kjer bo izvoljenih 38 delegatov, in na volitvah v New Yorku. ki bodo 22. aprila, in kjer bo izvoljenih 90 delegatov, zmanjšali začetno razliko, ki si jo je Taft zagotovil v številu delegatov Sedaj se je za Tafta izreklo 200 delegatov, za Eisenhowerja 83, za Stassena 21. za guverner, ja Kalifornije Warrena 6 in dva za Mac Arthurja. 63 delegatov se še ni izreklo za nobenega kandidata. Za imenovanje za uradnega kandidata stranke je potrebno, da se od 1205 delegatov izrečejo zanj 603 delegati. Zdi se, da bo Eisenhovver vodil volilno kampanjo, ne da bi se zganil s svojega doma. Medtem je predsednik predstavniške zbornice Sam Ray-burn zanikal, da ga je Truman izbral za kandidata demokratične stranke. Senator Taft je danes na neki konferenci izjavil, da bi bilo treba ameriški proračun za vojaške izdatke in za pomoč tujini znižati za 15 milijard dolarjev. Senator je dejal, da bi morale imeti ZDA močno letalstvo, ki hi lahko odvrglo a-tomske bombe na Rusijo, kadar bi bilo to potrebno. Poudaril je nato, da se ZDA «ne morejo boriti proti Rusiji na kateri koli oddaljeni točki, kjer bi ta sklenila začeti napadalno vojno«. V dobro obveščenih krogih v kongresu se izjavlja, da bo senator Theodore Francis Green nadomestil senatorja Connal-]yja kot predsednika zunanjepolitičnega odbora. Green je vnet zagovornik: ■ Trumanove politike za mednarodno sodelovanje. Jam atomske produkcije LAS VEG AS. 15. — Puščavo v Nevadi, kjer je bilo doslej sproženih največ atomskih bomb na svetu, bo danes potresla štirinajsta atomska bom. ba, ako bo le vreme ugodno. Vse priprave so bile izvedene že včeraj. Doslej ni bilo mogoče vedeti ali bo atomska razstrelilna naprava odvržena iz letala ali s stolpa, kajti v zadnjem času so zgradili v Yucca Fiat 5 jeklenih stolpov. Vendar glasnik atomske komisije ni hotel povedati ali bo do eksplozije prišlo v tem kraju, ali pa v Frenchman Fiatu. Drug od drugega sta ta dva kraja v puščavi oddaljena nad 20 milj. V Yucca Fiatu se pripravlja, jo na prvo «javno» atomsko eksplozijo Zedinjenih držav, ki jo bodo menda izvedli prihodnji teden. Zastopniki tiska, radia in televizije bodo lahko prisostvovali tej eksploziji iz primerne oddaljenosti. Kakor se zdi. bodo pri tem uporabljene tudi živali zaradi ugotavljanja posledic na živih bitjih. Zadnje vesti iz Las Vegasa javljajo, da je atomska bomba eksplodirala davi na eksperimentalnem področju v Nevadi s popolnim uspehom. Pošastno gobo so razločno videli iz mesta Las Vegas. ki je oddaljeno 120 km od preizkuševališča. Do glavne eksplozije v tej spomladanski seriji atomskih poskusov bo prišlo prihodnji teden, ko bo atomskim poskusom pri sostvovalo 7.00Q ljudi. Komisija za atomsko energijo javlja, da je bila bomba od. vržena iz bombnega letala na področju Yucca ob 18.30 po našem času. Očividci, ki so gledali eksplozijo s 'streh v Las Vegasu, pripovedujejo, da je bomba, kakor se zdi. eksplodi. rala nad zemljo, in sicer v taksni višini kakor nobena doslej. Komisija javlja nadalje, da pri današnjih eksperimentih niso uporabili čet niti živali. Prisostvovali pa so poizkusu tisoči vojakov. Meščani Las Vegasa. ki so postali že nekakšni strokovnjaki v ocenjevanju a-tomskih eksplozij, in stotine tujcev, ki so se nagnetle na strehah, niso slišali eksplozije ne občutili najmanjšega tresljaja. Oblak po eksploziji je bil redkejši kakor ob prejšnjih prilikah. Komisija Z3 Telepatične zmogljivosti perujske rastline LONDON, 15. — V nekaterih malo znanih področjih Peruja, kadijo vrači tamkajšnjih plemen rastlino, podobno tobaku in imenovano huilka. Kakor se zdi dobijo pri tem telepatično zmogljivost, ki jim dovoljuje, da opisujejo dogodke na razdaljo več milj. 40-letni inženir John Brown, ki je vodil ekspedicijo v Ande leta 1951, je pripovedoval dopisniku United Pressa o svoj-stvih te rastline in povedal tudi, da pričakuje nekaj huilke od Sebastjana Snowa, ki vodi trenutno študijsko ekspedicijo ob Riu od izvira do izliva. Kakor pripovedujejo očivid- ci, so nekakšni zdravniki med temi plemeni, ki lahko opišejo, n. pr., domovanje obiskovalca ali pa dogodke, ki so se mu v resnici pripetili. Huilka je redka rastlina in raste le na sedmih področjih v Peruju. Brown je sicer zatrdil, da pri njem bržkone rastlina ne bi učinkovala, da pa je vsekakor zanimivo ugotoviti, dali ima v resnici takšne organične in ke. mične lastnosti, iz katerih je mogoče pridobivati mamilo. Brown je bil še prej v neraziskanih conah Peruja in je v zvezi s tem predložil poročilo UNESCU. Na svojem potovanju je znanstvenik odkril neznana mesta v ruševinah, templje in trdnjave na vrhu hribov. V jeseni bo Brown odpotoval z novo ekspedicijo v Afriško puščavo Namib. POPLAVA V 7 SEVERNOAMERIŠKIH DRŽAVAH Voda |e zalila 34 KINO Desettisoči ljudi brez strehe - Doslej povzročena škoda je dosegla najmanj 100 milijonov dolarjev - Reke še naraščajo OMAHA, 15, — Reki Missou-ri in Mississippi poplavljata ogromne površine rodovitne zemlje sedmih ameriških držav in sta že doslej prisilili skoraj sto tisoč ljudi k preselitvi v više ležeče kraje. Zaradi grozeče nevarnosti so bila izpraznjena številna mesta in vasi v Dakoti, Yowi in Nebraski. Tisoči ljudi pomagajo pri utrjevanju jezov in nasipov reke, ki grozi sedaj tudi državi Missouri. Verjetno bodo morali evakuirati tudi O-maho v Nebraski, kajti voda je že prešla raven, ki jo je dosegla leta 1881. Reka Mississippi je izredno narasla zlasti v državah Minnesota in Wisconsin ter prisilila 20.000 družin, da so zapu- I NEW YORK. 15. — Včeraj se je začela osma seja komisije OZN za človečanske pravice. Vodilni odbor je bil soglasno ponovno izvoljen. Sestavljajo ga Charles Malik (Libanon) predsednik. Rene Cassin (Francija) in Hansa Mehta (Indija) podpredsednika, in Whithaem (Avstralija). Takoj zatem so glasovali o sovjetski zahtevi, naj bi bil izključen predstavnik Kuomintanga, Z 9 glasovi proti 4 in 5 vzdržanim, je bila zahteva označena kot nesprejemljiva. Po potrditvi dnevne, ga reda se je komisija lotila prve točke; spoštovanje pravice narodov’ da razgovarjajo sa. mi s seboj. TOKIO, 15. — Osrednji po-tresomerni urad v Tokiu javlja, da se je okrog 15 danes po tamkajšnjem času dodobra zamajala zemlja na južnem delu otoka Hokaido in na severnem delu otoka Hundo. » HP * Jugoslavija - Belgija 16.5:3.5 v šahovskem dvoboju KONEC VOJNE MED ZDA IN JAPONSKO Podpisani so bili tudi sporazumi za varnost na Tihem oceanu VVASHINGTON, 15. — Danes ob 17.15 po našem času je predsednik Truman v Beli hiši podpisal mirovno pogodbo z Japonsko. Truman je podpisal važno listino v prisotnosti številnih fotografov in televizijskih snemalcev. Poleg mirovne pogodbe so bili podpisani tudi pakti za varnost na Tihem oceanu, in sicer z Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko in Filipini. Truman je ob tej priliki izjavil, da predstavljajo štirje dogovori o varnosti nadaljnji korak pri zagotovitvi miru in varnosti na Pacifiku. S podpisom mirovne pogodbe z Japonsko imajo ZDA pravico vzdrževati lastne oborožene sina Japonskem in v tamkajšnjih vodah. Zunanje ministrstvo javlja, da bo mirovna pogodba z Japonsko stopila v veljavo 8. aprila. V objavi je poudarjeno, da bo s tem omogočeno Japonski preiti iz položaja o-kupirane države v položaj suverene države. Poleg tega bodo v tem času lahko vse države, ki nameravajo vzpostaviti diplomatske odnose z Japonsko, izročile poverilna pisma ne več zavezniškemu vrhovnemu poveljniku, marveč glavnemu predstavniku japonske države. MIROVNA POGAJANJA NA KOREJI .,VsZne in tesne seje" PAN MUN JOM, 15. — Podkomisiji, ki obravnavata tretjo točko dnevnega reda, sta se danes sestali k polminutni seji ter izmenjali 22 besed. To je že tretja seja izpod minute. Kljub temu je general Nu-ckolsi izjavil, da so bili vsi ti sestanki, čeprav kratki, «zelo važni in resni«. Delegati se bodo sestali ponovno jutri dopoldne. Poveljstvo osme armade poroča, da je včeraj nad 50 tankov obstreljevalo severnokorejske položaje in onesposobilo za borbo nad 300 nasprotnikov. Do te akcije je prišlo pri ponovnem zavzetju nekega griča, za katerega so se vodile dolge bitke. Položaj v Boliviji BUENOS AIRES, 15. — Bolivijsko poslaništvo v Argentini je izdalo poročilo, ki govori o veliki zmagi demokratičnega nacionalnega gibanja na vsem ozemlju republike. Poročilo u-gotavlja nadalje, da bo predsedniška dela do prihoda Vik-toria Estensora, opravljal Her-nan Simes Suazo. Po tem poročilu ima nova vlada namen v celoti spoštovati mednarodne dogovore in voditi politiko dobrega sosedstva in vzajemne pomoči med ameriškimi državami. Ob zaključku pravi poročilo, da je revolucija vzpostavila ustavo, zakone in svobodo, ki je bila kršena z voja^ škim prevratom 16. maja preteklega leta. Estensor se je včeraj poslovil v Buenos Airesu od generala Perona in njegove žene. Novi predsednik bolivijske re. publike bo namreč danes odpotoval v La Paz in prevzel oblast. V nedeljo je bilo v Novem Sadu drugo kolo dvoboja med belgijsko in jugoslovansko šahovsko reprezentanco, ki se je končalo z rezultatom 8 in pol proti 1 in pol za Jugoslavijo. Jugoslovanski igralci so pokazali izredno lepo igro, ki je bila mnogo boljša kot v prvem krogu. Posamezni rezultati: Pirc : O’ Kelly remi (19 potez), Am-bul .• Matanovič 0:1 (43 potez), Fuderer^. Van Hord. 1:0 (40 potez), Van Lener, : Milič 0:1 (22 potez), Udovlič : De Vfolf 1:0 (40 potez), Tetert : Nedeljkovih 0:1 (38 potez), Ka-raklajič : Geskijer 1:0 (22 potez), Van Tojn : Andric 0:1 (31 potez), Germ ek : Koseman 0:1 (26 potez), Van Bel : .la-noševič 0:1 (29 potez). Fuderer se je v partiji iz prvega kroga brez nadaljevanja vdal Van Hordu, tako da se je prvo kolo končalo z rezultatom 8:2 za jug. reprezentanco. Jugoslovanska šahovska reprezentanca je torej dobila dvoboj proti Belgiji z visokim rezultatom 16 in pol proti 3 in pol točke. Predsednik belgijske šahovske zveze Van Hord je jugoslovanski šahovski organizaciji in igralcem reprezentance izročil darila. skih in holandskih cestah na cilj v Blankenberghe. Na drugem mestu sta Belgijca La- loux-Bauwens na avtomobilu Tatra, na tretjem spet Belgijca Laloux-Demorboos na avtomobilu Peugeot. Na cilj je prišlo samo 21 avtomobilov izmed 58, kolikor jih je odpeljalo s starta. Iz Moskve poročajo, da je sovjetski težkoatlet Grigori Novak izbolišal lastni svetovni rekord v dviganju uteži za polteiko kategorijoi.. Tezno je dvignil z obema rokama 143 kg. Prejšnji Novakov rekord je znašal 142 kg. SKRBI IN STRAH PRED SREČANJEM Z ANGLEŽI Italijani iščejo taktiko Kako je, če sestavlja moštvo milijonar, ne pa strokovnjak - Beretta je *odkril» WM sistem Kolesarska dirka Jugoslovanski po Maroku RABAT, 15. — V Casablan-ki se je začela danes krožna kolesarska dirka po Maroku. Tekmovanje obsega 14 etap z 2786 km in bo trajalo petnajst dni. V prvi etapi Casablanca -Rabat (207 km) je zmagal Belgijec Declercq v času 5 ur, 41’ in 41”. V jstem času so prišli na cilj tudi Italijan Giacchero, Belgijec B lomni e in Francoz Renaud, tri sekunde kasneje pa Italijan Piazza, ki se je uvrstil na peto mesto. nogometaši v tujini Poročali smo že, da je več jugoslovanskih ligaških moštev na gostovanju v tujini. Dinamo igra v Belgiji, BSK in Crvena zvezda v Grčiji, Lokomotiva v Švici, Partizan pa v Nemčiji. V tekmah s svojimi nasprotniki so dosegli naslednje rezultate: Anvers: Rapid : Dinamo 4:2 (3:0): Atene: BSK : PAK 3:1 (1:1); Lausanne: Lausannesport ; Lokomotiva 3:0 (1:0). Z vseh vetrov Na kolesarskem kriteriju v E&semi si prvo in drugo mesto delita Francoz Robič in Holandec Van Est. Tržačan De Santi je bil sedmi. Belgijca Riep in Ponsard sta na avtomobilu BMW zmagala v avtomobilskem «Rally Ben-fralux», ki je iz Liegea, kjer je bil start, vodil tekmovalce 3228 km po francoskih, belgij- Mladinski nogometni turnir v Barceloni BARCELONA, 15. — V polfinalu mednarodnega mladin. skega turnirja1 se je tekma Belgija-Avstrija tudi po dodatku 20 minut končala neodločeno 2:2. Poseči so morali po žrebanju; Avstrija, ki ji je žreb v nedeljo prisodil zmago po neodločeni igri s Francijo, je to pot izpadla in tekmovanje bo nadalievala Belgija. V drugi polfinalni tekmi je Španija premagala Anglijo z dckaj zgovornim rezultatom 4:1 (3:1). V tolažilnih tekmah med včerajšnjimi premaganci je Švica premagala Francijo s 4:2 (2:2). V četrtek bo finalna tekma med Španijo in Belgijo in tekma za tretje in četrto mesto med Avstrijo in Anglijo. Lani je na mladinskem turnirju za evropsko prvenstvo prepričljivo zmagala Jugoslavija, ki pa letos svojega naslova ne brani, ker je turnir v Francovi Španiji. Tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance je eodkriln Angleže, njihov nogomet. Sel je na otok, da bi gledal meddržavno tekmo Škotska - Anglija, obenem pa je prisostvoval polfinalni igri za angleški pokal, kjer je bil na delu Arsenal. In je odkril WM sistem. To se zgodi, ko sestavlja moštvo mecen tipa Beretta, ki svoje odvišne 'milijone odvrže v nogomet, ne pa strokovnjak. Pozzo se n. pr. v svojem članku o isti tekmi ni čudil nad tem, da napadalci radi napadajo zdaj po levem, zdaj po desnem krilu, hitrimi izmenjavami mest, da povlečejo v obrambo brez posebnih ceremonij tudi obe zvezi, da je igra moška, da nikjer ne manjka kritje itd. Beretto pa je vse to impresio-niralo in zaskrbelo. Prihodnji nasprotnik Italije je namreč Anglija; hudi poraz proti Belgiji pa je bil ponoven udarec po preostalih iluzijah o moči italijanskega nogometa. Kako sestaviti moštvo, kakšno taktiko izbrati, da bo rezultat 18. maja v Firenzah vsaj časten? Ko se išče taktika, toče pomeni, da moštvo samo ni dovolj močno, da bi se u-pirtilo n odprtem boju, da vlada torej strah. A brez taktike bi bilo še slabše. Glavni problemi, ki jih je treba rešiti: ahgleški napadalci igrajo z glavo kot tudi pri-zemno; eno iti drugo jim ni problem. V primernem trenutku izberejo način, katerega nasprotnik slabše parira. Italijani so navajeni na pri-zemno igro in od preizkušenih srednjih branilcev ni nikogar, ki bi bil posebno siguren v igri z glavo. To je obramba. Z napadom pa je še slabše, saj je bil nespoben da bi preigral srednje dobro obrambo Belgije, tem manj bo verjetno odpravil z ljudmi kot Merrick (vratar), Ramsey in Garrett. Na dan so prišle vse mogoče nove kombinacije, od katerih mnoge zagovarjajo celo ponoven nastop starega Silvija Piole, ki je letos v posebno dobri form' Teniški furnir v Rimu RIM. 15. — Na mednarodnem teniškem turnirju za venstvo Italije, ki se je začel včeraj, tudi danes ni bilo večjih presenečenj, če izvzamemo poraz Italijana Marcella del Bella, ki ga je v treh setih premagal Čilenec Sanhueza. Marcello del Bello se je Južno-američanu, ki je bil doslej v Evropi precej neznan, upiral samo v prvem setu, ki ga je izgubil šele po1 20 gamesih. V tretjem setu je del Bello popolnoma popustil. Gardini, nada italijanskega tenisa, je imel zelo težak posel s povprečnim Nemcem Hermannom in ga je premagal šele v petem setu. Danec Nielsen, eden izmed favoritov turnirja, se je spotil, predno je v četrtem odpravil Italijana Sirolo, ki tehnično sicer ni£ ne pomeni, ki pa je fizično orjak. Jugoslovan Mitič je v treh setih odpravil Italijana Gorija. Tudi v ženskem singlu ni bilo večjih presenečenj. Tehnični rezultati: Mitič (Jugoslavija) : Gori (Italija) 6:4, 7:5, 2:0, predal; Sedgman (Avstralija) ; Belardinelli (Italija) 6:1, 6:3, 6:3; Gardini (Italija) ; Hermann (Nemčija) 6:2, 5:7, 6:3, 2:6, 6:1: Skonecki (prej Poljska) : Scaunich jfltalija) 7:5, 6:3, 6:3; Williams (Juž. Parri (Italija) 6:1, (Italija) : Bartroli 6:1, 6:2, 6:4: Berga-Martinez (Spa-6:3, Nielsen Afrika) 6:4, 6:1. Cucelli (Španija) mo (Italija) nija) 3:6, 6:4, (Danska) : Sirola (Italija) 6:8, 6:1. 6:3, 6:4; Golden (ZDA) : Abboudy (Egipt) 6:1, 6:1, 6:0. Migone (Italija) : Maotuš (prej C SR) 6:4. 5:7, 6:2, 6:4; Draper (Španija) : Covi (Italija) 4:6, 6:1, 6:1, 6:3; Goepfert (Nemčija) : Luchetti (Italija) 6:0, 3:6, 6:3, 6:2; Peten (Belgija) : Pietrangeli (Italija) 6:4, 4:6, 8:6; Soriano (Argenti-: Ghai (Indija) 6:3, 6:1, za pr- 6:4. na) 6:3. R. Dej Bello (Italija) . Taverne (Cile) 6-2, 6-3, 6-2. Saen-hueza (Cile) - M. Del Bello (Italija) 11-9, 6-3, 6-0. Ayala (Cile) - Sada (Italija) 6-1, 8-6, 6-3. Canepele (Italija) - Rodri-guez (Kolumbija) 6-0, 6-2, 6-1. Brichant (Belgija) . Maggi (Italija) 9-7, 6-3, 6-4. Centonze (Italija) - Buchholtz (Nemčija) 9-9, prekinjeno zaradi teme. stile svoja stanovanja. Poleg milijonske škode v poplavljenih krajih, je voda odnesla s seboj najbolj rodovitno zemljo. Doslej je bilo ugotovljenih samo pet mrtvih med onimi, ki so se prepozno odselili iz ogroženih krajev. Najnevarnejša postaja reka Missouri. Predvidevajo, da bo do četrtka dosegla raven 9,64 m, odnosno nad dva metra več, nego v poplavah leta 1881. Najbolj je prizadeto mesto Sioux City (Yowa), čigar pred. mestja so že preplavljena. Dve tretjini prebivalcev mesta Coucil Bluff, t. j. okrog 30-Q00 ljudi, je zapustilo svoje hiše, v Omahi pa je ostalo brez strehe 5.000 prebivalcev. Ameriški Rdeči križ je mobiliziral vsa svoja sredstva in pošilja živila in pomoč prizadetemu prebivalstvu. Guvernerji držav Minnesote, Yowe in Dakote so se obrnili na predsednika Trumana s prošnjo, naj zvezna vlada čim-prej poskrbi za pomoč prizadetim krajem. Kolikor se je doslej doznalo, je Truman si- noči določil kot prvo pomoč Dakoti in Yowi 500.000 dolar-jev. Obljudena središča, mesta in vasi so obložili z več vrstami vreč peska tako da izgledajo kakor majhne utrdbe. V kratkem bodo ti kraji nastali nekakšni otoki, ako voda ne bo vsega odnesla. Iz Manone re- šujejo ljudi s kamioni-anfibia-mi ter s helikopterji. Nekateri kmetje pa nočejo zapustiti svojih kmetij, prepričani da se bo voda ustavila preden bo dosegla njihova imetja. Pet milj stran od reke Missourija, v mestecu VVhiting, so sinoči mrzlično obkladali prebivalci svoja domovanja z vrečami peska misleč, da bodo vendarle ubranili vodi poplavo mesta. Toda ob 22. uri so sirene opozorile meščane, naj takoj izpraznijo mesto, kajti voda.je vdrla na ulice preko priložnostnih jezov. Popolnoma izumrlo je mestece Blencoe, kjer je voda dosegla poldrugi meter višine. Ameriški Rdeči križ je danes javil, da je po približnem računu dosegla ikoda povodnji najmanj sto milijonov dolarjev in da je okrog 34 mest poplavljenih. Nocoj so javili iz Washingtona, da bo predsednik Truman jutri z letalom odpotoval v Qmaho. ki se je znašla v centru poplavljenega področja. Tam se bo sešel z guvernerji sedmih držav priza. detih po poplavi. Trumanova poslanica WASHlNGTON, 15. — v poslanici; ki jo je Truman posla) organizaciji «Hčera ameriške revolucije«, pravi: «Danes z vso vnemo delamo na tem, da bi ohranili našo svobodo; in Čeprav je cena visoka, ne smemo pozabiti da bodo rezultati še mnogo bolj dragoceni«. V TBNlli Rossetti. 16,00: «Veliki Čaru« Mario Lanza. Ezcelslor. 15.30: «Dav»d in bea«, G. Peck. j* Naziooale. 16.30: «Kraljka W tov«, J. Peters. Fenice. 16.30: »Dolina &*** nja«, R. Walker Ml J-Filodrammatico. 16.00. sanje«, W. Chiari. Arcobaleoo. 16.00: «D Artuja«, Bin CroshV-Astra Roja«. 16.30: jo in zoro«, M. StCTOiSOD' f Alabarda. 16.00: «NanO P Rio«, Jane PowelL . j, Armonia. 15.15: «Niano Numi, J. Bryan. Ki,, jvt Ariston. 16.00: »Hočan ja«, Ava Gardner. . p Aurora. 16.00: »An«, "5 ško«. B. Hutlon. Garibaldi. 14.45: «HP°r S. Mac Nally. . lk4vM«| Ideale. 16.00: «Vel*i 18**^ Bob Hope. ?,»dež>*# Im pero, 16.00: eAlice v svetu«, Itaiia. 16.00: »Nesrečna A. Fabrizi in P'^e.wjijiook' Kino ob morju. ski Napoli«, E. D« p Moderno. 16.00: Savona”. 15.00: )cKaj storiti z Italijo«) v četrtem poglavju, ki govori o Vatikanu in fašizmu, o Vatikanu in predsedniku Rooseveltu, o Vatikanu in vojni, prav tako pa tudi o povojnih načrtih v zvezi z rimsko kurijo. Prav tako vsebuje sedmo poglavje posebne poglede na cerkev in državo v povojni Italiji, zlasti v zvezi z lateransko pogodbo in s fašistično-vatikanskim konkordatom (New York, 1943. 80-149, 243-260). Ko je klerikalno-badoljev-1 določnejši, si je treba ogde- kri umorjenih antifašistov j želj v Turinu in v Spezii še sve- ‘ ža. Navadni ljudje, ki so se borili v «Partito popolare«, se nikakor niso skladaJli s kardinalom Vannutellijem, da bi mogej Mussolini rešiti narod s takimi metodami (G- Salvemtni, II Vaticano e il fascismo 2-3). Poleti 1923 je Mussolini Ni dv<$ ski list (25. III. 1944) začel polemizirati z nekim spisom G. Salvemim-Ja, ki govori o Vatikanu in njegovi odgovornosti za tri vojne, abesinsko, špansko in drugo svetovno vojno, je Salvemini odgovoril v bostonskem «La controcorren-te» (septembra 1944) in prikazal v sintezi osnovne linije dokumentacije, iz katere Je razvidna ta povezanost in sodelovanje s fašizmom v dveh dolgih desetletjih, čeprav se branilci klerikalnih tez sklicujejo na obsodbe, ki jih Je Pij XI. izrekel proti fašizmu, kadar je ta v nekaterih podrobnih verskih vprašanjih prišel v nesoglasje s cerkvenimi nauki glede odnosov cerkve in države. Da bi bil sam odnos kle-rofaktoma, da tako z enim imenom označimo politiko rimske kurije in fašizma do jugoslovanske manjšine v i Julijski krajini, jasnejši in dati te klerofašistične elemente, ki jih navajata Salvemini in La Piana, pa tudi nekatere druge. Salvemini poudarja, da je povsem mogoče, da se dve osebi v nekaterih točkah ne strinjata, da pa se lahko strinjata in lahko sodelujeta («fare causa comune«) v mnogih ostalih točkah. Don Sturzo, voditelj "Parti-to popolare«, ki je bil od samega začetka fašizma z njim sprt, je moral občutiti takoj po prihodu Pija XI na papeški prestol, da bosta on sam in njegova stranka žrtvovana v korist fašizma (Luigi Salvatorelli, La politika della Santa Sede, 176). Toda ta Don Sturzo se ni strinjal s fašizmom v tolikih točkah, da nikoli ni mogel z njim sodelovati, medtem ko se Pij XL ni strinjal samo v redkih točkah, bil pa Je z njim složen v mnogih drugih. To je stališčema do fašizma, med I ga se je Mussolini obvezal, ®^ušal Parlament stališčem takratne klerikalne stranke v Italiji in med stališčem Vatikana. Pij XI. je kritiziral fašizem samo v onih točkah, kjer je prišla fašistična doktrina navzkriž s katoliško, kritiziral je samo cerkveno politiko Mussolinija, kadar se ni strinjala s katoliško doktrino- Toda Pij XI. nikdli ni kritiziral notranje in mednarodne politike Mussolinija. Salvemini pravi, da bi za sodelovanje Mussolinija In Pija XI. lahko nanizal celo knjigo dokazov. (G. Sal. vemini, il Vaticano e il fascismo. Gli atti del clero cattolico in favore deU’uo-mo della Provvidenza- Rim 1945, 2.) Januarja 1923 Je imel kardinal GasoarrL državni tajnik Pija XL. tajen razgovor z Mussolinijem v hiši grofa Santuccija, predsednika Banco di Roma. Sporazumela sta se, da je treba rešiti osnovna razlika med obema) rimsko vprašanje. Poleg te- da bo na račun italijanskih davkoplačevalcev rešil Ban-co di Roma poloma. Banco di Roma je namreč hranil imetje številnih katoliških ustanov in vatikanskih prelatov. Govorilo se je. da Je ta razgovor staa italijanske davkoplačevalce milijardo in dve sto milijonov lir. Ali je Številka absolutno točna, ni bilo mogoče ugotoviti, toda milijon več ali manj ni važen, pravi Salvemini, glavno je, da sta Pij XI. in Musso-lini napravila ecausa comu-ne», da sta se sporazumela, da bosta rešila Banco di Roma poloma. Kardinal Vannu telil, dekan Svetega kolegija, Je 21. februarja 1923 Javno izrazil svoje spoštovanje Mussoliniju «za njegovo odločno požrtvovalnost za domovino« in izrekel prepričanje, da je «izbran, da reši narod in obnovi njegovo srečo«. In (Camera dei deputati), da bi prebavil volilno reformo, ki bi zajamčila fašistični stranki večino dveh tretjin na bodočih volitvah. Temu se je uprl glavni tajnik ljudske stranke. Z don Stur-zom se je reformi uprlo že 107 poslancev njegove stranke. ki niso hoteli izdati svojih volivcev. Medtem ko se je ta borba vse bolj razma-hovala, je florentinski nadškof kardinal Misfcrangelo 19. junija istega leta pri sprejemu na čast Mussoliniju demonstrativno in kljub zgražanju članov ljudske stranke stopil k Mussoliniju ga objel in poljubil. Ko se je 11. julija v parlamentu razpravljalo o volilni reformi, je bil don Sturzo pri državnem tajniku kardinalu Gasparriju in nato zapustil svojo stranko dezorien-tirano in oplašeno. Rezultat tega Je bil. da je zakon v parlamentu obveljal. Don to je bilo v dobi, ko Je bila l Sturzo se je moral podrediti Vatikana. Ugiue™ da je ta ukrep » ^^0. tikana faslzmu utri^ meri pomagala ^ <(J. p nju njegove obia»B(J e K vemini, II va Jr scismo, 31- v BitVrp Malo kasneje, y 1923, je bil »»"g* ti Don Minzoni.. lt> i $ to POi»larl!:avlja mislil, da °P^ 0t^ M. «iraLV le vemini, da J® ^ A krivda hujša_^r,, združuje krivdo«- fascum Vaticano e n Odnos. M H Vatikanom ^ d? Kljub raznim poka^V sporazumom, J obeh janskih oči^ (A staja temboU ^ da J* o« mislimo, p rtito p j jtt ‘ znanju dan