7. štev.
Julij.
1882.
Letnik V.
Organ Cecilij inega društva v Ljubljani.
Izhaja j50 enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem tergu št. 10.
Razglas.
Prevzvišeni gospod knez o škof Kri z os t oni so blagovolili v 7. številki „Laibacher Diocesanblatt-a" častiti duhovščini naznaniti in priporočiti podučevalni kurs za orgljavce, ki ga bode Cecilijino društvo v Ljubljani priredilo od 24. do 29. julija t. L, tako-le:
Der Cazilienverein fiir die Laibaclier Diozese wird in der letzten Woche des kommenden Monates, d. i. vom 24. bis 29. Juli 1. J., einen Wiederholungs- resp. Fortbildungscurs fiir Organisten veranstalten. Der Kutzen solcher Curse ist evident. Im Interesse der Hebung der Kirchenmusik auf dem Lande wiinschen wir eine lebhafte Betheiligung bei diesem Lehrcurse.
Die hochwtirdige Geistliehkeit wird auf diesen Organisten-Curs mit der Einladung anfmerksam gemacht, die Organisten zur Tlieilnahme aufzumuntern. Strebsamen Organisten konnte bei besonders berucksichtigungswurdigen Umstanden auch eine kleine Unterstiitzung aus den kirchlichen Fonden zu diesem Zwecke bewilliget werden.
Vom fftrstbischofliclieu Ordinaviate zu Laibacli am 23. Juni 1882.
______Chri/sosfonms.
Duhovnik in koral.
Mašnik pred altarjera in pevski zbor na koru sta ena celota, in ni mogoče misliti si slovesne sv. maše brez delovanja obeh skup. „Cerkv. glasbenik" je v prejšnjih številkah razkladal dolžnosti osobja na pevskem koru; treba, da spregovori tudi o dolžnostih duhovnika glede cerkvenega petja jt«r sio/tjv, t. j. korala.
Znano je, s koliko skerbljivostjo da je v prejšnjih stoletjih duhovščina gojila koral, kako da sv. Cerkev ni samo hvale pri Ecclesi. 44, 5. Laudemus viros gloriosos, et parentes nostros in generatione sua ... in pcritia sua re-quirentes modos musicos et narrantes carmina scripturarum kot odliko svojim
svetnikom (Comm. Conf. Pont.) priznala, ampak tudi vse katoliške obrede s pesnimi svetih in razsvitljenih mož pretkala in poveličala. Dobro vemo, kako so škofje, mašniki in kleriki tekmovali, da bi vse te krasne koralne speve dostojno izverševali, in kako strogo so cerkveni zbori skerb za koralno petje tirjali. Omenimo le 8. zbor v Toledi, can. G., Tridentinski zbor, sess. 23, can. 18. de ref., Rimski zbor (1. 1725.), in molčimo o mnogih provincijalnih zborih in škofijskih ukazih. Synoda v Thurles-ah ukazuje: Nullus cantus nisi gravis et ecclesiasticus in Ecclesiis adhibeatur. llcctorcs seminariorum curent prae-positis ctiam praemiis, ut alumni in cantu gravi et ecclcsiastico bene instituantur.
Laodicejski zbor (4. stol.) pa pravi: Non oportet nisi canonicos cantores, qui suggestum asccndunt et ex diplitera scu membrana canunt, alium quem-libet in ecclesia canere.
Če se tedaj tu do častite duhovščine obernemo, storimo to radi tega, ker smo terdno prepričani, da je učenje koralnega petja in njega dobro predavanje zlasti od duhovnika odvisno. Preresnično je pa tudi, da so nekateri možje vsled svoje malomarnosti (nevednosti) glavni povod, da koral vsiha in poginja. Zaklicali bi radi s kardinalom Bona: „ Ut fatear quod res est, pudet me plerosque ecclesiasticos viros totius vitae eursu in cantu versari, ipsum vero cantum, quod turpe est, ignorare". De cantu eccl. §. III., Nr. 1.
S t ein opisuje v svoji izverstni knjigi*) dolžnosti mašnika kot gospodarja v njegovi cerkvi tudi glede cerkvene glasbe; omenja, da so se glasbene vednosti v prejšnjih časih nahajale zlasti med duhovščino, da se je še le od razuzdane cerkvene glasbe večji in boljši del duhovščine po vsi pravici odvernil in ločil, — toda pozneje tudi (Bogu bodi potoženo) v svoji malomarnosti obtičal. „Da ni bilo malomarnosti, bi tudi nevednost ne bila tolika in tako splošna postala". Toda upajmo, da so vsled večje vdeležbe in temeljitejšega spoznanja Fr. Bollens-ove besede v njegovi knjigi „Ser Sljoml-gefaitg in ber fatf)oIifdjen Strdje", st. 180, že neresnične, ko pravi: Ser Unter* ridjt tm gtegor. (Sefang ift meiftenš gerabe fold)eit StfJamtern iibergekn, tuelcfje felf)[t nidjtš bon if)nt miffen, imb beStoegeit, itrie autfj molji jumeilen au§ aitbern ©runbeit, gar feine Stutoritat beft|en, moburcf) bann bie @cfang§ftunbe jur @r= t)ofung§* unb 93ehiftigung§ftunbe gemacf)t mirti. ift gerit jufrtebeit, menit bie goglinge bie SoIIecten, ^rafationen 2C. itotfjbiirftig abfingen, unb ba§ Gloria, Ite Missa est 2C. intoniren fomien, mofjiit e§ triele bod) nidjt einmcd bringeit!" Želimo tudi, da ne bi veljale za sedanji čas besede Gvidona A reškega (pri Gerbert-a 6criptores T. II. p. 51): „Sunt ctiam plerique Clerici vel monaclii, qui artem Musicae jucundissimae neque sciunt, neque scire volunt, et, qaod gravius est, scientes refutant et abhorrent, et quod, si aliquis musicus eos de cantu, quem vel non rite vel imcomposite proferunt, compellat, impudenter irati obstrepunt, nec veritati adquiescere volunt, suumque errorem suo conamine defendunt." — Zato zahteva omenjeni župnik S t ein kolikor mogoče zgodnjega in temeljitega poduka v igranji na glasoviru in orgijah za vse one mladeniče, kateri si mislijo izvoliti duhovski stan. „Ako je bodoč mašnik v svoji mladosti zamudil prisvojiti si
toliko glasbene vednosti in spretnosti, potem mu je v duhovščinici ne bodo mogli veliko več vcepiti. Tii je že prepozno, da bi se glasbena izolika mladega duhovnika stoprav pričenjala, da, celo prepozno, da bi se privadil priprosto liturgično petje pri altarji dostojno in spodobno izver,sevati."
Proksch pravi v svoji knjigi „Aphorismen iiber fatf). Strcfjenmuftf": Duhovnik mora v cerkvi, da si tudi le pred altarjem, kot pevec nastopiti; on ima glavno nadzorništvo čez cerkveno glasbo, ljudsko petje in orgljanje . ." in An ton y*): „Če se tudi nekateri vsaj nekoliko s tem izgovarjati morejo, da jim je bila natura glede glasbene nadarjenosti mačeha in ne mati, ter da pevskih napak in sredstev, popraviti jih, ne poznajo, — ostaja jim vendar še dolžnost, s tujo pomočjo si to pridobiti, česar sami storiti ne morejo; kajti tudi zanje je pisano (Jak. IV, 17.): Scienti igitur bonum facere, et non faci-enti, peccatum est illi." Premišljevanja vredni so tudi nagibljeji, ki jih navaja znani Amberger v svoji „Pastoraltheologie" v II. zvezku od str. 216 — 234. in imajo namen navduševati k ljubezni do liturgičnega petja, t. j. korala. Pravi med drugim: „Vsak, kdor vstopi v okrožje liturgije**), je tudi zavezan, koralnega petja kolikor mogoče natanko naučiti se, ter ga v smislu sv. cerkve prav tako prepevati, kakor mu je dolžnost biti najzvestejšim spolnovalcem rubrik." „Če tudi vsakteri onega čudovitega soglasja med tonom in najnežnejšimi čuti v sercu sv. cerkve iskati in spoznati ne more, vendar je vsakterega dolžnost, se svetim veseljem der-žati se teh cerkvenih pesni niti jih nikakor malomarno prezirati; dolžnost je, iskati njihove resnice, lepote in mogočnosti, ne pa morda z zanemarjenjem potrebnih vaj ali s šušmarjenjem samega sebe oropati vsakterega blazega čutila.
Vsakdo naj skuša, da bode lepoto korala čim dalje tim globokejše čutil in ga tudi s pobožnostjo peti mogel." „Nikar ne ugovarjaj, da ljudstvo tega malo razume; ti prepevaš v imenu cerkve njenemu večnemu ženinu v poveličevanje; verjemi pa tudi, da vzvišano petje serca vernikov prečudno ogreva in vnema."
Omeniti moramo tukaj še pastirskega lista rajn. škofa ratisbonskega, Valentina, o cerkveni glasbi, kakor tudi Liift-ove liturgike, II. zvezek. C. Se v. Meister pa piše v svojem dragocenem delu „®a§ fatfjolijdje ®trdjen* Iteb" to-le: 2)er fird)Iicf)e Oefang ift ein toefentlidjer £tjeil be§ (SuItuS; bie ®efc£)icf)te begfelben ift ein Stiicf £irdjengef(f)idjte; tentnijš bešfel&en in fetrter firdjengef^tdjtltcfjen unb ItturgifdEjert Sebeutvmg ein XI) eil bet ti) e o « logtfd^ett SBifjettfc^aft.***)
Po drugi strani so za duhovnike naslednji izreki jako pomenljivi: „P e v e c mora biti mož molitve in delavnosti." — Bernardus:****) Sunt qui-dam voce dissoluti, qui vocis suče modidatione gloriantur, nec tantum gaudent de dono gratice, sed etiam alios spernunt. Tumentes elatione aliud cantant, quam libri habeant, tanta est levitas vocis, forsitan et mentis. Cantant, ut placeant populo magis quam Deo. Si sic cantas, ut ab aliis laudem quaras,
*) Slrdjaologifd): titurgifc^eš £ef>r6ud) beg gregorianif^en ffiirdjengefangeš.
**) In to je vsak duhovnik.
***) Glej še Durandus, Rationale divinorum officiorum, Lib. II. Be cantore, de psalmista etc.
****) Pri Bona, Div. Psalmod. cap. XVII., de cantn Eccles. §. V.
vocem tuam vendis, et facis cam non tuam, sed suam. Viros decet virili voce cantare, et non more fcemineo tinnidis vel falsis voeibus velut histrionicam imitari laseiviam. Instit. patr.: Nec volubilitate nima confundenda quce dici-mus, qua et distinctio perit et affectus . . . cui contrarium est vitium nimice tarditatis. — Jerome de Moravie *): Nunguam eantus nimis basse incipiatur, quod est ultdare; nec nimis alte, quod est clamare; sed mediate, quod est cantare. — Bona: Beceptum a majoribus cantum integrum o por tet, et illibatum custodire; ne si semel aberrare cosperimus a semitis antiquis, quas posuerunt Patres nostri, paidatim inconsultis emtationibus religionis integritas destruatur.
Denique damnati sunt illi, qui parcentes voeibus suis rapinam faeiunt in holocaustis, qui vitulos scilieet labiorum suorum Domino reddere negligentes, vel dolorem capitis vel stomachi debilitatem, vel enlitatem vocis prmtendunt ad excusandas excusationes in peceatis: cum revera totum in eis sibi vendicent mentis evagatio, distractio cordis, carnis inertia et proprice salutis incuria. Non enim considerant, quod, qui a communi labore se subtraliunt, communi etiam retrihutione carebunt, et qui Ecclesiam servitute, proximum cedificatione, Angelos Icetitia, sanetos gloria, Deum cidtu defraudant, ipsi quoque Dei gratia, sanetorum suffragiis, Angelorum custodia, proximi adjutorio, Ecclesice bene-ficiis se reddunt indignos. Eis enim, qui legitime cannnt, et sapienter psallunt (inquit Rupertus Abbas) remuneratio vel prcemium erit carmen ceternum.
Konečno imamo pristaviti samo še svet in željo, naj bi si čč. gg. duhovniki, katerim je mar za boljšo izoliko v koralu, umislili in študirali Fr. X. Haberl-a »Magister choralis", ki smo ga porabili za ta članek in v katerem bodo več našli, kakor jim „Cerkv. glasb." povedati more.
T
Pesmaričica po številkah za nežno mladino.
Št. 50.
Zmerno. (l=a.)
Zvonikarjeva.
005

2. 1
501
I. 7
21 6
1.	Ko dan se za-zna - va, da - ni
2.	Kdor ho - Če M - ve - ti in sre
3.	Če de-lav'c se upe - ha, trp - Ije
4.	Oh! nag- lo nas mi -ne ves trud
5.« 3 0 5
ca pri-pla - va, se čo i-me - ti, naj nje mu ne - ha, ga
bo - le-či - ne: u-p
• • • 3.. 2. 1
1. 7
21 6
"••003
• • •
3** 10 3
1.	sli - ši zvo - ne
2.	de - la ve - se
3.	de - lo-pust va
4.	tru- jen se vle
5** 6*7
nje čez liri - be, Čez plan:	Zvo - no - vi,	zvo-
lo, pa mo - li naj vmes:	Zvo - no - vi,	zvo-
bi, ve - čer ga hla - di:	Zvo - no - vi,	zvo-
ze na pa - re tr - pin:	Zvo - no- vi,	zvo-

3
1.	ni
2.	ni
3.	ni ■
4.	ni ■
5.
1.	kra-
2.	sre-
3.	či ■
4.	da ■
• •
1 O 3
/
3..4. 3
3.. 2
1
3**2 O 5
-	te! na de - lo bu . di - te, ker na - še	šiv - Ije
-	te! k mo-lit - vi va - bi - te, ker jmas- no	je de
-	te! ne - de - Ijo zna- ni - te, (jo - spod ne	po - za
-	te! do - mu ga spre-mi - te; gre z de-la	in te
■ 6-7 | l..| tek le dan. ■če 'zne-bes. lo de - li. mo-vi sin.
• •
21 6
nje je lo brez bi, plaže A-
St. 57.
(i = f.) I
Zmerno, mf
05
5
5
Seničja tožba.
3 .~2 r~7
10 5 13 •.
4 3 2
p
1.	Sto-ji u • čil-na si-da-na, prednjo je sta - ra ja-bla-
2.	Se -ni-ca zju - traj pri- le - U, na šolskem ok - nu ob-se-
3.	„Po-stu-šaj me, u - či-telj ti!
4.	„ Za-les - li moj so ptič- ji rod,
5.	„Gr-do-be gr - de pa-gla - ve! ma-s
f
ka - ko se pod te-boj go-iz gnjez-da vrg-li ga za ste vred-ni les-ko-
3 0 5 6 7
2 1
6
5
1 2 32 1
1.	na. Ta jab - la - na je vo - tel panj, se - ni - ca sno - si gnjez-do vanj.
2.di;	na ok-nu kljunček svoj od - pre, ta-ko pre-pe-va - ti zač - ne:
3.di!	Vsi deč-ki tvo-ji me čr - te, po-vsod lo - ve, pov-sod po - de."
4.plot;mla-dič-ki	tam po -mr-li so, o - či svet-le za - pr - li so."
5.	ve; kdor vgnjezdu pti-či - ce lo - vi, ta v sr - cu svo-jem pri-den ni."
to Veselo. iSU uo. mj
Planinar.
(i = f.)
0 5 5 1
1
'5
1 3
5 0 5 5 6
5 .6
5
1.	Vi-so-ko vrh pla-nin sto - jim, vve-se-lji rajskem tu ži-
2.	Men'prvo soln-ce za-bliš- či, ko zaj-de, me-ni še svet-
3.	Men' bistre sa -pe zrak ve - dre, mi jas- ni - jo gla - vo, sr-
4.	Je poln čvr-stih cve-tic moj stan, sto - ji vi - har-ju, zi - mi
5.	Studenci bi - stri mi te - ko, po - je mi če - do in tra-
6.	Po jasnem me-ni soln-ce gre, mig-lja-jo zvez-de mi svet-
3 0 5 6
5
2*565
10 5 6
1.vim,	tam dol' ljud-je pre - bi - va - jo,
2.	U, mra - ko - vi dol' sta - nu - je - jo,
3.	ce! Tam dol' meg-le se vla - či - jo,
4.	v bran: tam dol' meh-kuž-ne hi - ra - jo,
5.vo,	tam dol' se re -ke zbi-ra - jo,
6.	le; tam do - li stre-le švi-ga - jo,
P
5
2 .5
6 5
ve - se - Ije red - ko vži -va - jo. in sr - ca o -mr-zu-je-jo. du-hd mo - re in tla-či - jo. se raz-cve - to, že vmi-ra -jo. je - zo-vi breg po - di - ra -jo. med gro-mom hi - še vži-ga -jo.
1: 0 5	54	3	1 0	1 1 67	5	1 :
1	•			1 **	•	
Prid' vrh		pla-	nin,	ni - za -	ve	sin!
St. 59. Počasno.	Vse mine.
p_ _ _ ___ _ ___
(1=C.) II 5.4 4.3 I 3.2 2.0	! 6.5 5.4 | 4*. 3.0
1.	Kje so mo-je ro-ši-ce, pi-sa-ne in be - le?
2.	Kje so mo-je pti- či - ce,	kam so zdaj zle - te - le?
3.	Kje je hlad-ni po - tok moj,	rib - ce je na - pa - jal ?
4.	Hit - ro, hit - ro mi - ne čas	lju - be tud' mla- do - sti,
mf
| 5. 4 4. 3 3» 2 2.	0 6. 5 5* 4|4..3. 0 2* 7 7.6
1.	moj'ga sr - ca lju - U - ce,	zlaht - no so cve-te - le! Oj pom-lad je
2.	oh ne-dolž-nepev-či-ce	kak' so žvr-go-le-lel Zanj-ke b'le na-
3.kjermu-šic	premnogi broj	vsa-ki dan je ra-jal! vel' - ka, vel'-ka
4.kmaV	nebo ga več pri nas,	bli-zosmo sta-ro-sti. Prid-ni to-rej
p	Bitenuto (zadržano).
| 6. 5 5. 01277 7. 616T5 5. 0 34 5 5. 4 4. 3 3• 0j
1.	šla od nas, vze-la jih je zi - ma, mraz, vze-la jih je zi-ma, mraz.
2.	stavlje-ne tič' - ce so se v je- le vse, tič'-ce so se vje-le vse.
3.su-ša	Via, zem-lja je po-pi-la ga, zem-lja je po-pi-la ga.
4.bo-di-mo,	ča-sa da ne zgu-bi - mo, ča-sa da nezgu-bi-mo.
(Dalje prih.)
Dopisi.
— Iz Šent-VIda nad Iijubljano, 24. junija 1882. — Navadno poročam vsako leto po preteklih božičnih praznikih o napredku našega cerkvenega kora skoz dotično preteklo leto. Ker smo pa pred kratkim, dne 7. maja 1.1., obhajali velečastni in preveseli praznik, namreč vpeljevanje novega župnika, čast. g. očeta Andreja Volc-a, spodobi se, da se tudi v »Cerkvenem glasbeniku" postavi spominek temu praznovanju, in sicer iz muzi-kalnega stališča. Namenjen sem bil že za 6. štev. „Cerkv. glasb." spisati program ali spored petja pri omenjeni inštalaciji, pa si nisem upal na dan z mojim programom —, boje se ostre kritike pri naših veščih strokovnjakih. In zakaj? — s kratko besedo: „mešali smo".
Zadnja štev. „Musica sacra" (6) me je pa potolažila, kajti na zadnji strani se bere pod notico 2 med drugem: „Slm Itefcften modjte icl) mifc^en u. f. 1».", in sicer piše to slavno-znani Friderik Schmidt in ker tudi dr. Witt nima nič zoper to, da se razni oddelki pri veliki maši pojejo od različnih skladateljev, in ne skoz in skoz le eno in isto mašo, smem tedaj tudi jaz na dan z našim mešanjem. Peli smo pa: „Kyrie" in „Gloria" iz „Jesu Redemptor" od Kaima. Čredo „koralno". „Sanctus" in „Benedictus" iz „Salve Regina" od Stehle-ta in „Agnus Dei" iz „Sancta Anna" od Kaima. Graduale sem recitiral (od praznika sv. Stanislava, ki se je isto nedeljo cerkveno obhajal) in potem smo peli neki Wittov „Alleluja"; ravno tako sem Offertorium le recitiral in za tem je sledil motet: „0 salutaris hostia", iz „Cerkv. glasbenika" od neznanega skladatelja. —
Meni tako mešanje iz raznih maš prav dopade, zlasti nisem prijatelji tacih maš, katere veže skoz in skoz ena in ista poglavitna misel, n. pr.: Dieboldova „Missa o Sanctissima", pri kateri se vedno ponavljajo melodije in znane Marijine pesni. Vsaj se nam že tako očita, da je naše petje enolično i. t. d. Poleg tega pa že sami različni oddelki sv. maši tirjajo tudi različnih občutkov in misli, naj si že bode pri molitvi ali pri petji. — To je pa le moja osebna misel. Drugi mislijo zopet drugač, in o tej zadevi bi bilo težko pravo zadeti. —
Kar recitiranje zadeva, imam to-le navado: Tekst berem se spremljevanjem orgelj, namreč z vezanimi akordi; Alleluja pa čveteroglasno pojemo, najraje iz kakega Stehle-tovega moteta. —
O veliki noči smo letos tudi pervikrat peli Stehle-tov „Augelus Domini"; se ve da sem na nekaterih mestih spremljeval z orgijami.
Kakor sem o začetku omenil, dobili smo novega gospoda župnika, č. gosp. Andreja Volc-a. — Ko so umerli ranjki, predobri g. župnik Anton Potočnik, ki so bili vneti za lepe cerkveno petje, in me nikdar niso ovirali, ampak vedno podpirali pri težki organi-stovski nalogi, smo se precej pevci vprašali: „Kako bo pa zanaprej z našim petjem, kaj bodo rekli novi g.župnik; ali se bode Cecilijanstvo pri nas nadaljevalo, ali bo prenehalo??
--Hvala Bogu! Cecilijanstvo v Šent-Vidu ne bo prenehalo. Novi gosp. župnik so
nas zagotovili še predno so k nam prišli, da hočejo po vsi moči skerbeti, da se seetenje lepo petje ohrani še nadalje. In ko so v Šent-Vid prišli, in so slišali naše petje, so rekli: „Je li to cecilijansko petje? — Imel sem vse druge zapopadke o Cecilijanstvu, — no, tako petje mora pa vsakemu dopasti, le tako nadaljujte".
Bog naj tedaj še mnogo let ohrani našega novega gosp. očeta Andreja Volc-a, ki so za vsako lepo napravo pri cerkvi silno vneti, in bodo, kakor so obljubili, tudi cerkveno petje v svoje varstvo vzeli! Bog jih živi!	M. T<M > v£ f.
— Sv. Gora za Savo, dne 4. jun. 1882. — Novo orgije za romarsko cerkev Matere Božje na Sv. Gori za Savo so postavili gg. Ig. Zupan in sinova iz Krope na Gorenjskem. Orgije imajo 13 spremenov (pevajočih), dva mauuala in jeden pedal. Manualni obseg od c — f 54 tonov, pedalni od c — d 27 tonov. — Spremeni: I. Manual: 1. Principal 8' od G. v obraz postavljen od čistega cina. 2. Bourdon 16' od lesa. 3. Flote 8' od lesa. 4, Gamba 8' od cina lOlot. (perva osmica od cinka). 5. Gemshorn 4' od cina lOlot. 6. Octave 4' od cina lOlot. 7. Mixtura 2%' od cina lOlot. — II. Manual: 8. Flute harmonique 8' od lesa. 9. Aeoline 8' od cina lOlot. 10. Dolce 4' od cina lOlot. — Pedal: 11. Subbass 16' od lesa. 12. Violon 16' od lesa (akustično sestavljen) 10. Octavbass 8' od lesa. — Zbiralniki: 1. Manual-Coppel. 2. Pedal-Coppel. 3. Piano. 4. Mezzo forte. 5. Fortissimo.
Glas polnih orgelj je veličasten in mogočen, prijetna in močna intonacija daje orgijam jako prijeten in čist glas, v skupnosti je uglasba prav dobra, kakor tudi dispozicija dobro izvoljena. Posamezni spremeni dobro služijo predpisanemu značaju. Gamba je po premikajočej (pri drugih orgijah se ne vidi jeduako narejene) bradi intonirana natančno v posnemo njenega značaja, posebno prijetno in milo se glasi Aeoline, največji pianissimo fin in miloben, jako karakteristično zadet, kakor tudi fl. harmonika pohvalno lepa in prijetna. Vsi drugi spremeni, kakor principa!, bourdon, oetava, gemshorn, mixtura, so na podlagi 75 mm. sapne sile zelo močno intonirani, flote 8' celo premočno, v odgovarjanji so spremeni precizni, kakor tudi skupne orgije. Posebno pohvalno je omeniti praktične uredbe zbiralnikov, s katerimi se menjavanje: piano, mezzo-forte in fortissimo tako hitro verši, da človek komaj orgljavca opazi, kdaj tisto stori, pri vsem tem ostanejo pa registrova grabišča mirna. . . . nCollectivschweller", oziroma cresc.-decresc., vajenemu organistu dobro služi, ker zamore brez motenja pri igri od najbolj tihega spremena do vse moči glas naraščati pustiti, ali pa zopet upadati.
Izdelava: zunanja oblika je okusna, tako da solidna natančna izdelava nareja prijeten vtis na opazovalca, ako si ogleda pošteno robo in vestno notranjo izdelavo. Mehanika je vsa od železa (lakirana), vse se premiče in verti na mesingu; (glede na silno mokro in vlažno cerkev je mehanika na vseh udih kožne oblage prosta in v naj rahlejši tek spuščena) tako tudi kopuli, manualna in pedalna, ste od železa, da ne bi vlažnost kaj vplivala in gladko igranje zadrževala, ker nove orgije po zimi jako rade to neprijetno rolo igrajo. Posebno zanimiva je sapnica na stožke. To je četerta prikazen te firme in v naših krajih. Prepriča se lehko, kolika bolja in stanovitnejša je ta nova sostava, od stare; vse se da tako hitro in ročno narazen vzeti. Količkaj umeven organist si pri novej sostavi veliko
lažje sam pomaga, kakor pri starej; za reguliranje opravljena je z vijaki. Meh narejen je po najnovejšej metodi z notri in ven tekočimi gubami, uravnana sapa je mirna; ravnalo polnita dva sesalnika, ročno za goniti.
Igralnik je okusno izdelan, organistu služi vse jako priročno, odpiranje spremenov se verši gladko in lahko, igra na obedveh manualih kakor pedalu zelo pripravna in lahka, sploh vse je hvale vredno, kar gospode Zupane samo priporoča; da pridno napredujejo, to so pokazali zopet pri teh orgijah, katere so nam postavili v splošnjo zadovoljnost. Poskušatelj orgelj, gospod Ant. Foerster, stolni kapelnik v Ljubljani, orgije pohvalno odobruje in se izreka, da je cena tem orgijam nizka.	Matija Absec
administrator.
Naše priloge.
Današnja priloga prinaša dve prelepi himni v čast ssv. apostoloma Slovanov Cirilu in Metodiju iz oficija, zapovedanega od Njih Svetosti Leona XIII.: „Sedibus coeli ni-tidis receptos" in „Lux o decora patriae, Slaviscjue amica gentibus". — Nadejamo se, da boste te dve pesni povsodi dobro došli in clopadale, kar se tiče skladbe in teksta.
C" /
Razne reči.
—	Podučevalni kurs za orgljavce, ki je naznanjen na pervem mestu današnjega lista, se bode veršil od 24. popoludne ob treh do 29. julija. Obsegal bode nauk o koralnem in figuralnem petji ter petji po številkah, iz harmonije o trizvoku, iz liturgije in zgodovine cerkvene glasbe. Vdeležniki se bodo tudi učili nove maše g. A. Foersterja: „S. Jacobi A p." ter ob enem videli, kako se mora dirigovati. Koncem podučevalnega kursa bode poskušnja orgljarskih šolarjev, h kateri so vljudno povabljeni vsi prijatelji cerkvene glasbe. Že lani, ko smo imeli pervikrat podučevalni kurs, prišlo je bilo lepo število gg. poslušalcev, ki so bili ž njim prav zadovoljni; letos jih pričakujemo še več in še večjega vspeha.
—	Odbor cec. društva je poslal začetkom meseca junija si. odboru družbe sv. Mohora I. del slovenske cerkvene pesmarice v tisk. Kakor smo izvedeli, bili so je v Celovci prav veseli. Obsega 120 pesni, popravljenih po skladbi iti tekstu; med temi je 46 mašnih, druge pa so „de tempore". Drugi del, ki bode obsegal pesni Marijine in svetnikov (propria in commuuia) ter miscelanea n. pr. Veni, Te Deum, i. dr., kakor tudi razne molitve, se bode še letos sestavil.
—	V praznik ss. apostolov Petra in Pavla je v stolnici ljubljanski pri pontifikalni maši izverstno pel možki zbor (čez 60 pevcev) novo skladbo „M i s s a s. J a k o b i A p." (zložil Ant. Foerster), graduale od dr. J. Benza, offertorium od dr. Fr. Witta in „Tu es Petrus" Mili. Hal le rja, introitus in communio koral z orgijami, responsoria koralna čveteroglasno, „Tantum ergo" in „Genitori" od R. Waldeck-a.
—	Vis. čast. g. Josip Macchi, namestni škof v Palestrini pri Rimu, je razposlal apel do pobožnih vernikov ter do velikodušnosti občudovalcev pervaka cerkvene glasbe, Janeza Petralojzija Palestrine, da bi se z njihovo denarno pomočjo vredno popravila stolnica sv. Agapita v Palestrini. — Doneski se pošiljajo vis. čast. g. škofu Macchi-ju samemu; sprejema jih tudi preč. g. kanonik dr. Fr. Witt v Landshut-u na Bavarskem.
—	V Milanu nameravajo prihodnjo jesen odpreti novo glasbeno šolo, katera bode imela glavni namen, izgojevati dobre orgljavce in cerkvene kapelnike.
Dopisnica vredništva lista: Ker vredništvu lista dohaja mnogo naročil na skladbe, ki jih v „Cerkv. glasb.-u" naznanjamo ali tudi ne naznanjamo, prosimo gospode dopisnike, naj blagovolijo oberniti se do dotičnih gospodov založnikov, ali pa do „Katoliške bukvarne v Ljubljani", katera ima lepo zalogo cerkveno - glasbenih del, zlasti onih, ki so izšla pri Pustetu v Ratisboni. Vse bode rada poskerbela in lože kakor mi.
Pridana je listu 7. štev. prilog.