Uto XLIH - št. 43 - CENA 5 din stran 5 Zakaj matere cerkljanskih šolarjev jočejo? Veliko poklicanih, malo izvoljenih stran 7 Ukrajinska pesem in plesi stran 11 ■■■■^■H Konec športne poti Mateje Svet Porodni krči demokracije V Kranju niso mogli v celoti izglasovati niti dnevnega reda, v Tržiču niso uspeli izvoliti nove vlade, sekretarkin jok na Jesenicah, težko pričakovana nova demokracija preživlja porodne krče, ki se iz slovenske selijo v občinske skupščine. Na lokalni ravni so le še bolj boleči, saj se bolje poznamo, zato zavore hitreje popuste in razprava izgubi spoštovanja vredno raven. Začetnim zapletom bi pogledali skozi prste, Če skupščinske razprave ne bi bile tako prežete s strankarsko nestrpnostjo, predvsem pa z nerazumevanjem parlamentarnosti. Marsikomu kaže toplo priporočiti, naj vzame v roke Verbinčev slovar tujk, kjer je parlamentarec opisan tudi kot pooblaščenec za pogajanja s sovražnikom. Nič ni torej narobe, če se poslanci gledajo postrani, naj se prepirajo in zmerjajo, da le ni raven prenizka, toda nikoli ne smejo pozabiti, da je njihova dolžnost pogajanje in cilj kompromis. Prva dolžnost pa seveda spoštovanje ustave, zakonov in odlokov. Kakor hitro pozabijo na to, so Že na poti v boljševizem. Prvi spopadi v naših skupščinah opozarjajo prav na težnjo, da bi bile stvari sprejete na hitro in po domače, kakor da so kar naenkrat predlogi edini pravi in pripombe neumestne. Opozarjajo, da boljševizem še zdaleč ni pozabljen, da smo vsi po vrsti mali boljševiki, ki težko prenašamo ugovarjanje in nasprotnikove argumente, saj je tako težko priznati, da ima nasprotnik nekaj tudi prav, kaj šele, da bi malce popustil in z njim sklenil kompromis, kije v naših glavah še vedno nekaj grdega, ne pa cilj parlamentarizma. Prepričanje, doslej ste vladali vi, poslej bomo pa mi in bodite kar lepo tiho, saj ste bili na oblasti petinštirideset let, lahko označimo le kot neoboljševizem, njegove obrise so najbolj domiselni analitiki že označili s primerjavo Demosa z nekdanjo szdljevo marelo, pod katero demokrati igrajo vlogo avantgarde. Nemara so prehude in velja malce počakati, da se dosedanja opozicija navadi na vlogo pozicije, predvsem, da se navadi na opozicijo, ki sejo lahko zavlačuje tudi zato, da predlagatelja utrudi in s tem razkrije morebitne skrite pasti Toda naš strah pred neoboljše-vizmom je prav tako razumljiv, še vedno ga imamo v kosteh, saj pregovor pravi, kogar je pičla kača, se boji zvite vrvi • M. Volčjak Kranj — Te dni je na gostovanju po Sloveniji folklorna skupina Lionotsvit iz Ukrajine. Plesalci in pevci te skupine, ustanovljene pred 22 leti, so se že predstavili v Kranju, Portorožu in v Ljubljani, jutri, v sredo, pa nastopajo v Festivalni dvorani na Bledu. Ukrajinski gostje s tem vračajo obisk Folklorni skupini Sava Kranj, ki se je pred kratkim vrnila z gostovanja v Ukrajini. — L. M. — Foto: Gorazd Sinik ^zanesljivost bljana Kreditno-hipotekarne banke Lju- Vroči" čeki KHB *r«nj, 4. junija - Čekov Kreditno-hipotekarne banke Ljubljana ne •Prejemajo v Živilih, pri Petrolu in nemara se kje, do zaključka reakcije prav tako še ni bil jasen odgovor Ljubljanske banke, kak-*o bo nadaljnje sodelovanje s Kreditno-hipotekarno banko. Marjan Pintar, vodja sektorja za posle z občani pri Kredit- * Jo-hipotekarni banki Ljubljana nam je danes dopoldne povedal, I je Ljubljanska banka v sredo, 30. maja, poslala svojim enotam Jbvestila, naj zaradi nelikvidnosti njihove banke ne sprejemajo V'Č njenih čekov, kar so napravili mimo pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Dodal je, da se z Ljubljansko banko že dogo-■*rjajo, da bi njihove čeke spet sprejemali, vendar do zaključka ''dakcije do dogovora še ni prišlo. v Podobno so ukrepala tudi nekatera podjetja, Petrol je čeke *HB nehal sprejemati v četrtek, 31. maja, vendar pa so nam da-?*s povedali, da jih bodo morda jutri že spet sprejemali. "Vroče*' ^ke so prenehali sprejemati tudi v kranjskih Živilih, kjer so nam Jj°vedali, da to z letošnjim letom pač ni več zakonska obveznost, a je postopek oddajanja čekov zelo zapleten in da je KHB po-5*ala poslovno nezanesljiva, zato se bojijo, da čeki ne bodo vnov-Podobno so prenehali sprejemati tudi čeke Međimurske *nke iz Čakovca. Skratka informacije o sprejemanju čekov KHB se hitro sprehajajo, vsekakor pa lahko rečemo, da so težave povezane s fi-?*nčno katastrofo Elana, ki pretresa tudi nekatere poslovne ban-• M. V. Priznanje za EGP ;£**j, 4. junija - Na današnji otvoritvi sejma embalaže in tehnike J?kiranja INTAK 90 v Gornji Radgoni so podelili tudi prizna-:K Embalažno grafično podjetje iz Škofje Loke je prejelo jugo-J°vanskega oskarja za embalažo, z njim je bila nagrajena komer-j?*lna paletna zloženka EGP BOX. Škofjeloški EGP pa je prejel . priznanje za embalažo in sicer za zloženko, ki so jo naredili S. Pivovarno- Iraško l6iem ★ saiam * fiera * messe * fair * sejem * sajam * sejem * sajam * fiera * ^B^BBBMBBMM 18. SEJEM i 18. sejem opreme in sredstev CZ Sejem bo odprl dr. Franjo Tudjman Kranj, 1. junija - Letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki bo med 5. in 8. junijem 1990, bo v torek ob 10. uri odprl predsednik predsedstva Hrvatske dr. Franjo Tudjman. Prihodnje prireditve nameravajo organizirati od petka do torka in jih dopolniti z več novostmi, so povedali med današnjo tiskovno konferenco v PPC Gorenjski sejem. Za sejem se je tokrat prijavilo 397 razstavljalcev, od katerih se jih bo 112 predstavilo samostojno. Večina jih prihaja iz Slovenije in Hrvatske, med štirimi tujimi pa sta dva iz Italije in po eden z Nizozemske in Japonske. Čeprav je razstavljalcev nekaj manj kot leta poprej, bodo prikazali kompleten izbor opreme in sredstev za civilno zaščito. Žal pa je precej manj, in sicer le 21 proizvodov, ki so jih razvili na novo. To dokazuje določen zaostanek v tehničnem razvoju civilne zaščite, zato bodo morda za ponovni preobrat velikega pomena številni pogovori in posveti strokovnjakov ob sejemski dejavnosti, med katere sodi tudi sestanek z delovno skupino Alpe-Jadran za zaščito pred naravnimi nesrečami. Sejem bo že drugo leto dobil poleg spremenjenega termina širše dimenzije z dopolnitvijo razstav na opremo za varstvo pri delu, sisteme za varovanje premoženja, mehanizacijo za specialne namene in prikaze urejanja ekoloških problemov, pri čemer bi sodelovale tudi sosednje dežele. Da bi postal bolj ljudski, pa bodo organizirali razna tekmovanja v društvenih dejavnostih in celo pravo gasilsko veselico. # S. Saje Slovenija predlaga začasno ustavitev plačil za nerazvite Dobrotnik se je skujal Vlada bo slovenski skupščini, ki se bo sestala 13. junija, predlagala tudi samozaščitne ukrepe, če bodo zvezni organi hoteli izsiliti slovensko plačilo. ja, in, ali ne bo federacija ukrepala s skrajnimi sredstvi in Sloveniji vzela denar. Prevladalo je stališče, da se pipe začasno zapro, da še naprej dajemo toliko, za kolikor se bomo na novo dogovorili, ne da se nam jemlje, in da imamo v dopolnjeni slovenski ustavi tudi člen, ki varuje gospodarsko suverenost in imetje republike. Slovenija je tudi zoper posebni davek za JLA, ki je bil doslej začasen ukrep, po novem pa naj bi bil zakon. Vlada terja poročilo, kako se je lani trosil denar za JLA. Pri tokratnem ukrepu gre za precejšnje denarje. Slovenija bi morala plačati do septembra 323 milijonov lanskih obveznosti in 1,6 milijarde lanskih. Koliko je to, naj za primerjavo povemo, da približno toliko potroši v enem letu slovenska kultura. Prvi korak k potezi sedanje vlade pa je naredila stara vlada že februarja, ko je zaradi srbske blokade zadržala 168 milijonov dinarjev. • J. Koš-njek Odločitev nove slovenske vlade, da predlaga skupščini ustavitev plačil za nerazvite, obenem pa obdrži še naprej odprta vrata za tržno zanimive naložbe v manj razvitih delih Jugoslavije, je bila pričakovana. Zmanjšanje odlivov iz republike je bila bistvena predvolilna obljuba nove oblasti, prav tako pa je sklad za nerazvite v sedanji obliki brezno brez dna, zmaj, ki nekontrolirano požira denar, ki ga Slovenija nima niti za svoje potrebe. Poteza Peterletove vlade je v bistvu tudi pospešek novega jugoslovanskega dogovora o prihodnjem skupnem življenju, ki ga Slovenci razumemo kot konfederacija oziroma ohlapna federacija. Slovenija s tem ne namerava predolgo čakati, kar je povedal tudi predsednik slovenske vlade na zadnji časnikarski konferenci. Vlada ob sprejemanju te odločitve ni bila popolnoma enotna. Ugovori so bili dvojni: ali bodo z zaprtjem pipe za nerazvite usahnile tudi koristi, ki jih ima Sloveni- * VSE ZA VARNOST, ZAŠČITO IN REŠEVANJE " ČLOVEKA CIVILNE ZAŠČITE ♦ KRANJ, 5. - 8. 6. 90 - p protipožarna in gasilska oprema,... osebna zaščita,... - zaščita bivalnega prostora in okolja,, telekomunikacijski .sistemi,... to v* Posebne razstave: naravne nesreče v Sloveniji in na Hrvatskem v letu 1989 dejavnost Rdečega križa Jugoslavije — razvoj gasilstva na Gorenjskem — reševalna dejavnost v Rudniku lignita Velenje — razstave društev — vojaške šole in poklici Organizirane šolske skupine imajo prost vstop. i|era ★ messe ★ fair ★ .sejem ★ sajam ★ nera ★ messe ★ fair ★ sejem ★ sajam ★ Bohinj, 3. junija - Turizem je tisto področje, ki lahko brez posebnih investicij pripomore k našem boljšem gospodarskem stanju. Brez kvalitete ni turizma, kvalitete pa ni brez ljudi, ki živijo v turističnem kraju in brez zasebne iniciative," je med drugim povedal slavnostni govornik dr. France Bučar, predsednik slovenske skupščine, na nedeljski otvoritvi poletne turistične sezone v Bohinju. V programu, ki so ga pripravili "Pod skalco", so nastopili tudi Godba iz Gorij, Ljubljanske mažuretke, Ansambel Marela in Moped show, na prireditvi pa je bilo veliko domačinov in gostov. Slika: V. Stanovnik Ccg@SSSSJJ©IEnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 5. junija 1990 MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Amerika in Rusija Francoski zgodovinar in državnik A. de Tocqueville je že leta 1835 v svoji knjigi »O demokraciji v Ameriki« zapisal nekaj preroških besed o tem, kako Rusija in Amerika težita k prevladi nad svetom. Danes sta na svetu dva velika naroda, pravi, ki sicer hodita po različnih poteh, vendar se zdi, da napredujeta k istemu cilju: Rusi in Anglo-Američani... Američan se spopada z ovirami, ki mu jih postavlja narava, Rus se spoprijema z ljudmi. Prvi se bojuje s puščavo in barbarstvom, drugi s civilizacijo, zavarovano z vsemi njenimi orožji; Američan osvaja z lemežem orača, Rus z mečem vojaka. Da bi dosegel svoj cilj, izhaja prvi iz zasebnega interesa ter pusti učinkovati moč in razum posameznikov, ne da bi jih usmerjal. Drugi pa v enem samem posamezniku osredotoči vso moč družbe. Eden ima za glavni pripomoček svobodo, drugi služnost. Njuno izhodišče je torej različno, različni sta njuni poti, vendar se zdi, daje vsak od njiju po nekem skrivnem načrtu Previdnosti poklican, da nekega dne vzame v svoje roke usodo polovice sveta.« Tako Tocqueville. Kaj porečemo na njegovo videnje pol stoletja za tem, ko se je uresničilo, v dneh, ko se voditelja obeh velesil srečujeta na ameriških tleh ? Dejstvo je, da sta angloameriški »laisser faire, laissez passer«, temelječ na zasebni lastnini in pobudi posameznika ter ruski despotizem, v katerem je posamično in posebno povsem podrejeno splošnemu in poosebljeno v eni osebi oz. partiji, že lep čas prevladujoča družbena modela sodobnega sveta. »Ameriški izziv« in sovjetska vojaška grožnja sta zaznamovala naše stoletje in še nedavno se je zdelo, da bo tako tudi ostalo. Po vsem, kar se je zgodilo v zadnjih nekaj letih, pa lahko z gotovostjo zatrdimo, da ameriški model zmaguje nad ruskim. Tako kot je svoj čas industrijsko prevladalo nad agrarnim (v čemer je Rusija uspešno sledila zahodu, a pri tem uničila kmeta in tako ostala skoraj brez hrane; kmet na industrijski način ali na vojaško komando pač ne naredi veliko), je naš čas v znamenju popuščanja napetost in premoči mirovne pobude nad vojaško grožnjo, informacijska družba pa je povsem nadkrilila ideološko. Rusija ali SZ je navzven še vedno velikan, ki lahko s svojimi tankovskimi kremplji in raketnimi meči razseka cel svet, navznoter pa je šibka in razdvojena pred usodno in neizbežno izbiro: ali vztrajati v svoji izčrpavajoči in pogubni drži moči ali pa tudi pri sebi uvesti in priznati ameriški družbeni model, se s tem odreči prevladi nad svojo polovico sveta in se sprijazniti z razpadom lastnega imperija. Potem ko je pred dnevi Boris Jelcin, novoizvoljeni predsednik vrhovnega sovjeta RSFSR, napovedal, da se lahko tudi Rusija odcepi od SZ, slednja res nima več velikih možnosti. Svet se vse bolj povezuje, Evropa, nič več razdeljena na ameriško in rusko polovico, spet dobiva svojo identiteto, Nemčija se ponovno združuje, SZ pa je pred razpadom. Preden je Gorbačov odšel v goste k Bushu v Ameriko, je preko TV zaslonov svareče nagovoril skregano sovjetsko družino in jo rotil, naj bo pametna. V Ameriki se pogovarja o velikih rečeh: o razorožitvi, o nemški združitvi, o evropskih dogajanjih..., čeprav ga verjetno bolj tiščijo »male« zadeve, ki ga čakajo doma. Gre za vprašanje, ali lahko Amerika gospodarsko podpre Rusijo ter reši Gorbačova in njegovo perestrojko. Če to stori, bo še najbolj učinkovito podprla uvajanje svojega lastnega modela na ruskih tleh. Američan in njegovi so pripravljeni pomagati Rusu in njegovim bivšim, če le-ti izpolnijo pet pogojev: uresničevanje pravne države, svobodne tajne volitve, spoštovanje človekovih pravic, večstrankarsko in naravnanost na tržno gospodarstvo. Toda kaj, če bi se z ameriško hrano in informatiko okrepljeni ruski velikan nato spet dvignil in izdrl svoj meč?! Ta špekulacija je oddaljena, a verjetna. Zato bo ameriška pomoč ruskemu rivalu odmerjen tako, da ta ne bo niti omagal niti prekipel od nove moči, nevaren je namreč takrat, ko je pritisnjen k tlom in takrat, ko je na pohodu, ko udarja iz obupa ali iz objestnosti. Zato kaže z njim tudi poslej ravnati previdno. Dilema, katero je Napoleon izrazil z besedami »Evropa bo bodisi republikanska bodisi kozaška«, pa je že odločena v pridpr- GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo s". Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča._ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za I. trimesečje 100 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (sport, turizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (za dom in družino, tradicije NOB, Tržič). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Dušan Humer (šport), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Jeseniški delegati so volili Dr. Božidar Brudar -predsednik občine Jesenice Jesenice, 4. junija - Na minuli skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice so predvsem volili, zato se je skupna seja precej zavlekla. Novi predsednik občine je dr. Božidar Brudar, predsednica izvršnega sveta Rina Klinar, diplomirana sociologinja, predsednik družbenopolitičnega zbora Janez Markeš, diplomirani teolog in predsednik zbora združenega dela inženir Branko Banko. Na prvi skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice v začetku maja so delegati izvolili le Rino Klinar, diplomirano sociologinjo in dosedanjo vodjo strokovnih služb za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo za mandatarko in kandidatko za predsednico izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, za podpredsednika skupščine občine Jesenice mag. Danijela Až-mana in za predsednika zbora krajevnih skupnosti Egidija Bi-čka. Na skupni seji vseh treh zborov in potem na ločenih sejah zborov so tako minuli četrtek, 31. maja, delegati volili novega jeseniškega župana, predsednika zbora združenega dela, predsednika družbenopolitičnega zbora in se odločali o predlogu sestave izvršnega sveta skupščine občine Jesenice ter o predlogu za imenovanje predstojnikov upravnih orga- nov občine Jesenice. Na prejšnji seji sta za župana kandidirala inž. Igor Mežek (ZKS - SDP) in dr. Božidar Brudar (Demos). Zato, ker nista dobila potrebnega števila glasov, nista bila izvoljena. Postavljajo se je vprašanje, ali lahko kandidat, ki ni bil izvoljen, ponovno kandidira in od republiške komisije so dobili pojasnilo, da se kandidat lahko pojavi tudi na naslednji seji in ponovno kandidira. Inž. Igor Mežek ni želel več ponovno kandidirati. Na minuli seji sta za predsednika skupščine občine Jesenice tako kandidirala dr. Božidar Brudar (Demos) in dosedanji predsednik inž. Jakob Medja (Socialistična zveza). Oba sta delegatom predstavila svoj program in v prvem krogu nihče od njiju ni dobil potrebne večine glasov: Brudar 39, Medja 34. Ko so volitve ponovili, je od 74 prisotnih delegatov dobil dr. Predstojniki upravnih organov Inž. Vitomir Pretnar, zdi gospodarstvo in negospodarstvo; int Sašo Čeh, za varovanje okolja in urejanje prostora; dipL pravnik Stane Repovi, za občo upravo in splošne zadeve; dipl ekonomistka Bernarda Resman, za področje financ; dipl sociolog Stanislav SmoleL za notranje zadeve; diol pravnik Anton Korošec za ljudsko obrambo; dipl ekonomistka Dušica Najič - Berce za upravo za družbene prihodke\dipl geodet Andrej Četne za geodetsko upravo. Število predstojnikov je manjše kot v prejšnjem mandatu. Božidar Brudar 42 glasov in postal novi jeseniški župan. Na skupni seji je nato Rina Klinarjeva kot mandatarka spregovorila o nadaljnjem razvoju občine in o svojem predlogu sestave izvršnega sveta skupščine občine Jesenice. Dejala je, da je pri pripravi predloga upoštevala enakomerno zastopanost dejavnosti v občini Jesenice, s poudarkom na dejavnostih, za katere je ocenila, da so izredno pomembne za nadaljnji razvoj občine Jesenice, predvsem z vidika zaposlitvenih možnosti. Zaradi poudarjene odgovornosti predstojnikov upravnih organov in javnosti dela, tako predstojnikov kot izvršnega sveta, predvsem pa skupščine, je predlagala, da večina članov izvršnega sveta to nalogo opravlja nepoklicno: Obenem je zaradi racionalizacije dela v državni upravi tudi predlagala, da eden izmed predstojnikov, član izvršnega sveta, opravlja funkcijo podpredsednika izvršnega sveta in nadomešča predsednika v času odsotnosti. Poslanci so njen predlog sprejeli, Rino Klinar pa izvolili za predsednico izvršnega sveta z 51 glasovi. Izvršni svet skupščine občine Jesenice šteje poleg predsednice še 10 članov. V izvršni svet skupščine občine Jesenice so bili izvoljeni: Vitomir Pretnar, diplomirani inž. elektrotehnike iz Smokuča, ki bo zadolžen za področje gospodarstva, podjetništva in negospodarstva in bo podpredsednik:; Antun Korošec, diplomirani pravnik z Jesenic, zadolžen za področje obrambe, varnosti in sodelovanja ter notranje zadeve; Bernarda Re- Dr. Božidar Brudar, predsednik občine Jesenice sman, diplomirana ekonomistka z Breznice, zadolžena za področje financ in državne uprave; Sašo Čeh, diplomirani inženir arhitekture z Jesenic, zadolžen za področje varovanja okolja in urejanja prostora. Zunanji člani izvršnega sveta pa so: Polde Zupančič, obrtnik z Jesenic, zadolžen za področje samostojnega dela; Pavel Razin* ger, diplomirani agronom Z Bleda, zadolžen za področje kmetijstva in varovanja okolja; Janez Šmitek, profesor telesne vzgoje iz Žirovnice, zadolžen za področje turizma in športa; Olga Prezelj, vzgojiteljica z Jesenic, zadolžena za področje družbenih dejavnosti; Janez Poljšak, diplomirani pravnik s Hrušice, zadolžen za področje gospodarstva in industrije; Srečko Mlinaric, direktor karavanške skupnosti iz Radovljice, zadolžen za področje koordinacije del v projektu Karavanke, za PTT, promet in zveze. Na ločenih sejah so za predsednika družbenopolitičnega zbora izvolili Janeza Markeša, Uiplumiiaricga leuluga z Jesenic, za predsednika zbora združenega dela pa Branka Banka, diplomiranega inženirja iz Spodnjih Gorij. • D. Sedej Odborniki tržiške skupščine rote: Vila Bistrica mora ostati v domačih rokah Tržič, 30. maja - Kaj bo z vilo Bistrico nad Tržičem še ni povsem Jasno; najnovejše so zahteve BPT Tržič, skupščinski odborniki pa opozarjajo, da bi ob splošni razprodaji objektov, ki jo je v danih razmerah pričakovati, vila ne prišla v roke tujcev. y Nova tržiška skupščinska vlada je že seznanjena z načrti okrog nekdanje "Vidmarjeve" vile Bistrica nad Bistrico v Tržiču, ki je bil donedavna protokolarni objekt. Vendar vse kaže, da je ia vilo več zanimanja, kot je bilo dosedaj slišati. Zanjo se poteguje domače zasebno podjetje TGT, ki naj bi tu uredil kavarno na terasi, sicer pa bi bil gostinski lokal polodprtega tipa. Najnovejši predlogi so, da bi bila tu šola za managerje oziroma šola za turistične delavce. Zanimanje zanjo pa je tudi od tujcev. Na sami se* ji skupščine pa je predsednik delavskega sveta BPT Tržič skupščino seznanil z zahtevkom te tržiške tovarne, da vila pripada njej, kajti nekdanja lastnika vile sta bila lastnika tovarne, Glanz-mann in Gassner. Kdo bo torej novi lastnik vile je še vprašanje, vendar se odborniki zavzemajo, naj bo to gostinski objekt izven kategorije. Zanj so bili že pripravljeni načrti, vendar nekdanjih zelo zavzetih Vaja ob letošnjem sejmu CZ Reševanje po potresu Kranj, 1. junija - Letošnji, 18. sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju bo spremljala ogledna vaja Gorenjska '90, ki bo združena z 20. pregledom dejavnosti Rdečega križa Jugoslavije. Vaja v tovarni Teksti-lindus, kjer bio okrog 260 udeležencev, bo pokazala učinkovitost povezav med civilno zaščito pa družbenimi organizacijami in društvi. Organizatorji skupne ogledne vaje, ki bo v sredo, 6. junija 1990, ob 14. uri in 30 minut na dvorišču tovarne Tekstilindus in v okolici, so štabi za civilno zaščito gorenjskih občin v sodelovanju z republiškim štabom CZ. Podmena za vajo je rušilni potres v Ljubljanski kotlini, ki bo povzročil nesreče tudi v kranjski tovarni. Zaradi požara, eksplozij, rušenja in onesnaženja Save bodo pripadnikom civilne zaščite prihiteli na pomoč tudi člani raznih specializiranih organizacij. Vaja bo gotovo poučna za številne strokovnjake in nič manj zanimiva tudi za povsem naključne opazovalce. Vsi obiskovalci si bodo lahko ogledali pet delovnih točk. Na prvi bodo člani GD Stražišče gasili požar, jeseniški gorski reševalci in kranjski jamarji pa bodo s pomočjo Letalske enote milice reševali z visokih zgradb ponesrečence; le-tem bodo nudili prvo medicinsko pomoč pripadniki enot CZ iz treh gorenjskih občin. Na drugi točki bodo člani Društva za podvodne dejavnosti iz Kranja prikazali reševanje utapljajočih oseb in opreme iz Save, delavci VGP Kranj pa bodo preprečili širjenje razlite nafte po reki. Najbolj množična dejavnost bo na tretji točki, kjer bodo pripadniki tehnično-reševalne enote CZ občine Kranj v sodelovanju s člani RK Jugoslavije in Kinološke zveze Slovenije prikazali reševanje iz ruševin. Delavci UKC Ljubljana bodo na četrti točki organizirali zdravstveno zaščito ljudi v mobilni bolnišnici. Na peti točki bodo kranjski taborniki postavili začasno naselje s šotori. • S. Saje interesentov zanj, med njimi je bil tudi Elan, ni več. Objekt W moral biti čimprej urejen toliko, da bi vsaj nekaj doprinašal. Odborniki so bili mnenja, naj se objavi razpis za oddajo in se vila ddda pač najboljšemu ponudniku, če se prej ne izkaže, da resni' Čno pripada BPT. Nikakor pa je oddati tujcu, da bi ta biser Tržiča prišel v tuje roke. Vsekakor pa je potrebno vilo nadzorovati, da se prepreči odtujevanje vrednot iz vile, sedanje stanje primerjati s stanjem ob predaji vile republiškim organom po vojni. Bati se je namreč, di je bil marsikak vreden predmet iz vile v vseh teh letih odtujen. • D. Dolenc In memoriam Prof. dr. Leon Matajc V 77. letu je sredi maja v Ljubljani umrl znani otroški zdravnik prof. dr. Leon Matajc. So ljudje, pri katerih ne najdeš dovolj lepih in velikih besed zahvale za vse, kar so v življenju storili za sočloveka, za človeštvo. Prof. dr. Leon Matajc se je rodil 6. februarja 1914 v Stražišču. Bil je prvorojenec družine sitarskega podjetnika Matajca. V Kranju je končal gimnazijo, za doktorja pa je bil promoviran leta 1938 po študiju v Ljubljani in v Zagrebu. Kot splošni zdravnik je začel delati leta 1940 v Sevnici, 1941. je bil interniran, 1948. pa se je začela njegova pediatrična pot na Otroški kliniki v Ljubljani. 'Tu je vodil oddelek za endokrinologijo in presnovne bolezni, kjer je dosegel vrhunsko raven v klinični in laboratorijski obravnavi bolnikov z boleznimi endokrinija. Navezal je številne stike s tujimi tovrstnimi zdravstvenimi centri v svetu, kot so Pariz, Boston, Bruselj. Leta 1975 je bil med ustanovitelji mednarodne študijske grupe za otroški diabetes in adolescenco v Parizu. Bil je član mednarodnega koledža za pediatrijo in član nacionalne komisije za UNICEF. Kot priznanega strokovnjaka so ga vabili na vsa pomembnejša strokovna srečanja v svetu, doma pa je bil organizator teh srečanj. Bil je odličen pedagog, ploden publicist, saj je objavil več kot sto strokov-nih del, med drugim tudi učbenik pediatrije za medicinske sestre. S svojim bogatim zdravniškim, pedagoškim in znanstvenim delom ni prenehal niti po upokojitvi leta 1984. Še vedno je bil po ves dan na kliniki, opravljal ambulantne preglede otrok z endokri-nološkimi motnjami in diabetesom. Dobri duh hiše je bil, razmik, liaio danes njegovi sodelavci. Poznajo ga matere vse Slovenije. Si bil važen ne dan, ne ura, kadar je šlo za pomoč otroku. Razdajal si je ves in bil je eden tistih plemenitih zdravnikov, ki jim je denarpo-menil zadnje na tem svetu. Prvi je bil človek, otrok, ki mu je posve-tU vse svoje življenje. Kako hvaležne so mu številne matere iz StrO-žišča, Kranja in iz okoliških krajev, z vse Gorenjske je pričala tudi množična udeležba pri zahvalni maši v nedeljo na Smarjetni gori-Zelo je ljubil svoje Stražišče, stare prijatelje, svoje oaličarje, s kam rimi se je, če je le našel čas, ob sobotah podal naCepulje in Jošta. Bil je velik zdravnik, znanstvenik, raziskovalec, učitelj, meri' tor, vzornik, predvsem in povsod pa človek, ki je ves izgoreval 2a sočloveka. Slovenski narod mu bo večno hvaležen. • D. Dolenc Torek, 5. junija 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (GLAS Loška čistilna naprava - nov ekološki problem Na Suhi obupno smrdi Stara občinska vlada je problem smradu na Suhi, preobremenjene čistilne naprave, njene dograditve in morebitnega začasnega odklopa kanala iz Mlekarne prepustila v reševanje inšpekcijam, komunali in - novi vladi. Skofja Loka, 30. maja - Pravzaprav kako drugače tudi ni mogla ravnati, saj vsak vleče voz na svoje, njej pa se je iztekel čas, da bi lahko pomagala k ustvarjalnemu dialogu. Škofjeloška komunalna čistilna naprava, grajena za 55.000 enot (ljudi) je bila po besedah direktorja Komunalnega podjetja Ivana Kepica že lani polno obremenjena, obremenitev je nihala tja do 99.760 enot. S priključitvijo kanala iz Zabrajde, na katerem je tudi Mlekarna, se je obremenitev naprave še dodatno povečala, čiščenje je manj uspešno, prebivalcem Suhe strahotno smr- di. Ivan Kepic predlaga konkretne rešitve: takojšen začasni odklop tehnoloških voda Mlekarne, provizorično prekritje in merjenje plina na odprtih gnili-ščih, dograjevanje čistilne naprave, predelava vnosa zraka v Čistilni blok B-II takoj po dograditvi bloka B-III, se do dograditve tega bloka ogibati priključevanja novih naselij. V zvezi s tem je predsednik loškega izvršnega sveta Brane Mohorič 23. maja sklical sestanek vseh prizadetih. Krajani Suhe so dali vedeti, da so proti širitvi čistilne naprave, zahtevajo novo lokacijo in novo tehnologijo za sanacijo naprave. Komunalno podjetje mora tudi odgovoriti na štiri vprašanja 70 podpisanih krajanov: vzrok na takšen položaj, možni ukrepi za rešitev, kdaj bo sanacija uresničena, vprašanje širitve čistilne naprave. Vodnogospodarski inšpektor Rajko Brank iz analize vzorcev odplak Kmetijske zadruge (Mlekarne) ugotavlja, da je včasih strupenost voda tudi do 100-odstotna. Odločbo za sanacijo je zadrugi že izdal. Izvršni svet, ki je problematiko obravnaval predvsem informativno, se je zavzel za spodobne življenjske razmere ljudi iz okolice čistilne naprave, glede pretirano onesnaženih tehnoloških voda nekaterih škofjeloških firm, predvsem Mlekarne, pa je naložil inšpekciji, naj ukrepa v okviru svojih pristojnosti, tako da bo čistilna naprava spet normalno delovala. • H. Jelovčan Štirje zaposleni bi radi najeli hotel Čigav bo Jelen? Kranj, 5. junija - Maja so se v ABC Pomurka Loka odločili, da ponudijo morebitnemu najemniku kranjski hotel Jelen, saj ta pretežno trgovska firma ne vidi osnovnega interesa v razvoju gostinstva, hotel pa je hudo potreben večjih investicijskih vlaganj. Vodstvo se je odločilo najem hotela odložiti do 5. junija, kajti kot možni najemniki so se pojavili tudi štirje domači delavci. Jože Martinec, Drago Šajn, mu ponudniku, ki bo vanj spo Brane Mešič in Ivo Pestar, čet Verica z najdaljšim delovnim stažem v hotelu, ne bi radi, da pride Jelen v čigarkoli roke. Zato so sklenili nastopiti kot možni najemniki, seveda v pričakovanju, da jim na osnovi munulega dela (upajo, da pojem ni zastarel kot druge vrednote v tej družbi) nudijo ugodnejše pogoje, kot bi jih ostalim Potencialnim najemnikom. O ceni in drugih pogojih najema &t ni nič znanega, kar nam je Potrdil tudi direktor ABC Pomurka Loka Ludvik Leben, objekt bi radi le oddali najboljše- soben vlagati in ga rešiti propada. Kot so nam povedali štirje morebitni najemniki, se Jelen sproti kar dobro prebija, saj mu ne groze rdeče številke, le objekt je v res žalostnem stanju. Samo 1. hotelsko nadstropje, tretjina od 107 postelj, si zasluži kategorijo C. Objekt je potreben veliko popravil. V hiši je le ena točilnica, radi pa bi odprli še drugi bife, da bi ločili prehodne goste od preostalih. Četverica sama bi obnovo stavbe sama težko zmogla, toda obrnila bi se na podjetja, ki Mladinci so mrtvi ali pač ne? Zadnji dan mladosti Simbolika zadnjega dejanja Zveze socialistične mladine Jugoslavije, klasične transmisijske kadrovske organizacije, je bila popolna. Verjetno tudi brez izrecne zahteve slovenske ZSMS, da se pogreb organizacije zgodi v Ljubljani, tega ni bilo možno zaobiti. Zadnja pot mladinskega političnega spačka se je namreč tako ali tako začela (in formalno tudi končala) v slovenskem glavnem mestu. Niti ZSMJ so se namreč začele intenzivno trgati z novomeškim kongresom, točneje njegovimi sklepi in pobudami, ki so, spomnimo se samo reakcij, v širši Jugoslaviji doživele neverjetno negativen odmev. Takrat je v dvoranah beograjskega Sava centra skozi besede slovenskih delegatov udeležencem 12. kongresa ZSMJ, med drugim začela padati tudi ena dotedanjih največjih svetosti, štafetna palica. Niso pomagale niti skorajda roteče besede takratne predsednice, niti razbijaški nastopi predstavnikov beograjske mladine. Absurd se je stopnjeval, od novih družbenih gibanj, bohinjskega starta zadnje štafetne palice, prek NSK-jevega plakata za dan mladosti, in slovenske pomladi. Umik slovenskih predstavnikov iz organov ZSMJ pred meseci je bila tako zgolj nujna in skozi potek dogodkov, predvidljiva poteza Školjčeve in še prej Anderličeve ekipe. Razpad ZSMJ (glede bratskih organizacij, npr. ZKJ, kiji neizbežna smrt še vedno ni jasna) formalno potrjen na nekoč zapovedani sveti dan mladosti, se je torej brez nepotrebnega pompa dogodil in kot se je v čudenje nekaterih pokazalo, "žalujočih ostalih " ni. Dobili smo tri samostojne naslednike, ki pa so že na začetku pokazali, da bodo nove poti pač potekale povsem drugače. To ne dokazujejo samo izkušnje nepolitičnega Mladinskega sveta Jugoslavije (ki bo to šele moral postati), pač pa predvsem dota Jugoslovanskega novega foruma, ki naj bi zajemala politični del nekdanje ZSM. Včerajšnjim mladinskim organizacijam se danes v različnih delih države različno reče in vprašanje je v kolikšni meri ima (konjfederalno povezovanje na takšnih osnovah sploh še smisel. Z ljubljanskim pogrebom pa je še nekaj postalo jasno, namreč slovenskim liberalcem sedaj res prav nič več ni potrebno pripenjati priveska ZSMS, tudi tradicija se namreč lahko spreminja! • Vine Bešter Novo vodstvo ZSMS - LS ra seji predsedstva občinske konference ZSMS - liberalne stran-.e konec maja so med drugim sprejeli tudi sklep o razpisu voli- ev v vodstvo občinske organizacije. Članom radovljiške liberalci6 stranke je tako odprta možnost kandidature za predsednika, {^predsednika, sekretarja ter štiri člane predsedstva, volili pa J&o tudi tričlanski nadzorni odbor in komisijo za pritožbe. Zad- J' rok za vložitev kandidature je 12. junij. # V. B. imajo v Jelenu že zdaj goste ali vsaj interes za nočitvene zmogljivosti, pa tudi na tiste, katerih ljudje se na poti skozi Kranj ustavljajo le v Jelenovi restavraciji. Hotel nameravajo ponuditi tudi raznim evropskim motorističnim klubom, saj že zdaj velikokrat ad hoc nudijo tej vrsti gostom s prenočitvijo vred tudi spravilo motorjev. Ne ozirajo se po visoki kategoriji gostov, pač pa želijo z ustrezno ponudbo obdržati vsaj sedanjo raven hotela in ga po desetletju najemne pogodbe (če se bo Loka odločila zanje) vrniti vsaj v takšnem stanju, kot je zdaj. Morebitni najemniki si od hotela obetajo soliden iztržek, kakršen je bil tudi do sedaj, le da se je zaradi nesmotrne organiziranosti podjetja porazgubil v Lokini vreči. 5. junij je torej magični datum, ko se bo podjetje Loka po predhodni oceni vrednosti objekta odločilo za pogoje najema in nato lokal oddalo najboljšemu ponudniku. To naj ne bi bil nujno oni z najdebelejšo mošnjo denarja, pač pa z najbolj realnim razvojnim programom za prihodnje desetletje. Naša četverica sodi, da imajo v tem pogledu prednost pred zunanjimi najemniki, saj po desetletju, dveh hotel in njegove možnosti poznajo tako rekoč do zadnje opeke. • D. Z. Žle-bir Želja kranjske SKD je postati najmočnejša stranka Človek kot osnovni cilj Kranj, 31. maja - Na letos že tretjem zboru vseh članov kranjskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov so ocenili dosedanje delo, izvolili novo vodstvo ter sprejeli nekaj prednostnih nalog. Predsednik Ivo Bizjak: "Dosedaj smo z našim delom lahko zadovoljni." Prvi človek kranjskih krščanskih demokratov (tudi predsednik republiškega zbora občin) je posebej poudaril, da si morajo kot cilj zastaviti nalogo, da postanejo najmočnejša posamična stranka v občini, ki ga bodo lahko dosegli zgolj z realizacijo osnovnega programa - človek je osnovni cilj in izhodišče vsakega političnega združevanja. Kranjska SKD ima v zboru krajevnih skupnosti tri odbornike, ravno tako v družbenopolitičnem zboru in enega več v zboru združenega dela, med novimi občinskimi strukturami pa je njihov predsednik izvršnega sveta in predsednik KVI-AZ-a. Pred izvolitvijo občinskega odbora, ki ga bosta še naprej ob neposredni pomoči 17 članov vodila Ivo Bizjak in Peter Metlikovič, smo slišali tudi nekaj programskih razmišljanj vodilnih ljudi stranke. Beseda je tekla o gospodarstvu (organizacija pogovornega kluba), prosveti (pomoč dijakom pri študiju) ter kulturi in aktivnostih mladih krščanskih demokratov. Posebna pozornost je bila namenjena akciji pridobivanja novega članstva in mikro organizacijski mreži, ob čemer je Janez Poštrak poudaril, da krajevni odbori že delujejo v Cerkljah, Šenčurju in Preddvoru, tik pred ustanovitvijo pa so tudi v Naklem. Kot je bilo rečeno, ima okrog 150 članov stranke trenutno na žiro računu 700 din od prispelih 3600 din, kar se je nabralo od članarine. Kot vse ostale stranke pa so tudi SKD za svoje delovanje v tekočem mesecu od občinske skupščine prejeli 6000 din akontacije. Tehtnejše razprave na vsebino konkretnega programa stranke - ki je pravzaprav šele v nastajanju - ni bilo, omenimo pa, da sta zbor ob novem kranjskem županu pozdravila tudi predstavnika SKD iz Tržiča in Škofje Loke. • V. Bešter Nuklearka deluje po standardih Krško, 2. junija - V dogovoru z organi naše vlade so obiskali Jedrsko elektrarno Krško strokovnjaki Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Šlo je pravzaprav za nadaljevanje dela Skupine za oceno varnosti obratovanja (OSART), s katerim so ugotovili obratovanje nuklearke v skladu z mednarodnimi predpisi. To je bila osnovna ugotovitev iz ocene, ki jo je med današnjo tiskovno konferenco v JE Krško predstavil vodja skupine štirih strokovnjakov Mednarodne agencije za atomsko energijo Ferdinand L. Franzen. Opisal je tudi uresničevanje priporočil OSART v JE Krško s statističnimi podatki. Od skupno 121 priporočil na področjih menedžmenta, organiziranosti, administracije, usposabljanja ljudi, vzdrževanja, zaščite pred sevanjem, načrtovanja ukrepov v sili in drugega so jih 66 uresničili v skladu z zahtevami, 38 so jih izpolnili zadovoljivo oziroma jih še uresničujejo, 9 so jih izločili zaradi neaktualnosti, le 8 priporočil pa v JE Krško še niso izvedli oziroma jih uresničujejo prepočasi. Kakor je ocenil gospod Franzen, so v Krškem tako uresničili vse priporočene organizacijske ukrepe za zagotavljanje tako imenovane jedrske varnosti. Mednarodnim standardom ustreza tudi šolanje delavcev, vzdrževanje in zagotavljanje kakovosti opreme; pri slednjem morajo v JE Krško zagotoviti v prihodnosti tudi učinkovitejšo programsko opremo. • S. Saje Šestnajsta poteza Bo trg tisti, ki bo po petnajstih sejmih kooperacij industrije v Kranju odločil, kako naprej? Specializirana prireditev-sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva, kije bila minuli mesec že petnajstič po vrsti v Kranju, je bila spet svojevrstno presenečenje. Ocenili bi ga lahko, da je bil prej pod kot povprečna tovrstna prireditev. Vsekakor bi od te prireditve v tem trenutku pričakovali več. Morda je še najtežje najti pravi odgovor na vprašanje Zakaj. Za Vse dosedanje tovrstne prireditve bi lahko rekli, da so bile organizirane in so potekale v iskanju nekakšne nove vsebine. Morda je bil začetni program še najbolj obetaven, vendar je zaradi takratnega priznavanja pomena in vloge drobnega gospodarstva nasploh, na Gorenjskem pa še izraziteje, kmalu našel ugodnejša tla drugje. Program, ki je bil lepo zamišljen na Gorenjskem, so i uspeli uresničiti in razvititi ter obogatiti v Celju. Torej ugotovitev, da je sejem ogledalo oziroma slika trga in razmer ni moč posplošiti. Ali pa; morda je slika drugje drugačna kot na Gorenjskem. Zanimivo je na primer, da so na to sejemsko prireditev praviloma vedno raje prihajali zunanji razstavljala in poslovneži, kot pa gorenjski. Tudi letos je bilo nekako tako. Je bila morda prireditev vsa ta leta napačno zastavljena, da so se znani predstavniki posameznih industrijskih vej z Gorenjske raje obračali drugam na podobne prireditve? Ne verjamem. Prej bi najbrž obveljala ocena, da smo bili vsa ta leta nekako samozave-rovani v učinkovito gorenjsko poslovnost, za katero pa je prostor treba iskati drugje, izven Gorenjske. Kako in koliko je bilo zgrešeno takšno dosedanje poslovno razmišljanje lahko najbrž pričakujemo, da se bo kmalu še izraziteje pokazalo. Gorenjska gospodarska moč že lep čas ni več tista, kakršno smo si v uspavanki pripovedovali v Zžjem krogu. Najbrž bi prav ta ocena lahko bila pravi odgovor na vprašanje Zakaj. In kako torej zastaviti šestnajsto potezo prireditve z imenom sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva? Morda bi bilo še najlažje prirediteljem, ki se nenazadnje lahko tudi odločijo, da je sploh ne bodo potegnili. Vendar o tem doslej nikdar niso sami odločali in najbrž tudi za naprej nimajo takšnega namena. Odločiti se bodo morali tisti, ki že danes in bodo še naprej oblikovali mozaik gospodarskih in poslovnih značilnosti (in pravilnosti odločitev) gorenjskega prostora. Zato je šestnajsta poteza ta trenutek še precej nejasna; ali pa tudi ne... # A. Žalar — prva zasebna trgovina v Škof ji Loki! TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM KRŽIŠNIK, Pod plevno 42 64220 Škof ja Loka CENJENI KUPCI! Obveščamo vas, da bo 1. junija odprta naša nova... TRGOVINA in DISKONT D0RFARJE Prodajalna blaga za osnovno preskrbo NUDIMO VAM: Pestro ponudbo živilskega in galanterijskega blaga, ki smo ga vedno pripravljeni prilagajati vašim željam. Ugodne cene konkurenčne cene za vse vrste izdelkov, v mesecu juniju še posebno znižanje nekaterih osnovnih živil in drugih izdelkov. Posebna ponudba: - izbrana delikatesa ln meso domačih proizvajalcev mesarije ARVAJ in OBLAK — šenčurski kruh — domači rezanci in piškoti — domača keramika — uvožena čistila DELOVNI ČAS: OD 8. DO 12. IN 14. DO 19., OB SOBOTAH OD 8. DO 12. ZAG0T0VUEN PARKIRNI PROSTORI MOŽNA DOSTAVA Z VOZIČKOM 00 AVTOMOBILA. REKLAMNA PRODAJA V MESECU JUNIJU: - UVOŽEN DETERGENT ZA POSODO - 4 litre 65,00 DIN - PIVO UNION (zaboj) 132,00 DIN - VOJVODINSKO PIVO »LEV« (zaboj) 115,00 DIN - RADENSKA (zaboj) 50,00 DIN - ŠUM (zaboj) 65,00 DIN - 0UE CEKIN -1 liter 14,00 DIN - 0UE K0NZUM -1 liter 13,80 DIN - MOKA SENTA (TIP 500-PROSTA) - 1 kg 4,00 DIN - SLADKOR KRISTAL -1 kg 9,40 DIN da na prostoru pod lipo to ne bo edina prireditev. Da bi turizem zaživel, bi jih moralo biti v prihodnje čimveč..." ' Miro Jagodic-Penzion Jagodic, Vopovlje: "Če hočemo ta kraj resnično turistično obogatiti, potem bi se tovrstne oziroma različne prireditve morale kar nekako skupaj držati. "Družina poje" prav gotovo bo ena tistih, ki bo ime krajev pod Krvavcem ponesla daleč naokrog, saj je prav toliko izvirna za ta del, kot sta bogati in priljubljeni ljudska pesem in folklora. Nenazadnje pa turizem niso samo turistične sobe. Teh je na našem območju že precej. Zdaj je treba začeti ponudbo bogatiti..." _ Gorenjc-Izdelovanje kmetijske mehanizacije, ključavničarstvo, kovaštvo Ludvik Stare, Spodnji Brnik: "Moji in ženini starši so že včasih radi peli in tako sem tudi lani že na prvi prireditvi sodeloval z družino. Letos bomo tudi nastopili. To je lepa in hvale vredna zamisel, za katero so se odločili v Turističnem društvu. Prepričan sem, da bo v nedeljo lepo in veselo. Sicer pa sem prevzel pokroviteljstvo oziroma sodelovanje pri prireditvi kot prispevek za obogatitev turistične ponudbe kraja..." Na svidenje torej v nedeljo pod Jenkovo Lipo v Dvorjah pri Cerkljah. • A. Žalar "V Miro Jagodic Ludvik Stare Telefonija v Šenčurju Pol leta prej Šenčur, 4. junija - Izgradnja telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Šenčur v kranjski občini, ki se je začela pred dobrima dvema letoma na območju celotne krajevne skupnosti, se bliža kraju. Kaže, da bodo telefoni pri novih naročnikih zazvonili skoraj pol leta prej, kot je bilo predvideno po pogodbi. Predsednik gradbenega odbora Janez Podlogar je konec minulega tedna povedal, da sta objekt za centralo in centrala v njem gotova, h kraju pa gredo tudi dela na primarnem in se; kundarnem omrežju. Nekaj manjših napak bo v kratkem odpravljenih in najkasneje konec junija naj bi bila po zagotovilih izvajalca ta dela gotova- "Že do sredine tega meseca načrtujemo prevezavo vseh dosedanjih naročnikov na novo cen' tralo, do konca tega meseca, ko naj bi opravili tudi interni in občinski tehnični prevzem, pa bi že lahko postopoma začeli vključevati nove naročnike. Ob precejš' njih sredstvih, ki jih je bilo tre* ba zbrati, in številnih soglasjih je za pol leta krajši rok prav go* tovo uspeh." Ob bližnjem vključevanji1 novih naročnikov jih bo vkljU' čenih v novo centralo 511. T>; ste, ki bodo še ta mesec sklenil' pogodbo, bodo upoštevali m pri sedanjem vključevanju. Vi drugi, ki bodo sedanji rok z3' mudili, pa bodo prišli na vrsto kasneje. • A. Ž. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Upokojevanje z dokupom let Veliko poklicanih, malo izvoljenih Po mesecu dni »odprtega lova« na upokojevanje z možnostjo dokupa zavarovalne dobe se Da pokojninskih skupnostih za to možnost zanima obilo ljudi, vlog pa je šele deset. Gre za možnost, ki jo delovna zakonodaja daje delavcem, ki v svojem Njetju postanejo tako imenovani tehnološki presežek. S potrdilom o tem in l nekaterimi zavarovalnimi pogoji lahko dokupijo leto, dve... do N manjkajoče pokojninske dobe. Ker je nakup pokojnine zelo drag, se **nj odloči le malo ljudi. Pred časom smo vprašanjem na to temo odprli felefon in v začetku junija obljubili odgovore nanje. Akcija ni doživela ravno velikega odziva, tistih nekaj redkih vprašanj pa se je nanašalo zlasti la odkupno ceno za pokojninsko dobo, na kar je najtežje odgovori. Enako pravijo tudi strokov-ijaki SPIZ, ki imajo na vratih *sak dan kopico prihodnjih upokojencev z vprašanji o ceni doku-Pa let. Prihajajo tudi predstavniki tovarn, ki s to zakonsko no-vostjo iščejo možnost, kako bi se [ešili odvečnih delavcev, vendar Jih izračunane številke nič kaj ne Spobujajo k odločitvi. Tako nam Je Vinko Šimnovec povedal o izkušnji, ki jo je imel v Alplesu. 28 tamkajšnjih delavcev se je zanihalo za dokup pokojninske do-zato jim je priredil nekakšen 'nformativni dan. Dotlej so izravnali, da lahko denar, ki bi ga Potrebovali za upokojitev tolikšnega števila delavcev z dokupom 'et, raje uporabijo za investicije v lova delovna mesta. To bo prinašalo dohodek tovarni, pa tudi pokojninskemu skladu bo stalen vir Priliva. V slabem mesecu dni je na naslov SPIZ v kranjski enoti prišlo šele 10 vlog za dokup let, enako levilo pa tudi za tako imenovale kmečke in obrtniške dokupe, ki so cenejši od prvih, ki jih lahko izkoristijo ljudje, prepoznani kot tehnološki presežki. Toda vrnimo se k vprašanjem, ki so jih postavili naši bralci. Ena °d bralk je spraševala, koliko bi korala odšteti za tri pokojninska 'eta - stara je 55 let in ima 32 let službe. Sprašuje tudi, ali je še vedno ugodneje, če se upokoji v Prvi polovici leta. Drugi sprašuje, *li je možen dokup let pri starosti 60 let in 33 letih delovne do-1*. Sprašuje tudi, zakaj tako nas- MTia knjiga samomorov med otroki Štefan Horvat, vodja enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kranju: »Izračune za nakup pokojnine je po kapitalnem načelu, kakršno velja na primer za zavarovalništvo, je opravil zunanji sodelavec - aktuar. Cena je ekonomska, zato nas ne čudi, če si jo težko privoščita posameznik in celo organizacija.« protujoče si objavljene cene dokupa. 49-letna obrtnica (z možem imata skupno obratovalnico) pravi, da obrt ne prinaša več dovolj dohodka za oba, zato bi si kot tehnološki presežek kupila pravico do pokojnine, zavarovana pa da je bila po najnižji lestvici. Naslednji bralec pravi, da mu manjkata dve leti delovne dobe, star pa je 61 let, koliko bi ga veljal odhod v pokoj. In še eden se je oglasil: 32 let in 3 mesece delovne dobe ima pri 55 letih, 18 mesecev, ki jih je prebil v Nemčiji, pa si je dal izplačati. Zanimajo ga možnosti in cena dokupa in sprašuje, ali se mu 18 mesecev šteje v delovno dobo. Vinko Šimnovec, strokovni delavec pri SPIZ slednjemu odgovarja, da nima možnosti dokupa, ker ima premalo skupne delovne dobe. Nemških 18 mesecev pa si je dal izplačati, zato mu ne štejejo v delovno dobo. O cenah dokupa za posamezne vpraševalce pa ne more odgovoriti, saj so izračuni sila individualni in poleg okoliščih, kot sta delovna doba in starost, zanje potrebujejo tudi pokojninsko osnovo, pa najugodnejše desetletje in podobno. Povedal nam je le zelo okvirno ceno za dokup enega leta, če ima bodoči upokojenec, označen kot tehnološki presežek, najnižjo pokojninsko osnovo. V tem primeru cena dokupljenega leta znaša 34.000 dinarjev. Pri povprečnem osebnem dohodku, ki služi za izračun pokojninske osnove, bi ta cena znašala med 60.000 in 70.000 dinarji. Prav ima bralka, Vinko Šimnovec, strokovni sodelavec SPIZ: »Zaradi visoke cene ne pričakujemo veliko vlog za dokup pokojnine, niti od podjetij, ki imajo tehnološke presežke. Zato dokup predlagamo predvsem tistim, ki nimajo druge možnosti za izpolnitev pokojninskih pogojev. Podjetja z odvečnimi delavci pa imajo še nekaj drugih, cenejših možnosti.« Marjan Prinčič, direktor Brivsko frizerskega podjetja: »V podjetju imamo tri delavce, invalide druge kategorije, ki bi šli lahko v pokoj, če bi jim dokupili leta. Toda strošek je previsok. Za vse skupaj, z menoj vred, ki mi manjkajo tri leta in pol, bi morali dokupiti 15 pokojninskih let. To bi podjetje po moji oceni stalo 180.000 dinarjev. Toliko pa nimamo.« ki dvomi v nasprotujoče si objavljene cene dokupa. Na to Vinko Šimnovec odgovarja, da se z vsakim povečanjem pokojnin »popravljajo« tudi ti zneski in zadnja informacija o tem je vselej najtočnejša. In da še enkrat ponovimo pogoje dokupa glede na starost in pokojninsko dobo ter tako v »paketu« odgovorimo vsem bralcem, ki so spraševali po njih. Leta lahko dokupi: 1. moški, ki še ni dopolnil 55 (ženska 50) let in 35 (ženska 30) let delovne dobe, 2. če je dopolnil 55 in več (ženska 50 in več) let starosti in najmanj 35 (ženska 30) let pokojninske dobe, 3. če je dopolnil 60 in več (ženska 55 let in več) starosti in 15 let pokojninske dobe, 4. če je dopolnil 65 ali več (ženska 60 in več) let starosti in najmanj 10 let zavarovalne dobe. • D. Z. Zlebir Zakaj matere cerkljanskih šolarjev jočejo? Gomila na pokopališču je še sveža, bolečina v srcih domačih še bolj. Sedmošolca Toneta ni več. 11. maja, v lajlepšern mesecu, simbolu mladosti, ljubezni, življenja, si je komaj 13-leten vzel življenje. Zakaj? rakije, 4. junija - Trije samomori v pičlih dveh letih, poskus samomora pri ^"•jst, štirinajst, šestnajst let starih otrocih. To je grozljiva črna knjiga, ki 7^0 se jo oklevali odpreti, dokler nas ni opogumila ena od žalujočih cer-:'i*nskih mater, Teja Trobevšek iz Šmartnega. Njen sin, njen Primož, je ■ ""I lani, ne od svoje roke; pravijo, da se je zadušil v epileptičnem napadu, J* se je od verouka vračal domov. Njegove smrti ni kriva šola, učitelj. Ampak po, kar se je z njim in z drugimi dogajalo v šoli, to mora na dan, pravi mati * dodaja: nimam kaj dobiti, ampak ko vidim, kaj se še vedno dogaja, pa roci o tem ne upajo govoriti, hočem, da se neha. Prisluhnili smo Tejini zgodbi, ,8odbi njenega nesrečnega Primo-jj*. epileptika. »Leta 1985. je bil jjtiinož v bolnišnici. Šolskemu soci-'Oemu delavcu sem to sporočila. Ko * otrok prišel nazaj, sem mu za šolo 'pisala opravičilo. Dobila sem od-J°vor, naj takšno opravičilo kar ob-i^lm, naj bo opravičilo od zdravni-!*• Ne vem, zakaj, ko pa je bilo vse o ''moževi bolezni napisano v karto-7*k Primož je bil težaven, vase j Pl otrok, zamerljiv, večkrat uma-ker je rad stikal za žabami, od- 'V»I se je na lepo besedo. V četrtem ?*redu ga je razredničarka Z. tepla, *r ni hodil po naloge, mu strgala .*zek, ki sem ga očitno slabo zavila, J *rpela "grde" pisave (roke so se Jj" zelo tresle), za kar ga je spet te-Sošolec Jure Pip iz Cerkelj, i i že v srednji šoli, lahko pove, ka- " J« bilo, ko so se s Primožem In J*0 mlajšo hčerko Zalko igrali, se ^otroško spričkali, nakar je Pri-i °« vzel vrv in šel proti hlevu, da se 6 obesil. Jure je pritekel povedat. L*'e takrat smo zvedeli, kaj se doga-j, v šoli. Primož je potožil: tu me j*ri*te, v šoli me bodo pobili.« Ij Naslednji dan je šla mati v šolo, 1 socialnemu delavcu, naj ji pove, jJ Je narobe. Mencali so, češ da je gj^a kriva, ker dvakrat ni prišla na gorile ure. Ko je prišel iz službe i^ "tož, sta šla oba še enkrat v šolo tySe potegnila za svojega bolnega 2 "noža, ki je takrat, pri učiteljici uj' dobil nadimek "božjastnik", sa-rt.j Pa je izjavila, da bi take otroke * v posebno šolo. Primoža so Dr P psolali in do šestega razreda, ko I ; dobro. trobil za razredničarko A. G., je jt *^ova učiteljica je imela način, da 0,foke, ki niso prihajali k njej, preprosto odrezala, čeprav bi ravno takim morali v šoli najbolj pomagati. Sama mu nisem več znala in tako je Primož spet zaostal. Pojavljali so se podpisi, zmerjanja, tudi fizično kaznovanje, socialni delavec ga je (in Zalko) ob kontrolnih nalogah ali jemanju nove snovi klical k sebi. Ko sem šla v šolo, so ga prikazovali v najgrši luči; da grize otroke, jih spotika. Vzela sem pet dni dopusta in hodila v šolo gledat, kaj se dogaja, ker le tožil, da mu učenci iz višjih razredov nagajajo, ga maltretirajo. Nisem mu vsega verjela, a sem se prepričala, da je bilo res. Videla sem tudi, da so mamice nosile v šole vrečke. Ko sem šla na govorilne ure, sem na to opomnila. Razredničarka je priznala, da vzame, če ji kdo kaj prinese. Skregala sem se. Za tistim je imel Primož dvakrat zapored davico in je šel na Jesenice v bolnišnico. Spet je dobil neupravičene ure. Na kontroli v Ljubljani je povedal, da ga kličejo "božjastnik" in da je učiteljica pred celim razredom rekla, da če bo h komu prišel po nalogo, naj ga spodijo. V Ljubljani so naju napotili v svetovalni center za mladostnike in starše v Šiško, kjer so se edini resnično zavzeli za Primoža, tudi večkrat prišli v šolo. Od takrat v šoli niso več upali tako delati z njim, čeprav ga je razredničarka stalno spraševala, kaj sva delala v Šiški. Z Močnikovim Tončkom je bilo podobno. Nekaj učiteljev dela otrokom In šoli veliko Škodo. Ravnateljica bi morala ukrepati. Starši plačujemo šolo in hočemo vedeti, ali bo otrok prišel živ domov ali ne. Zalka ne upa govoriti, kaj se dogaja. Tudi Tonček ni doma ničesar povedal. Ko so otroci zadnjič na zid napisali, da so učitelji morilci In kdo bo naslednja žrtev, so poklicali miličnike...« Tone je doma molčal »Tone doma ni ničesar povedal, šele potem so drugi začeli pripovedovati, kako je bilo v šoli; da ga je socialni delavec klical k sebi, da je bil po celo uro pri njem, da je moral telovaditi, da je prihajal ven objokan. Če bi to vedela, bi šla v šolo. Ko sem bila po konferenci na sestanku, so rekli, da se je pri biologiji popravil. Bil je tak, da se je odzival na lepo besedo. Ni kazal žalosti, smejal se je,« skozi solze pripoveduje mati Marjeta Močnik. Za letos je kazalo, da bo Tone zaostal. Doma so ga spodbujali k učenju, vendar se zaradi slabih ocen tudi niso posebno razburjali. Lahko bi delal doma, na kmetiji. Za delo je bil priden, ni se potepal po Cerkljah, tudi če so ga otroci tepli, ni povedal, držal je v sebi in - obupal. »Karkoli zdaj storimo, ga ne bo več nazaj. Nikogar ne krivimo. Bojimo se za najmlajšo, ki je v prvem razredu in je tudi bolj boječa.« Kaj pravijo v šoli Jožica Žun, ravnateljica cerkljanske šole: «Govorice glede socialnega delavca Aljančiča se širijo. Učitelji se bojijo pošiljati otroke k njemu. Po Tonetovem samomoru smo se pogovarjali o njegovem delu, vendar mu je težko kaj očitati. Delavca, ki zamuja, krade in podobno lahko daš na disciplinsko, proti Aljančiču nimamo nič oprijemljivega, vedno smo ga jemali kot nekoliko posebnega. Ruglo-ve metode, ki jih je očitno preskušal na otrocih (človeka najprej izničiti, nato na novo graditi), so neprimerne, saj otrok ni baraba, pokvarjen. Ne vem, kako naj ukrepam. Okolje je proti Aljančiču. Rekla sem mu, naj si poišče drugo službo. Otroke, kot je bil Tone, v šoli najmanj poznamo. Niso problematični, samo učiti se nočejo. Učitelj pa se počasi tudi naveliča stalno drezati vanje. Tone je bil samotar, zelo tovariški, zase se ni znal potegniti, se boriti.« Janez Aljančič, socialni delavec: »Rad bi v razredu razčistil, da Tone ni bil pri meni, kot trdita dva njegova sošolca. Tudi na sestanku z učitelji, ki sem ga sam predlagal, se je izkazalo, da gre za iskanje dežurnega krivca. Toneta je v začetku leta pripeljala k meni tovarišica Močnikova, češ da mu ni za učenje. Trikrat je bil pri meni, zadnje štiri mesece sva se srečevala bolj na hodniku. Po naravi je bil dobrovoljen, nasmejan, tega, kar je naredil, nisem mogel dojeti, nI bilo v njegovem obnašanju. Ljudje me obtožujejo. Otrok ne tepem, tudi svojih ne. S Tonetom sva imela dober odnos, res sem ga spodbujal k razmi-gavanju, vendar je zdaj iz milnega mehurčka nastal slon. Nesmiselno je iskati krivca. Cerklje so kot mestece Pevton, Damoklejev meč za otroka, posebej če je notranje nestabilen.« Vlasta Košnik, psihologinja: »Pri Tonetu so bile problem naloge, drugače ni bil problematičen, med sošolci precej priljubljen, čeprav se sam očitno ni tako dobro počutil. Aljančič je Ruglove metode preskušal na otrocih, Tonetu je verjetno tudi zaradi debelosti očital. Tone se mu je najbrž uprl, tudi drugi so se mu začeli. Otroke je pridobival prek interesnih dejavnosti, potem pa jih zase izkoriščal, da so mu pisali svoje občutke. Ne vem, kaj je hotel dobiti od njih, nima meja, kaj se lahko naredi in kaj ne. Zdaj je vse okolje zelo naperjeno proti njemu. Najbolje bi bilo, če bi poiskal drugo službo. Na Cerkljanskem je veliko samomorov, bojim se, da to postaja vzorec reševanja težav. Čeprav izobrazba tu ni posebna vrednota, je otrok obremenjen, strah ga je, kaj bo na neuspeh reklo okolje. Ko prihajajo spričevala, reagirajo tudi s pobegi od doma in na tako skrajni način, kot je samomor.« Cerkljanske matere jočejo in se bojijo. Tudi učitelji se bojijo. Spričevala so pred vrati, kaj, če gre po Tonetovi poti še kateri otrok? Kdo je kriv za Tonetovo smrt? Socialni delavec, šola? Taka obdolžitev bi bila prehuda in krivična, čeprav je med mnogimi kamenčki v mozaiku Tonetove nesreče gotovo kakšen tudi iz šole. • H. Jelovčan POMISEL Kajenje je razkošje revežev Minuli teden je brez velikega hrupa šel mimo dan brez cigarete. Ni videti, da bi se tovrstna opozorila kaj prida dotaknila ljudi, ki s tobačnim dimom zastrupljajo sebe in silijo okolico k pasivnemu kajenju. Tudi uradne institucije v zvezi s kajenjem ne storijo koraka dlje od že davne prepovedi kajenja v javnih prostorih. To je tudi razumljivo, saj ima država od kadilcev kar precejšnje davčne prihodke. Razviti svet je doumel nevarnosti, ki jih povzroča kajenje: bolezni srca in ožilja, kronična obolenja dihal, pljučni rak... Zato so nevarnost naskočili s številnimi ukrepi, v prvi vrsti seveda s prosvetljevanjem in krepitvijo zdravstvene kulture med prebivalstvom. Ena takih potez je denimo tudi zapis o škodljivosti tobaka na škatlici cigaret, kar je zlasti pogosto v ZDA. Drugo so pri nas popolnoma neznane reklame zoper kajenje. Izpred poldrugega desetletja pomnim reklamno kampanjo na zahodu, kije v množična občila lansirala antireklamne slogane, kot sta denimo »izbirajte svoj strup« in »bi želeli poljubiti star pepelnik«. Naši predpisi prepovedujejo propagiranje tobačnih izdelkov v javnih občilih, vendar nekateri proizvajalci znajo modro obiti predpis ali pa jim ga sploh ni treba, saj še nismo zasledili, da bi bila časopis ali TV za tozadevno kršenje predpisov kaznovana. V razvitem svetu imajo taki in drugačni predpisi dokajšen učinek, vsaj tako kažejo podatki svetovne zdravstvene organizacije. Kot navaja Iztok Pogačnik v glasilu gorenjskega zdravstva Utripu, poraba cigaret v razvitih državah pada, približbno za 1,1 odstotka letno. Nasprotno pa naglo raste poraba tobaka v nerazvitih deželah, za 2,1 odstotka letno, ob dejstvu, da so tudi tobačni izdelki tam manj kakovostni in vsebujejo več katrana, kot ga je v skrbno nadzorovanih tobačnih izdelkih v razvitih deželah. Kajenje je očitno privilegij revežev, kar dokazuje tudi mimogrede prebrana misel v bulvarskem tisku, češ da to škodljivo razvado v ZDA vse bolj gojijo nižji družbeni sloji kot višji, bolj črnci kot belci in bolj ženske(!) kot moški. 9) D. Z. Zlebir Vesti Nevrofizioterapija za prizadete Škofja Loka, 5. junija - Za pojutrišnjem, 7. junija, ob 12. uri, Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Škofje Loke sklicuje sestanek staršev s predstavniki zdravstva, občinske uprave za zdravstveno varstvo, vzgojnovarstvene organizacije in svojemu sorodnih društev. Na njem pričakujejo starši prizadetih otrok odgovor na problem organizacije nevrofizioterapije za telesno in duševno prizadete otroke v zdravstvenem domu Škofja Loka. Junija so na vrsti loški krvodajalci Škofja Loka, junija - Danes ste zdravi. Darujte kri in pomagajte rešiti življenje ter povrniti zdravje bolnim in ponesrečenim; ne pozabite, morda boste že jutri vi med njimi! Tako kliče k humanemu dejanju Rdeči križ Slovenije. Konec junija se mu lahko odzovejo krvodajalci škofjeloške občine, kajti zanje občinska organizacija RK prireja krvodajalsko akcijo, ki bo trajala 27., 28. in 29. junija, ter 3., 5., 6., 10., 11., 12. in 13. julija. Konec prihodnjega meseca, 31. julija, pa vabijo k odvzemu krvi radovljiške krvodajalce. Prijave sprejemajo občinske organizacije RK. Prihodnje financiranje družbenih dejavnosti Javna sredstva in zavarovalništvo Zavod za družbeno planiranje Slovenije je za obdobje 1990 do 1995 pripravil analizo razvojnih možnosti, ki naj bi služil vladi pri razvojnih odločitvah. Govori tudi o prihodnjem financiranju družbenih dejavnosti. V njih terja največja sredstva funkcioniranje posameznih sistemov (zdravstveni, izobraževalni, raziskovalni), ki dobijo večji del denarja, dve tretjini, iz javnih virov. Tudi v prihodnje naj bi stabilnost teh sistemov zagotavljali na enak način. Del stroškov pa bi prevzelo zavarovanje, v katerega bi bil vključen posameznik. Zavarovanje bi plačeval obvezno za stroške rizikov, za katere bi se v parlamentu odločili, da morajo biti pokriti na ta način. Tako bi lahko zbrali kar okoli polovice sedanje višine potrebnih sredstev -predvsem v zdravstvu za storitve in socialno varnost, ki je opredeljena kot pravica iz dela. Obvezno zavarovanje bi bilo dopolnjeno s prostovoljnim. Omogočili bi tudi konkurenco zavarovalnic, ki bi ponujale več za isto ceno ali nižje premije za obvezne rizike. • D. Z. Srečanje invalidov Kranja in Maribora Kranj, junija - Društvo invalidov Kranj, ki že dolga leta sodeluje z enakim društvom v Mariboru in se z njihovi člani vsako leto sestaja, tudi letos vabi na srečanje s pobratini. Tradicionalno srečanje kranjskih in mariborskih invalidov bo v soboto, 23. junija, v Hotinji vasi pri Mariboru. Hkrati obveščajo člane, da bodo zaradi velikega zanimanja za enodnevni izlet v Staro in Novo Gorico, le-tega ponovili, in sicer ob zadostnem številu prijav v petek, 15. junija. Prijave sprejemajo v pisarni društva na Begunjski 10 v Kranju. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC 46 AUTOCOMM€RCe S - TRGOVINA KRANJ, C JLA 14 » STALNA PONUDBA jf plovila ELAN | izvenkrmni motorji TOMOS i del. čas: od 7.30 do 15.30, sobota od 8.00 do 12.00 PREJELI SMO Hic rhodus hic salta (ali gledališče po kranjsko) Dne 30. maja 1990 je bila v Kranju seja občinske skupščine. Ni bila zgodovinska, v nobenem pomenu besede. Če ne bi bilo volitev članov in predsednika izvršnega sveta, še zapisnika ne bi bilo vredno pisati. Volitve v skupščini so mimo. Izvoljeni so predsedniki, podpredsedniki skupščine, zborov, IS, imenovani še nekateri drugi funkcionarji. V skladu z volilnimi rezultatom, so na najpomembnejših funkcijah demosov-ci. na dveh manj pomembnih liberalci. Torej se ve, kdo je odgovoren za dogajanja in posledice, ki bodo prizadela ali pa osrečila občane, ne glede na strankarsko pripadnost. Vloge so tako kot v gledališču porazdeljene, rezervni igralci postavljeni. Po kakšnih pravilih naj se igra odvija, določajo statut, poslovnik, odloki, drugi predpisi. Ve se, kdo je odgovoren, skratka kdo je šef in kdo ostali. Če nočemo, da iz komedije nastane tragedija ali obratno, potem mora vsak odigrati svojo vlogo. Kdo bolje igra vlogo, je stvar znanja, talenta, rutine. Ker se po jutru dan pozna, po odigranih vlogah pa moč igralcev, me je k pisanju pripravilo predvsem dejstvo, da se na podlagi dogajanj na zadnji seji skupščine ne da reči, ali je bila to komedija, ali tragedija. Bili so elementi ene in druge zvrsti. Nesporno pa je dejstvo, da je bila režija od vsega začetka v rokah demosovcev, ki so izvoljeni na skupščinske funkcije. Tu statistov iz vrst liberalcev ne štejem. Vsaka spodobna igra ima začetek, vrh in konec. Pa poglejmo, kako je bilo v danem primeru. Seja skupščine je bila sklicana. Kot se spodobi z vabilom. Vse ostalo je bila, v nasprotju s členom 73 poslovnika, skrivnost zavita v demosovsko meglo. Skratka nobenega gradiva, na podlagi katerega bi lahko stranke izven demosa sodelovale pri skupščinskem življenju. Če bi še vedno vladali boliševiki (kot temu učeno rečejo v Demosu), bi človek rekel, nič čudnega, saj je že tako vse vnaprej dogovorjeno in je skupščina le v funkciji glasovalnega aparata. Vendar ker vemo, da so »svinčeni boljševi-ški« časi mimo, ter da nas sedaj greje svetlo demosovsko sonce, se človek vpraša, zakaj pod svetlim soncem iste manire, ki so jih demosovci svojim nasprotnikom v predvolilnem boju očitali kot kronski dokaz za njihovo nedemokratičnost. Da se ni rdeči hudič preoblekel v tiste funkcionarje občinske skupščine, ki so odgovorni za pripravo in izvedbo sej skupščine? Ko človek pogleda, koliko funkcionarjev demo-sovskih strank se je kalilo v partiji, je vprašanje umestno. Kdo torej svoje vloge ni odigral, tako kot bi jo v skladu s predpisi moral? Generalno gledano predsednik oz. predsedstvo skupščine. Vendar če bi v njem videl glavnega krivca, potem bi prizanesel pravemu krivcu. V skladu s čl. 115 poslovnika je bil dosedaj najodgovornejši za pripravo sej skupščin, sekretar le-te. Po novem je »alta in roni eo« (tako kot bi temu rekel gospod Grims, kije eksport za tujke, kot je to dokazal na seji skupščine) tajnik skupščine. Taj- nikove pristojnosti so sicer iste, kot bivšega sekretarja. Razlika med enim in drugim je očitno le v tem, da je bil sekretar dolžan skrbeti za pripravo sej in za zakonitost podanih predlogov, tajniku pa ni treba, čeprav naj bi po novem to delo opravljala dva. . Na dlani je torej, da je bil gospod Grims imenovan za tajnika na podlagi strankarske logike in ne strokovne. O njegovih izkušnjah in za to področje dela uporabljivem znanju je težko soditi, ker je to pri njegovih 28 letih prva zaposlitev. Njegove siceršnje kvalifikacije so našim očem skrite in bodo ostale poslovna tajnost Demosa. V teatru bi se reklo: »dobil je vlogo Hamleta, ker je na strani direktorja in režiserja, drugače bi igral vlogo paža na danskem dvoru.« Upam, da se bodo bralci strinjali s tem, da pripravništva na tistih delovnih mestih, kijih zasedajo funkcionarji, ni. Ali posel obvladaš, ali pa ne. Zato se ni strinjati s stališči liberalocev, češ da je šlo za porodne krče in je veljalo potrpeti. Pooblastila, ki jih posamezni funkcionar dobi z izvolitvijo ali imenovanjem, morajo biti premosorazmerna z odgovornostjo. Ker opravljajo javno funkcijo, so odgovorni javnosti in ne svoji stranki. Zato ni opravičila, da so bili pri pripravi seje kršena določila poslovnika, niti ni opravičil zato, da je bila predlagana sestava upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, v nasprotju s čl. 31 Zakona o stavbnih zemljiščih. Tajnikova izjava, da je do tega prišlo zaradi tega, ker je po črtanju vloge SZDL iz ustave nastala pravna praznina, je zgolj floskula, kiji verjamejo le nepoučeni ali pa nezainteresirani. Za gospoda Grimsa bi bilo v bodoče smotrneje, če se bolj posveti poslom, zaradi katerih je imenovan. Ni mu namreč treba v nasprotju s členom 9 in členom 106 poslovnika hoditi na otvoritev Petrolove poslovne stavbe in na proslavo ob 100-letnici šole v Tr-bojah in tam izgubljati dragocenega časa, ki bi ga lahko porabil za študij poslovnika in tujk. Skupščino občine namreč lahko predstavlja le njen predsednik, podpredsednik ali pa eden izmed predsednikov zborov, ki ga določi predsedstvo skupščine. To kar je tajnik, gospod Grims s pomočjo ali brez pomoči predsednika skupščine zamočil pred in med sejo, tako po formalni kot vsebinski plati, bi v pravni državi imelo za posledico določene sankcije. Ker pa je zavzemanje za pravno državo, vsaj kar se demosovcev tiče, še zmeraj zgolj na verbalni ravni se tajniku ne bo nič zgodilo. Ravno nasprotno, predsednik skupščine (predsednik Demosa) vidi vzrok za takšen konec seje, ko ni bil sprejet niti dnevni red, na strani tistih, ki so z glasovi proti, ali vzdržanjem pokazali, da se ne strinjajo s takšno pripravo in vodenjem seje. V več strankarskem sistemu takšen način dela, kakršnega so izbrali demosovci in pokazali na zadnji seji skupščine, ne more biti učinkovit. V kakšni posamezni stvari mogoče, ne pa v celoti. V politiki vlada pragmatičnost, ne pa čustva. Dogovarjati se je potrebno tudi s tistim, ki ga ne maramo. Ne zaradi sebe, pač pa zaradi ljudi, volilcev. To ne menja odnosa oblast - opozicija. Ustvarja le konstruktivno vzdušje, tam kjer je vsem potrebno in je hkrati nujen pogoj za napredek občine kot celote. In to je namen tudi tega članka. Stane Boštjančič Kava naša vsakdanja 5 Širjenje kavovca Divjo rastlino kavovca so v 9. stoletju prenesli iz gorskih gozdov pokrajine Kaffa na jugovzhodu Etiopije v arabsko kolonijo Harar na zahodu današnje Etiopije in jo tam začeli gojiti. Od tam je prišla v Meko, številni romarji pa so jo razširili po vsem islamskem svetu. Arabci so hoteli obdržati monopol nad trgovino s kavo, zato niso dovolili odnesti kave iz dežele, če semena niso bila sterilna. V ta namen so jih polivali z vrelo vodo. Tujcem so celo prepovedali obiske kavnih plantaž; indijski romar Baba Budan naj bi prvi, okoli leta 1600, pretihotapil plodna semena v Indijo. Prvi kavovec v Evropi je rastel v Amsterdamu Prvo rastlino se je posrečilo prinesti v Evropo nekemu nizozemskemu trgovcu; kavovec so posadili v amsterdamskem botaničnem vrtu, od tam pa so ga Nizozemci razširili na Srednji in Daljni vzhod. Na Cejlonu so prve plantaže zasadili leta 1658, na Javi pa 1699. Več težav so imeli Francozi. Amsterdamski župan je leta 1714 kralju Ludviku XIV. podaril mlad kavovec. Grm je lepo uspeval in rodil v Jardin de Plantes, vsi poskusi, da bi na Antilih vzgojili nove sadike iz semen te rastline, pa so propadli. Zato je kralj dal kapitanu Gabrielu Mathieju de Clieuju tri sadike, vzgojene v Jardin de Plantes, in mu ukazal, naj jih razmnoži na Martiniqueu. De Clieuja so na plovbi čez ocean spremljale same težave. Po nekaj dneh so jih napadli pirati; ko so jim komaj ušli, jih je presenetil vihar in jim potrgal večino jader in vrvi ter polomil nekaj jamborov, uničeni pa sta bili tudi dve sadiki. Zaradi precej opustošene barke se je potovanje zavleklo. Zaloge hrane in vode so hitro kopnele in nazadnje je bil kapitan primoran, da je s svojim deležem vode zalival tudi edino preostalo sadiko. Potovanje seje uspešno končalo, de Clieu je zasadil kavovec na svojem vrtu in samo 50 let pozneje je bilo na Martiniqueu že 19 milijonov kavinih grmov. Kava v ljubezenskem šopku V Braziliji so se spopadali s popolnoma drugimi težavami. Sosednji koloniji Francoska in Nizozemska Gvajana sta kavo uspešno gojili že tedaj, ko je bila Brazilija še vedno brez nje, vendar so tam grozili s smrtno kaznijo vsakomur, ki bi posku- šal plodno seme ali rastlino odnesti iz države. Ko pa sta se leta 1727 Gvajani sprli zaradi meje, sta prosili brazilskega vladarja, naj reši spor. Ta se je premeteno odločil in poslal za razsodnika polkovnika Fran-cisca de Melo Palheta, ki je bil odličen poslovnež pa tudi ljubljenec žensk. Tako je od same guvernerjeve žene dobil v poslovilnem šopku plodna kavna semena. V Braziliji se je tedaj začela proizvodnja kave, ki zdaj pokriva 40 odstotkov svetovnega tržišča. ®DA Prihajajo obleke Končno so spet tu. Športne ali romantične, v močnih ali POSKUSIMO ŠE ME Sirovo pecivo Za testo potrebujemo po 300 g moke, naribanega emen-talca in masla, 2 jajci, muškat, cavenski poper, za premaz pa 1 jajčni rumenjak, 1 žlico kon- denziranega mleka ter semena sezama, kumine in nasekljane mandeljne. Testo: moko, sir, omehčano maslo in jajca v me-šalniku dobro vmešamo in zgnetemo, začinimo z muškatom in cavenskim poprom. Testo zavijemo v alu folijo in ga damo za eno uro v hladilnik. Tako ohlajenega razvaljamo pol cm na debelo in izrežemo poljubne oblike, kot na primer deteljice, rožice, kroge, jih po okusu posujemo s sezamovimi semeni, kumino ali nasekljani-mi mandeljni ter pri 180 stopinjah pečemo v pečici okoli 10 minut. Sirovo pecivo gre odlično k vinu, pivu ali sektu. nežnih barvah in vedno z novimi idejami. Prvi naš model je v letos silno modni rumeni barvi, zapenja se na gumbe, krilo je zvončasto, material pa je čisto platno. Lepo se zraven poda prav tako rumen širok pas. Drugi model je podoben, le da se zapenja na dve vrsti gumbov, z ameriškim izrezom v ramenih, z velikim ovratnikom in velikimi žepi, dolžina krila pa sega pod sredino meč. Športen, vendar vseeno zelo ženstven model. V današnji rubriki namenjamo nekaj več prostora trem šolskim glasilom: Vajam iz Osnovne šole Simona Jenka v Kranju, Loški medli iz šole Petra Kavčiča v Škof ji Loki in Matijeve-mu rodu iz šole Matije Valjavca v Preddvoru. Iz glasila Vaje, ki je oblikovno najbolj dognano (in najdražje), vam za užitek in primerjavo ponujamo kar celo tretjo stran. Literarni večer ob izidu šolskega glasila v jutru pomladnem Čebelica mala za sebe, za mamo je med nabirala, marljiva in vestna iz cveta na cvet hitela Čebelica mala JE V SVET PRISPELA ČEBELICA MALA JE V KRANJ, SKOZ' OKNO JO GLEDA NINA VSAK DAN MOJ KUZA BOBI IMA SVOJ HOBI, KOSTI VES DAN PREMLEVA. DA KAR VSE ODMEVA Ana $MID, 6 C MOJ KU2A moj kuža je crn, bolj Črnega ni, z ZAMORCKOM primerjam, SE BOLJ CRN SE ZDI, Nina UKOZAR, 6 C NARAVA POD VRBO POTOK 2UBORI, NAD VRBO VETER SUMI, V VODI SE RIBICA IGRA. PRELEPA NARAVA JE VSA Mira KONJEV! C, 6c RAČKAKLOPOTAČKA RAČKA klopotaCka V LU2I SE IGRAČKA, PRIDE MIMO ZABIČA, VESELO ZAREGLJA REGA, REGA. KVAK, VIDIM 2E OBLAK, HITRO. BR2 DO SVOJE MAME, DA TE DE2EK NE OBJAME TomislavBJELOKAPlC. 6d MOJ KU2A JE SKODRAN. BOLJ SKODRANEGA NI, GA K OVČKI POSTAVIM, SE BOLJ SKODRAN SE 2DI, CE KDO K NAM PRIHAJA. ZALAJA MOČNO, ZATEM GA PA Z REPKOM POZDRAVI LEPO MartinaZALAR, 6.c STRIČEVA PSIĆA KALA stričeva psića kala je nemška ovCarka ima Crno dlako in rumen gobec. vsako jutro. ce imam cas. jo počešem te2ko pričakujem. da bo imela mladice sanjala sem 2e. da jih je imela veliko ko se zbudim. se prepričam, da so bile to le lepe sanje Sandra VALJA VEC. 3 b Pravkar je izšla nova tematska številka Matijevega rodu. Odločili smo se, da ob tej priložnosti priredimo literarno-glasbeni večer, na katerega smo povabili učence, učitelje, pisateljico Berto Golob, pedagoškega svetovalca prof. Zrim-ška, prof. Mohorja ter novinarki Glasa in Radia Ljubljana. Med glasbenimi točkami se je v naši domišljiji sprehajala klobasa HO-HO-HO, glavna igralka te številke. Njeno življenje je nastalo v glavah učencev, učiteljev in srednješolcev, to je nekakšna vez med njimi, njena podoba v glavah likovnikov. Razkrili so nam, kako se je rodila, šolala, tekmovala v peteroboju, srečala s tatovi, pripravljala na potovanje, se srečno poročila in Še marsikaj. Ko smo prebrali vse zgodbice in zaigrali vse skladbice, jc prišel na vrsto nož. Nož, s katerim smo razrezati prave klobase ter jih ponudili z domačim kruhom, ki ga je spekla vaščan-ka Ida Zadnikar, s krhlji in sokom. Mmm, je teknilo! Tanja Brajnik, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Spoštovani! V osnovni šoli Peter Kavčič smo izdali glasilo Loška medla. % njem smo se pogovorili s pesnico Nežo Maurer. Izvedeli pa smo tud' o pritlikavih drevesih - bonsaih, ki jih gojimo kar doma. V Medli P3 je tudi nekaj o športu: lokostrelstvu, obnašanju na igrišču in še velik0 zanimivih stvari. S križankami in rebusi pa smo poskrbeli tudi Z* razvedrilo. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Gostovanje ukrajinske folklore S folkloro iz daljne Ukrajini6 se srečujemo dokaj redko. folklorno skupino Lionots-v't pa je sedanje gostovanje pri "*s tudi prvo srečanje z Jugoslavijo; vendar jih poznajo tudi * izven meja SZ, saj so doslej ^štovali v Franciji, na Poljem, v Bolgariji in po drugih republikah v okviru Sovjetske ^eze. Na gostovanje po Slovenji je Ukrajince povabila Fol-NOrna skupina Sava Kranj, ki j6 pred kratkim nastopala v ^krajini, med drugim tudi na Mednarodnem folklornem fe-tivalu v Kijevu. », Zvone Gantar, predsednik folklorne skupine Sava Kranj: Pobudo za izmenjavo folklorah skupin so dali republiški Judikati, organizacijo za ukra-'"ske goste pa je prevzela Fol-l'orna skupina Sava Kranj, ki |ko vrača gostoljubje gostom iz Mtomira." I UKRAJINA V PLESU IN PESMI Kranj - Te dni se v Sloveniji mudi na enotedenskem gostovanju ukrajinska folklorna skupina Lionotsvit iz Žitomira v Sovjetski zvezi. Skupina, v kateri je petinštirideset plesalcev in pevcev, se je konec minulega tedna predstavila na prireditvi v Kranju, v gradu Kieselstein, JUtri, v sredo bo zaplesala v Festivalni dvorani na Bledu, občudovali pa so jih tudi na nastopih v Ljubljani in v Portorožu. Trudimo se, da bi bilo v naših predstavitvah ukrajinske folklore kar največ avtentičnosti," je povedal koreograf skupine Rafail Malinovski,"in kar najmanj izumetničenosti. Od plesalcev in pevcev se sicer zahteva visoko raven podajanja, ki seveda ob primerni koreografiji in scenski postavitvi tudi zelo privlačno deluje. So pa tudi že pri nas skupine, ki se ukvarjajo izključno z avtentičnim prikazovanjem nekdanjih običajev, kar za gledalce morda ni tako atraktivno: toda k temu se vračajo vsi v Evropi in tudi pri nas je tako," Glede na to, da ima skupina na leto tudi do štirideset ali petdeset nastopov na prireditvah, gostovanjih ali za turiste, so napori vseh članov, glede na to, da so vsi zaposleni, res veliki. "Toda zdaj si prizadevamo, da bi člani skupine imeli štiri dni v mesecu proste, predvsem zaradi napornih vaj," je povedala Olga Orlik, predstavnica sindikata v tekstilnem kombinatu Lionotsvit. Ukrajinski gostje so z veliko mero umetniške prepričljivosti, neposrednosti in očarljivosti uspeli predstaviti del kulture, s katero se imamo le malokrat priložnost srečati, pa je škoda, da je tako. • Lea Mencinger, Foto:Gorazd Šinik yone Gantar Miron Griševič Rafail Malinovski Olga Orlik Ukrajinska folklorna skupina sodi med znane ljubiteljske skupine v Ukrajini, ponaša se tudi s častnim naslovom "narodna skupina", ki ga podeljujejo najboljšim skupinam. Sestavljajo jo pevci in plesalci, vsi zaposleni v tovarni lanene-ga prediva z imenom Laneni cvet, ki si ga je za svoje ime izbrala tudi folklora. "V programu, ki ga predstavljamo po Sloveniji, je največ plesov in pesmi iz Polesja, nekaj tudi iz centralne Ukrajine, iz Bukovine, Zapo-rožja in od drugod," je povedal umetniški vodja Lionotsvita Miron Griševič. ^OVA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Ljubljana - V spodnjih prostorih Moderne galerije bodo v četrtek, 7 junija, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo nemškega jetnika VVilhelma Heiligerja iz Kčlna. Umetnik je bil rojen v Hutomeru in je po materi Slovenec, veliko pa potuje po Mehi-in Kaliforniji, kjer naredi tudi večino svojih fotografij. Raz-?*avo so omogočili Kulturni in informacijski center ZR Nemčije v Zagrebu in IFA iz Stuttgarta. Gorenjske poletne prireditve ŠKOFJELOŠKI POLETNI VEČERI Škofja Loka - Čeprav so v Škof ji Loki že nekaj let pripravljali posamezne prireditve, da bi popestrili kulturno dogajanje tudi v poletnih mesecih, pa se pri ZKO Škofja Loka s tem bolj načrtno ukvarjajo šele zadnji dve leti. Za razliko od drugih gorenjskih občin, ki preganjajo poletno mrtvilo od junija do septembra s prireditvami domačih po pravilu ljubiteljskih skupin, pa so v škofji Loki izbrali drugačen način. Že lani je bil njihov program sila pester in tudi ambiciozen, nič drugačen tudi ni letošnji - in to tako po številu prireditev kot tudi po izbiri izvajalcev. Skupaj z loškim Turističnim društvom za letos načrtujejo osem kvalitetnih prireditev, vsaj na štirih pa naj bi nastopile domače kulturne skupine. Ni treba posebej poudarjati, da tak način zagotavlja brez dvoma izredno kvalitetno raven in tudi izreden odziv med občinstvom. Doslej je organizatorjem Uspelo pridobiti tudi več sponzorjev, ki bodo z denarjem podprli vsaj po eno prireditev: Krajevna skupnost Škofja Loka, Odbor za kulturo, ZSMS - Liberalna stranka, za nekatere druge pa pristanek še pričakujejo. Za nekatere prireditve, ki se bodo odvijale v atriju starega farovža v Stari Loki ali v kapeli Loškega gradu so znani tudi že nekateri datumi: folklorna skupina z Nizozemske bo nastopila 27. julija, koncert stare glasbe 2 ansamblom International 415 s Klemenom Ramovšem bo 5. avgusta; večer slovenskih podoknic bo 24. aygusta, 31. avgusta pa koncert Novega ljubljanskega Pihalnega tria. Sredi junija bodo v okviru poletnih večerov tudi prireditve v Železnikih in Žireh in letos znova tudi Kresovanje in sicer 23. junija v Škofji Loki. Organizatorji pa si prizadevajo v program vključiti še nekaj zanimivih prireditev - od lutkovnih predstav, večera šansonov in še kaj. • L. M. OPERNI FILMI V KOMUNI Ljubljana - V kinu Komuna se danes, v torek, ob 20.30 začenja ciklus opernih Filmov, ki ga organizirajo ŠKUC - Filmska sekcija, Ljubljanski kinematografi in Nemški kulturno informativni center iz Zagreba. Danes bodo vrteli film W.A. Mozart: Beg iz Seraja. Jutri, v sredo, ob isti uri Mozartovo opero Cosi fan tutte, v četrtek pa Mozartovo Figarovo svatbo. Knjiga fotografij IZ DREVOREDOV SENC Barbara Jakše in Stane Jeršič razstavljata v ljubljanski Moderni galeriji, izdala pa sta tudi knjigo fotografij Iluzija besed. Niso ravno pogoste fotografije, iz katerih bi lahko nastala knjiga. Pred kratkim sta fotografa Barbara Jakše in Stane Jeršič izdala Iluzijo besed, knjigo, ki z zbirko fotografij govori o svetu, ki ga ne vidimo, ne otipamo, pa vendar je' tako neizmeren, da, čeprav biva v nas samih, ne izmerimo nikoli vseh dimenzij, ne povemo nikoli vseh besed in misli. Iz preprostega razloga, ker nenehno nastaja, neheno se izteka, nekako tako kot čas. Mlada slovenska fotografa, Jakše in Jeršič, ne sicer več tako mlada, da ju ne bi poznali že po fotografskih galerijah tudi v tujini, sta svoje videnje sanjskega sveta, sveta "onkraj". Človeško življenje se pretaka skozi več plasti zavestnega in skozi plasti neizmernega nezavednega: delček tega sta v fotografije skušala zajeti fotografa, ki sta sicer na poti, po kateri hite tudi drugi ustvarjalci v likovni, glasbeni in drugih vrstah umetnosti, ubirala svoje, posebne korake. Nenavadno in za nastanek fotografij nadvse pomembno je njuno ustvarjalno sožitje, nenasilno spajanje dveh videnj, ki ne moreta biti enaka, pa sta vendarle v osupljivi, navidez nedoločljivi sozvočnosti. Razstava, ki je te dni na ogled v spodnjih prostorih Moderne galerije ne potrebuje nobenega spremnega besedila, nobene razlage. Tudi knjiga, kot sta si jo zamislila oba avtorja, pravzaprav ne potrebuje spremne besede: te, ki spremljajo fotografije, so Cankarjeve. Pa ne zato, da bi s Cankarjevim besedilom lahko razlagali fotografije, pač pa zato, ker je pisatelj na podoben način razmišljal o bivanju in nebivanju. Avtorja sta tako z razstavo kot tudi s knjigo - za oboje bi lahko rekli, da gre za profesionalno in dizaj-nersko popolnost - naenkrat stopila v svet fotografije, kjer veljajo posebna merila. Knjigo so vzorno natisnili v tiskarni Gorenjskega tiska. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Kavka razstavlja slike (olja na platnu) akad. slikar Stanislav Dindorf iz Krakowa. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Narava v očeh otroka, razstava izdelkov predšolskih otrok. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled dela kitajskih grafikov. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja slike akad. slikarka Brigita Poiegar - Mulej. BEGUNJE - Gledališče Tone Čufar bo jutri, v sredo, ob 21. uri nastopilo na vrtu gostišča Avsenik - Pri Joževcu z veseloigro A.T. Linharta Županova Micka. BLED - V Festivalni dvorani bo jutri, v sredo, ob 21. uri nastopil folklorni ansambel Lionotsvit iz Ukrajine. RADOVLJICA - V okviru prireditev Radolško poletje bo danes, v torek, ob 20.30 v radovljiški graščini koncert Moškega komornega zbora Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča: na programu so pesmi primorskih skladateljev. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan od 8. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan, razen sobote, od 9.30 do 16. ure. ŠKOFJA LOKA - Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v kapeli Puštal-skega gradu zaključni koncert učencev Glasbene šole Škofja Loka. Z izbranim programom se bodo predstavili najboljši solisti in instrumentalne skupine. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Bernarda Zajec. V galeriji Ivana Groharja razstavlja tapiserije Silva Horvat Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Iz knjižnega sveta RDEČELASA LISICA Ladislav Črnologar; Tehnološki presežek, rdeče lasa lisica in še kaj; v 700 izvodih izdala Književna zadruga Jesenice, likovna oprema delo Mirana Rozmana. Aktualne razmere okrog izdajanja novih slovenskih knjig so ljubiteljem tovrstnega čtiva verjetno dobro znane. Prav gotovo še toliko bolj, če gre za natisnjena dela širši javnosti manj ali popolnoma neznanih avtorjev. Ti so pač praviloma obsojeni na večno čakanje, trkanje na vrata "velikih založb" (za katere je prišel zadnji čas, da jih, takšne kot so, jemlje vrag!), izhod v skrajni sili pa jim lahko pomeni samozaložništvo, kar pa seveda že samo po sebi predstavlja svojevrstno oviro. Tako takšnim avtorjem, v nekoliko poenostavljenem razmišljanju, ostaja med dvema skrajnima možnostima še tretja, ki na srečo živi tudi na Gorenjskem in se v dokajšnji meri udejanja preko Eda Torkarja oziroma Književne zadruge Jesenice. Pričujoče Črnologarjevo delo je tiste vrste čtivo, ki na osnovni ravni bralcu skozi zgodbo "našega človeka", malega državljana (včerajšnjega?) sistema jasno in brezkompromisno uperja prst v vse tisto, s čimer seveda proklamirano "življenje vredno človeka" nima prav nikakršne povezave. Naslovnih Janezov Zevnikov in njihovih dnevnih spopadov je namreč med nami veliko več, kot je videti na prvi pogled in njihove poti se na žalost bolj ali manj končujejo na istem koncu. Bo novonastajajoči sistem piscu Črnologarju čez nekaj let omogočil povsem drugačne vrste življenjskih popisov ali pa bodo tragike "Zevnikov" še hujše? • V. B. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV Kamnik — Območno - gorenjsko srečanje pesnikov in pisateljev je letos potekalo prvič v Kamniku, in sicer v sredo, 30. maja 1990, v kamniški dvorani Veronika. Razdeljeno je bilo na literarni večer s predstavitvijo del izbranih avtorjev in na pogovor s članicami strokovne komisije in sodelujočimi avtorji, temu pa je sledilo še družabno srečanje in izmenjava mnenj ter izkušenj med avtorji samimi. Literarno srečanje je uvedel kitarist Igor Saje. Po njegovem nastopu je tajnik ZKO Kamnik Tone Ftičar povedal, da se je na letošnje srečanje odzvalo rekordno število avtorjev, saj je na razpis prispelo kar 43 prispevkov različnih literarnih ustvarjalcev. V ožji izbor oz. v uvrstitev na literarni večer sta jih članici žirije izbrali 10, osem od njih pa je občinstvu predstavilo krajši ali daljši izbor iz svojega dela. To so bili: Nej-ka Drolec, Jože Valenčič, Andrej Rifel Felan, Jure Zalokar, Katarina Šuštar, Metka Tušar, Irena Peneš in Danica Aljančič iz občin Kranj in Kamnik. Od izbranih avtorjev sta na predstavitvi manjkala Andrej Šu-šteršič in Iztok Čebašek. Zanimivo, da se izbor avtorjev niti približno ni ujemal z izborom strokovne žirije, kar pomeni, da tekstov, ki sta jih članici žirije označili za najboljše, avtorji niso uvrstili v predstavitev na literarnem večeru. Na okrogli mizi oziroma pogovoru, ki ga je začela svetovalka za literarno dejavnost pri ZKOS Dragica Breskvar, so sodelovali še Damjan Jensterle, literarni ustvarjalec in kritik, ter članici žirije Mojca Pozna-novič in Breda Vukmir-Podbrežnik, obe profesorici slovenskega jezika in književnosti iz Kamnika. Slišali smo, da se je na 18. literarno srečanje letos prijavilo kar 150 avtorjev iz vse Slovenije, najboljših 10 pa bo moč slišati na zaključnem republiškem srečanju 15. in 16. junija v Tolminu in Kobaridu. Mojca Poznanovič in Breda Vukmir-Podbrežnik sta obrazložili svoje kriterije za ocenjevanje in izbor, pri čemer sta se ravnali glede na izvirnost motivov, bogastvo besedišča oz. jezika, samosvojost stila in večplastnost besedila. Ocenili sta, da so bili gledano v celoti prispevki iz poezije kvalitetnejši, kakovost prispevkov pa tudi tu močno niha, celo pri posameznih avtorjih. Pri prozornih prispevkih pa je šlo v večini primerov (s častno izjemo enega avtorja) v glavnem za besedila na ravni slovstvenih spisov, sentimentalnih zgodbic ala* Antena ali slovenskih šolskih nalog. Po mnenju obeh članic žirije so bili trije avtorji, ki v kakovostnem pogledu izstopajo: Andrej Rifel-Ferlan, Nejka Drolec in Andrej Šušteršič. Damjan Jensterle je tudi med »neuvrščenimi« odkril besedila oziroma fragmente, ki so domiselni, pozornosti vredni in ki dajejo slutiti nadarjenega avtorja. Zal pa mnogi ali skoraj vsi ne poznajo zakonitosti dolžine in po nepotrebnem utrujajo z odvečnim razlaganjem tistega, kar so hoteli povedati. Govor je bil tudi o pesmih z rimo, ki seveda niso slabe ali zavrnjene zaradi rime same, ampak zaradi vsebinske šibkosti in neobvladanja literarne teorije. Ob koncu sta se v pogovor vključila še predstavnika ZKO Škofja Loka in v pogovoru o problemih objavljanja na kratko predstavila literarno revijo Sejalec, prispevke s kamniškega srečanja boste lahko prebrali v eni izmed številk Mentorja. Marko Črtalič GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Zaupanje Ljudje obljubam ne verjamejo več, presojajo praktična dejanja in osebne poteze voditeljev. Razmere v gospodarstvu so katastrofalne, nova slovenska vlada pravi, da so celo slabše, kot so bile videti od zunaj. Upniške verige so zaradi medsebojnega zadolževanja podjetij tako prepletene, da jih nihče ne pozna v celoti in direktorji tako niti ne vedo, kaj lahko povzroči člen, ki poči. V takšnih razmerah ni časa in prostora za globoke misli, za dolgoročne rešitve, kijih ne spremlja sprotno, pragmatično ukrepanje, saj si tudi s kritikami Marko-vičevega programa ni moč kaj prida pomagati, kaj hitro lahko prileti tudi očitek o prikrivanju lastnih slabosti. Minili so časi, ko je bilo ljudem moč obljubljati marsikaj in so obljubam tudi verjeli. Zdaj v dobre stvari preprosto ne verjamemo več, zanima in skrbi nas samo, kako bomo preživeli današnji dan, kar nekam nadležno je že postalo nenehno vračanje v preteklost, kije bilo vabljivo v predvolilnem času, zdaj pa pravimo, naj nekaj vendar storijo in naj se ne prerekajo več, kaj je bilo. Zelo malo ali nič tudi ne verjamemo obljubam, kdaj bo bolje, vsakdanjost je preveč težavna, da bi verjeli obljubam o svetlih zarjah, o lahkem izhodu iz krize. Zaupanja naši voditelji ne morejo graditi na vračanju v preteklost ali na obljubljanju boljše prihodnosti, ljudje jih ocenjuje predvsem po tem, kaj storijo danes. Še več, celo bolj verjamejo tistim, ki obljubljajo slabše čase, predvsem pa (ne)verjamejo njihovih osebnostim potezam in človeškim lastnostim, kar je seveda že stvar psihologije. Razmišljanje lahko podkrepimo s primerom žirovske Alpine, ki zaradi zelenih zim preživlja težke čase, njen sedanji direktor pa je eden redkih, ki se ne boji vsakoletnega glasovanja o zaupnici. Tudi aprila letos so ob obravnavi zaključnega računa delavci glasovali o njej. Bojan Starman nam je dejal, da je dvomil vanjo, saj so časi resnično težki, obljubljal pa jim je v bistvu še slabše, saj je napovedal 25 odstotno povečanje produktivnosti, 20 odstotno zmanjšanje režije, 15 odstotni prihranek pri materialih in 25 odstotnega pri vseh drugih materialnih stroških, nobenih investicij, selekcijo programov in trgov glede na donosnost itd. Skratka nič lepega, temveč trdo delo in varčevanje. Vendar je dobil 85 odstotno podporo, od 1850 delavcev jih je proti glasovalo le 71 (vsi zaradi odsotnosti namreč niso glasovali), kar je sorazmerno malo. Ljudje mu torej očitno verjamejo, nedvomno zato, ker verjamejo, da tovarne ne bo pustil na cedilu, temveč se bo vselej odločil tako, da bo to dobro za tovarno, za Alpino, ne pa morda iskal lastne koristi. Prav slednje denimo očitajo direktorju bližnjega Ter-mopola, kjer so izglasovali nezaupnico. Težko je sicer reči, da imajo vse prav, kar so rekli, da imajo črno na belem, kaj je napravil narobe. Toda dovolj jim je že to, da je njihov direktor ustanovil svoje podjetje in s tem posejal dvom, čigave koristi ga najbolj zanimajo, toliko bolj, ker pravi, da mora pač graditi na zaupanju in da delavcem ni potrebno vedeti, za kakšne posle se dogovarja s poslovnimi partnerji, da je dovolj, če verjamejo, da bodo tovarni prinesli boljše čase. • M. V, IZ GOSPODARSKEGA SVETA Vpliv gospodarske reforme na vodenje podjetij V Centru za usposabjanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju potekajo zanimiva predavanja in obiski. Pred kratkim ga je obiskal dr. Ray Wild, dekan najstarejše menedžerske šole Henlev College, ki je postal svetovno znan, ker je razvil metodo študija menedžmenta na daljavo in ker ima največje število podiplomcev menedžmenta na svetu. Na Brdu se je pogovarjal o dolgoročnem sodelovanju na različnih področjih. V okviru evropskega konzultantskega projekta poteka 4. in 5. junija mednarodni seminar z naslovom "Kako izboljšati metodologijo svetovanja". Na seminarju, ki je kombinacija predavanj, razprav in skupinskega dela, predavajo ugledni strokovnjaki, posebej bosta predstavljeni konzultantski organizaciji McKinsev in Arthur D. Little. V četrtek, 7. junija, pa bo na Brdu prvi "forum direktorjev", na katerem bo tekla beseda o implikacijah gospodarske reforme na vodenje podjetij. Uvod bo imel dr. Stephan Garel-li, urednik svetovno znane publikacije World Competitiveness Report (nekdanji direktor Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu), predaval pa bo tudi Rin de Groot, strokovnjak za mednarodno pravo in bivši sekretar nadzornega odbora v Phi-Hdsu. V Bohinju pričakujejo dobro turistično sezono (hirChemo AKCIJSKA PRODAJA 20-30% CENEJE proizvodov COLOR Medvode v trgovini CHEMO KRANJ - Trg revolucije 4 in skladišču Bobovek od 28. 5. do 11. 6. 1990 Nova Iskra Za Iskro prihajajo novi časi, kar so navzven pokazali tudi i temeljito prenovljenim glasilom, 28. maja je izšla prva številka glasila Iskre holding d.d. Ne le oblikovno, tudi vsebinsko je zapihal svež veter. Očitno se v Iskri ne boje več kritičnih pripomb in komentarjev, saj so povprašali celo slovenske novinarje, kaj si danes mislijo o Iskri in vključili tudi Vinka Vasleta z Mladine, ki je v zadnjem času napisal o njej marsikaj grenkega. Že z naslovnico pa so hoteli povedati, da jim v Iskri nikakor ne bo lahko, na njej oviro preskakuje mlada slovenska atletinja Brigita Bukovec, ki višek kariere načrtuje z uvrstitvijo v finale na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992. Sveže, bolje rečeno zahodnjaško, je predstavljeno novo vodstvo Iskre, na posnetku ob direktorju Iskre holding sedijo oziroma stojijo člani upravnega odbora: dr. Peter Kraljic, Anton Sla-pernik, Lojze Sočan, Robert Žerjal, Mitka Kovačič, Zoran Polič, Anton Rakovec, Mitja Tavčar, Stane Kavkler, Blaž Kavčič, Peter Kobal, Miro Stegnar, Jože Godec. V prenovljenem glasilu pa ne manjka aktualnih vesti in člankov, zaznati je moč, da je (samo)cenzura popustila, saj dokaj odprto pišeje o prodaji ljubljanske stolpnice, o stečaju Delte in, drugih Iskrinih tovarn, o novi vlogi sindikata itd. Prenovljen in dozidan hotel Jezero Če smo še pred nekaj leti ugotavljali, da v Bohinju ni prave zagnanosti za razvoj turizma, lahko danes zatrdimo, da se Bohinj uveljavlja kot eden najlepših in tudi dobro prodajanih turističnih krajev v Jugoslaviji. Bohinj, 3. junija - "Bohinj ima pri razvoju turizma velike možnosti. Če v Bohinju do sedaj, zlasti zaradi pomanjkanja denarja, ni bilo zgrajenih mnogo velikih hotelov, je to najbrž sreča za kraj. Kajti naša usmeritev ne sme biti množični turizem, ampak kvalitetni. Kajti turizem lahko hitro postane ekološka nevarnost, če ravnamo prav in se posvetimo kvaliteti, pa je lahko velika možnost za obogatitev. Zato na turizem ne smemo gledati kot na dopolnilno panogo, ker ga lahko izrabimo bolje kot kakršnokoli industrijo. V Evropi je turizem na pohodu, turisti pa vse bolj iščejo pristnost, lepo naravo in prijaznost," je na nedeljski slovesnosti ob začetku letošnje poletne sezone v Bohinju poudaril predsednik slovenske skupščine, dr Franc Bučar. Seveda se vsega tega dobro zavedajo tudi bohinjski turistični delavci, ki so se na letošnjo sezono dobro pripravili. Pričakujejo namreč okrog 10 odstotkov več turistov kot lani. Po poročilih iz svetovnih turističnih borz in sejmov ter bookin-gih se kažejo izrazito pozitivni trendi. To pa ni naključje, saj so v pretekli poletni sezoni Yu-gotursovi gostje ocenili Bohinj kot najlepši turistični kraj v Jugoslaviji, ki slovi še zlasti zaradi naravnih lepot. Prav tako pa je hotel Zlatorog med desetimi najlepšimi hoteli v Jugoslaviji. "Največ novosti v turistični ponudbi je letos pri Alpinumu, saj dograjen in prenovljen hotel pomeni tudi eno letošnji največjih hotelskih investicij v Sloveniji. Kar se tiče zaščite jezera, pa je največja novost ta, da bomo letos skušali urediti kanalizacijo okrog kopališču in povsod ob obali jezera, ter vse priključili na čistilno napravo. Pomembna novost je tudi novo stranišče ob kopališču, ki so ga sedaj kopalci in izletniki zelo pogrešali. Lahko rečem, da smo vložili dosti dela v ureditev poti in v druge drobne stvari, saj denarja za velike projekte ni, s tem, kar pa smo ga imeli, smo skušali narediti čimveč. Nekaj novega v Bohinju je tudi na področju lastništva, saj sta lastnika spremenila hotel Mladinski dom in prostor pri Savi- ci," je povedal Miro Mulej, direktor hotela Kompas in predsednik Turistično poslovne skupnosti, pododbor Bohinj. Pri Alpinumu, turističnem podjetju, ki se vse bolj uveljavlja kot pojem za hotelsko in športno ponudbo Bohinja, so letos zgradili nekakšen prizidek k staremu hotelu Jezero, star hotel pa obnovili. Prvi gostje so v novem hotelu prespali minuli konec tedna. "Gradnja je bila zelo natrpana, saj smo začeli lani oktobra, investicija pa je te dni zaključena. Izvajalec, SGP Gradbinec, je dela izvršil v predvidenem roku, kajti krajši čas za gradnjo skoraj ni mogoč. Hotel je pripravljen za sezono, kar je izrednega pomena, saj je bil prodan vnaprej. Pomembno je tudi, da je bil zaradi gradnje in obnove stari del hotela zaprt le dva meseca in pol, v tem času pa smo ga temeljito prenovili in dodatno opremili. Tako za nas hotel Jezero pomeni novo kvaliteto, novo ponudbo, nov cenovni razred in smo ga tudi tržno tako opredelili. Sledili smo standardom, ki se v hotelski gradnji oblikujejo za Evropo 92. Hotel ima po kvaliteti štiri zvezdice, kar ustreza naši A kategoriji. Pri gradnji pa smo poudarili vsebinski vidik in ne velikosti. Tako je v hotelu nov bazen, novi sta dve savni in solarij, predvsem pa je novost 24 novih sob, od tega tri- je apartmaji. Tako nove, kot sobe v starem delu hotela, so opremljene s telefoni (direktne linije), televizijami z 8 satelitskimi programi in možnostjo internih obvestil, z mini barom, z modernimi kopalnicami in vsem, kar je potrebno za udoben počitek. Skupna kapaciteta hotela Jezero je tako 53 sob z 99 ležišči in možnostjo 26 dodatnih ležišč. Poleg tega je tudi klubska soba in konferenčna dvorana. Vrednost naložbenih del je 4,4 milijona mark, od tega smo za 30 odstotkov dobili razvojnega dinarja, 30 odstoten naj bi bil delež Elana, ostalo pa smo krili iz lastnih sredstev. Zaradi znanih težav z Elanom, pa smo morali ta sredstva nadoknaditi z bančnimi krediti," je o novi investiciji povedal Janko Humar, vodja prodaje pri Alpinumu. "Turistično društvo Bohinj je sedaj eno samo (po lanski združitvi). Že sredi prejšnje sezone smo odprli nov avtocamp Danica v Bohinjski Bistrici, naša letošnja naloga pa je bila, da ga usposobimo v camp II. kategorije. Že vso pomlad delamo na tem. Jeseni smo asfaltirali Podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger Malo govori, nič ne obljublja Počutim se kot generalni direktor slovenskega gospodarstva, ki rešuje propadajoča podjetja. Ljubljana, 1. junija - Ukvarjali se bomo predvsem s tremi problemi, je dejal dr. Jože Mencinger, prvi je razreševanje težavnega položaja slovenskega gospodarstva, drugi problem je privatizacija in tretji so odnosi v Jugoslaviji. Dr. Jože Mencinger se je doslej ukvarjal z makroekono-mijo, zdaj pa je v novi slovenski vladi kot podpredsednik zadolžen za gospodarstvo, zato je nanj naslovljenih kopica vprašanj. Vendar veliko ne pove, njegovi odgovori so splošni, predvsem pa ničesar ne obljublja. Vendar pa je z izjavo, da lipa ni denar, že sprožil kritike, seveda zlasti Hamurabijeve. Slovenska vlada pa je že sprejela odločitev (ki jo bo seveda morala sprejeti še skupščina), da Slovenija ne bo prispevala v sklad za manj razvite tistega dela denarja, ki ni vključen v skupne naložbe naših in tamkajšnjih podjetij. Sprašujemo se, ali je moč iz dokaj splošnih Mencingerjevih odgovorov na tiskovni konferenci 24. maja razbrati, kako bo ravnala slovenska vlada? Poglejmo si torej, kaj je tedaj dejal. Razmere v slovenskem gospodarstvu so slabše, kot se mi je zdelo, ko sem jih opazoval od zunaj, počutim se kot generalni direktor, ki rešuje propadajoča podjetja, k meni prihajajo direktorji, da bi jim odgovoril na vprašanja, na katere jim nekateri dvajset let niso znali odgovoriti, je dejal dr. Mencinger in dodal, da se veliko ne da narediti. Rešitve bo iskali v smeri zmanjšanja odliva sredstev v druge dele Jugo- slavije, predvsem pa skušali preprečiti nove, kakršen je sprememba interventnega davka za JLA v rednega, pri tem pa bo potrebna previdnost, saj gre tudi za naročila za naša podjetja. Drugi problem je zmanjševanje prispevkov, ki so pomemben del dajatev gospodarstva. Prispevne stopnje so visoke, delo je pri nas obdavčeno za polovico bolj kot drugje, vsako znižanje stopenj pa pomeni, da nekomu nekaj vzameš oziroma da zmanjšaš t.i. pridobljene pravice, na kar pa seveda nihče noče pristati, čeprav bi bilo pametno pristajati. Lahko se nam zgodi, da bomo imeli 500 tisoč upokojencev in 700 tisoč zaposlenih. Sindikat zdaj obljublja 600 mark osnovne plače, drugi celo 1000 mark, takoj bi obljubil 2000 mark, je dejal dr. Mencinger, vendar je takšno obljubljanje neumno, teh možnosti preprosto ni. Kolikor bodo plače višje, toliko večja bo brezposelnost, licitiranje med različnimi sindikati zato nima nobenega smisla. Delovanje nove vlade bo usmerjeno tudi v pridobivanje tujega kapitala, naloga vlade sicer ni, da pridobiva kapital, temveč da skrbi za strukturo, vloga države pa je nekoliko večja, ker še nismo razrešili vprašanja lastnika družbene lastnine. Realne možnosti pa se kažejo za pridobivanje tujega kapitala za gradnjo slovenskega prometnega križa, na tem je dejala že prejšnja vlada. cesto, sedaj čakamo telefonski priključek. Zgradili bomo tudi otroška igrišča. Naša druga investicija pa je urejanje prireditvenega prostora "Pod skalco", ki je bil že precej dotrajan. To smo do danes naredili. Imeli smo še večje plane pri slapu Savica, vendar nas je prehitel čas, pa tudi finančnih sredstev ni bilo zadosti. To pa nas čaka ob koncu letošnje sezone. V minulih dneh smo opravili spomladanska dela, uredili sprehajalne poti in prenovili klopce. Tako Bohinj pripravljen čaka svoje goste," pravi tajnik bo* hinjskega turističnega društva, Marjan Malej. Seveda pa v Bohinju tudi letos pripravljajo številne prireditve, ki jih ob koncih tedna obiskujejo tako turisti kot do; mačini in izletniki. Med njimi ! so seveda najbolj znane Kmečka ohcet, Lovska veselica, Kresna noč, Zoisove igre, Tri; atlon jeklenih in nepogrešljivi Kravji bal. Vseh prireditev bo kar petindvajset, namenjene pa bodo tako športnikom, kot tistim, ki radi zaplešejo in se po-veselijo. • V. Stanovnik Pri privatizaciji bo potreben dokaj pragmatičen pristop, dr. Mencinger sodi, da začetega procesa ni potrebno ustaviti, saj imamo službe in organe, ki statusne spremembe lahko kontrolirajo. Poznamo tudi že konkurenčno klavzulo, s katero je družbena lastnina pasivno zaščitena. Privatizacija pa naj bi po možnosti prinesla tudi nov kapital, da ne bo zgolj sama sebi namen. • m. V. V Iskri Kibernetiki položaj še vedno negotov Tozdi bodo vendarle postali podjetja Kranj, 31. maja - Pri preobrazbi tozdov v podjetja se je v Iskri Kibernetiki zataknilo pri registraciji, kar naj bi te dni vendarle uredi' li. RTC, Vzdrževanju in Tovarni sestavnih delov grozijo stečaji, z* Števce, Stikala in Vego so izdelali sanacijsko-razvojni program. Pri registraciji nove organiziranosti Iskre Kibernetike \ podjetja, združena v krovno podjetje, je bilo precej zapletov, ki pa se počasi le razrešujejo. 10. maja je bilo registrirano novo podjetje Poslovno-tehnični servis, v katerem je 290 delavcev dO' tedanjih skupnih strokovnih služb, te dni pa naj bi bila registrira' na tudi ostala podjetja. Likvidnostne težave so še vedno velike in položaj Kiberneti' ke negotov. Služba družbenega knjigovodstva je zaradi blokira' nega žiro računa prijavila sodišču tri temeljne organizacije. Naj' prej Razvojno-tehnološki center, na prvem naroku je sodišče pr«' ložilo uvedbo stečajnega postopka, ponovno bo odločalo na pod' lagi ugotovitev finančnega izvedenca. Stečajna postopka je SD# predlagala tudi za Vzdrževanje in Tovarno sestavnih delov, ven' dar so v teh temeljnih organizacijah po pregledu terjatev in ob' veznosti ugotovili, da se lahko rešijo s prisilno poravnavo, sodi*' če je sprejelo predlog o uvedbi prisilne poravnave, imenovan* sta bila prisilna upravitelja, narok za prisilno poravnavo pa je konec junija. Kibernetika je za dobila 5 milijonov dinarjev premostitven*' ga posojila, vendar pa pričakuje tudi pomoč republiškega sklad* rezerv za pokrivanje izgube. Za tozde Števci, Stikala in Vego M napravili sanacijsko-razvojne programe, ki so bili ugodno Om njeni, zato računajo na sredstva iz republiških virov, posoiil* bank in razpis obveznic v Iskri holding. • M. ^' KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Sest let po vetrolomu v radovljiških gozdovih Gozdovi so spet oživeli Neurje z vetrolomom, ki je leta februarja leta 1984 divjalo po gozdovih v okolici Radovljice, je pustilo za seboj okrog 200 hektarov dobesedno porušenih gozdov. Radovljica, 30. maja - Močno prizadete gozdove po vetrolomu je bilo treba čimprej obnovi. V zadnjih mesecih se dela zaključujejo, o škodi in naporih za čimhitrejšo in kvalitetnejšo sanacijo pa smo se pogovarjali z gozdarskim inženirjem Janezom Petkošem iz GG Bled, TOK Radovljica. "Vetrolom, ki je bil februarja leta 1984, je najbolj prizadel gospodarsko enoto v Radovljici, levi breg Save, ki meri 2982 hektarov gospodarskih in 494 hektarov varovalnih gozdov. Tukaj je bilo močno prizadetih °krog 200 hektarov gozdov, ki so ostali Soli. Po vetrolomu je zapadlo 97 do 100 usoč kubičnih metrov lesa. Mi smo se sanacije tega lotili takoj, vendar je za vetro-!°mom prišel lubadar, in ker so bili šesto-j|, poškodovani tudi v tem smislu, da so jjtli potrgane korenine, ranjena drevesa in drevje je bilo oslabelo, je lubadar imel ve-'l*o prednost. Porušeno je bilo namreč biološko ravnovesje. Tako ti kubičnih me-tfov, ki sem jih prej omenjal, niso padli v Prvem letu, temveč v vseh letih od vetro-•oma do sedaj." u«la v tako rekoč popolnoma porušenem Kozdu pa se je bilo treba lotiti strokovno. Kako je to potekalo? Tega smo se lotili tako, da smo najprej Pospravili les iz prizadetih sestojev in zabeli površine obnavljati. Takoj smo začeli J pogozdovanjem. Pogozdovali smo presno smreko in macesen, da smo stabili-2,rali te sestoje in po naravni poti vključevali listavce. Listavci namreč pomenijo v !eh smrekovih monokulturah stabilizatorje- Ravno tako sta stabilizatorja tudi macesen in bor." Vse to pa je bilo povezano z velikimi napo- Gre za dvesto hektarov gozdov, ki smo l*h mi morali obnoviti, posaditi s smreko. v primerjavo navajam, da vsak naravno obnovljen sestoj porabi tristo ur dodatnega dela, če ga primerjamo z naravno ob-npvo. Tristo ur dodatnega dela pa pome-n'. da mi v tem čas lahko posekamo in ^Pravimo k cesti tristo kubičnih metrov 'esa. To pa so ogromni stroški. In teh dve-sto hektarov gozdov smo naravno umetno obnovili. Ti nasadi pa zahtevajo tudi dodatna dela, kot je obžetev in zaščita pred ?,vJadjo. Obžetev je pa "groza", saj je "hel tukaj prednost plevel, ki je praktično ?u§il mlade smrekove monokulture. Velik b°j s plevelom pa nas je spet veliko stal. ^ato sem prej govoril o tistih dodatnih Gozd je obnovljen in drevesa spet rastejo urah, kjer tudi niso upoštevani materialni stroški in prevozi." Ste mogoče izračunali stroške za vse to delo? "Težko je govoriti o številkah, koliko nas je vse to stalo, najboljša primerjava je ta, da bi v času, ko smo obnovili en hektar gozda s povprečno zalogo tristo kubičnih metrov lesa, lahko en hektar posekali in spravili k cesti." Koliko porušenega gozda ste v času od ve-troloma do danes že uspeli sanirati?" "Do danes smo sanirali okrog petindevetdeset odstotkov ali še nekaj več površine. Praktično to vetrolomno površino obvladujemo." "Ena od težav, s katero ste se srečevali, je bil lubadar, ki je napadel drevje. "Takoj po vetrolomu je imel lubadar prednost, saj je bilo porušeno biološko ravnovesje, drevesa pa so bila oslabela. Tam se je začel lubadar zelo hitro množiti. Naravnih sovražnikov je bilo malo in prišlo je do take stopnje, da se nam je ogromno drevja sušilo prav zaradi luba-darja. Posekati smo morali na tisoče kubičnih metrov lesa. V boj z lubadarjem pa smo šli tako, da smo postavili umetne pasti, pravimo jim peršingi. Delujejo na hormonskih preparatih, tako da se vanje ujameta tako samec kot samica. Če ne bi imeli teh preparatov, bi morali postavljati lovna drevesa, mrežo lovnih dreves. S tem pa bi spet posekali na tisoče in tisoče ku- bičnih metrov lesa, kar bi bila ogromna gospodarska škoda." zopet Večina gozda, ki ga je opustoSil vetrolom je zasebnega. Kako ste gozdarji sodelovali s kmeti, lastniki gozdov? "Treba je seveda poudariti, da so to večinoma zasebni gozdovi, kar okoli 80 odstotkov. Ker je to majhna posest, v povprečju le 2,6 hektara (povprečna velikost parcele pa le 0,6 hektara), je navezanost nanjo velika. Kmet od gozda hoče imeti trajen donos in tukaj niso vsi sprevideli tega, da ne morejo slabega drevja prihraniti naslednji generaciji. Lubadar jih je enostavno prisilil, da so morali tudi to drevje posekati. Mi pa smo bili v, lahko rečem, žalostni vlogi, ko smo morali kmeta prepričati, osvestiti, da se je zavedel tega težkega stanja, da je sprevidel, da, če ne bo posekal, mu bo vse uničil lubadar. Mi pa smo stabilne sestoje le ohranili in jih ohranjamo, tako da se gozd, kjer je le mogoče, naravno pomlaja in da je trajen donos še vedno možen. Lubadarja pa smo premagali v taki meri, da se je že skoraj postavilo naravno ravnovesje. Prvi dve, tri leta je namreč lubadar močno po-rastel, sedaj, zadnji dve leti, pa je že v upadanju. Naravni sovražniki so se zopet namnožili in celo pasti, ki smo jih včasih imeli po gozdu tukaj v Radovljici več kot petsto, je le še dvesto. To pomeni, da se narava normalizira." • V. Stanovnik zavarovanje je mnogim kmetom postalo preveliko breme Bik je premalo za akontacij Kmetje, ki želijo na stara leta uživati pokojnino, po novem zakonu *neske, da jih marsikdo ne zmore več. ^kofja Loka, 1. junija - Leta 1974, ko je bil sprejet zakon o kooperantskem zavarovanju, so se zavarovali le tisti kmetje, ki so to žele-11 in so tudi imeli določen obseg proizvodnje, ki je bila pogoj za žalovanje. Z zakonom iz leta 1983 je postalo zavarovanje kmetov °nvezno. Združeni kmetje so se zavarovali pri zadrugi, drugi pa pri °bčlnski zdravstveni skupnosti. Letošnje leto je ponovno prineslo spremembe, ki so nekatere kmete že odvrnile od plačevanja prispevkov. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo v škofjeloški Kmetij-!*i zadrugi na tem področju, smo se pogovarjali z Božo Pintar, re-l*r*ntko za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov in Miro •"»možic, sekretarko Kmetijske zadruge v Škofji Loki. "Od leta 1984 naprej je bilo *a kmete deset zavarovalnih razredov. Kmetje so se lahko Prostovoljno odločili, v kateri razred se bo kdo Zavaroval, pač Po svojih finančnih možnostih. JiŠji, če je bil zavarovalni ra-*red, več je kmet moral plače- ati. Pripadala pa mu je tudi *cja pokojnina oziroma nadomestilo. Tako se je v začetku Precej kmetov odločalo tudi za 'sje zavarovalne razrede, saj .° bili prispevki za plačevanje ,e nekako sprejemljivi. Ob vsa- °kratnih velikih povišanjih pa 0 tnnogi spreminjali razrede v r|«je. Lani, ko je bila v začetku ta določena osnova, je bila še .e.*.ako sprejemljiva, s prvim 1 ''jem pa so se prispevki pet-: ratno povečali in takrat se jih j.. nekaj odjavilo, večina pa so q v nižje zavarovalne razrede. Ojavili so se predvem iz tistih kmetij, kjer sta bila naprimer zavarovana mož in žena. Za oba niso več zmogli plačila in navadno so se odjavljale ženske. Od začetka letošnjega leta so na skupnosti pokojninskega zavarovanja postavili ekonomsko ceno tudi za združene kmete, tako da sedaj zavarovalnih razredov ni več, ampak sta dve zavarovalni osnovi. Ena zavarovalna osnova je najnižja in po tej kmet plačuje pripevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstvo pa plačuje po katastrskem dohodku. S tem, ko plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mu teče delovna doba, od prispevka za zdravstvo pa ima pravico le do zdravstvenih storitev. Tisti kmet, ki plačuje najnižjo zavarovano osnovo je moral naprimer pretekli me- sec odšteti zanjo 607 dinarjev. Od plačevanju tega prispevka mu ob upokojitvi pripada približno taka pokojnina, kot je kmečka starostna pokojnina (sedaj je okrog 1500 dinarjev). Druga osnova pa je tista, kjer se pravice za pokojnino odmerjajo od najnižje pokojninske osnove. Ti zavarovanci pa imajo možnost, da so zdravstveno zavarovani po katastru, lahko pa si vzamejo zdravstvo s širšimi pravicami (pravica do nadomestila med boleznijo). Za takšno zavarovanje je bilo v zadnjem mesecu treba odšteti 1605 dinarjev. Vsak mesec pa se osnove spreminjajo, kot sama opažam, nekako z rastjo pokojnin. Seveda je možnost, da se kmetje zavarujejo tudi za višje osnove," pravi Boža Pintar: "Ker se cena živini ne povečuje, mleku pa tudi ne, kmetje vsak obrok težje plačujejo. Če sta naprimer na kmetiji dva zavarovanca pravijo, da ni dosti en bik, da lahko plačata akontacijo. Akontacije pa prihajajo na vsake tri mesece." Po najnižji osnovi je v škofjeloški zadrugi zavarovanih 520 kmetov, od tega 266 žensk, po drugi osnovi pa je zavarovanih 229 kmetov, od tega le 68 žensk. "Zniževanje pokojninskih 0 plačujejo tako velike osnov in pa odjavljanje, predvsem žensk, iz sistema pokojninskega zavarovanja vodi v položaj, v kakršnem so bili kmetje pred letom 1974, to je tedaj, ko je bilo samo še starostno zavarovanje, v katerega se je lahko vključil le eden iz vsake kmetije in kar je imelo za posledico - ena kmetija, ena pokojnina. To pa je korak nazaj v socialni varnosti kmetov," razmišlja Mira Primožič. "Poudarila pa bi, da so kmetje zelo prizadeti tudi zato, ker nimajo možnosti predčasne upokojitve. Predčasna upokojitev je ukrep, da se delavec, ki je izmučen od dela, čeprav se zadovolji s skromnejšo pokojnino, lahko upokoji. Ima sicer možnost za invalidsko upokojitev, vendar pa si to pravico zelo težko pridobi in je malo primerov, da bi se kmetje invalidsko upokojili. Kmetje zavarovanci tudi nimajo pravice do nadomestila za nego. Prispevek pa imajo po isti stopnji kot delavci, kar je seveda sporno. Krog pravic je skrčen, obveznosti pa so iste kot za delavce v združenem delu. To pa je nepošten odnos do kmetov," pravi Mira Primožič. • V. Stanovnik ' Ob sejmu "Lesma 90" Nujen prodor v svet Letošnja Lesma, lesni sejem, ki se je začel včeraj na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, kljub mnogim novostim, ki jih predstavlja, pušča grenak priokus. Domači lesarji se namreč zavedajo, da naša lesna industrija dela v težkih razmerah, ko je v stečajnih ali v sanacijskih postopkih precej slovenskih in jugoslovanskih podjetij s področja lesne industrije. Ustavljena je praktično vsa investicijska dejavnost na področju lesne in predelovalne industrije, saj je prodaja na domačem trgu, v primerjavi z enakim časom lani, kar petdeset odstotkov manjša. To kar daje upanje, je ustanavljanje mnogih majhnih mešanih podjetij, v katerih se povezuje svetovni, privatni in družbeni kapital. Nova podjetja v lesni strojegradnji pa so se pripravljena spopasti za preživetje tako z domačo kot tujo konkurenco, kajti danes ni več problem proizvesti dober stroj, problem ga je razviti in plasirati. Zato pa je treba imeti vse več inženirskega in tržnega znanja. Proizvajalci opreme in repromaterialov vedo, da so na razvitih področjih sveta pozitivni trendi pri prodaji pohištva in da bodo tisti naši proizvajalci, ki ponujajo stroje in izdelke le na domačem tržišču, propadli. Za prodor v evropski prostor pa lastno znanje ne zadošča več in zato si ga morajo lesarji pridobiti ali v obliki kapitala, kooperacije, pa tudi licence. Preživeli bodo namreč le tisti, ki bodo zmožni narediti izdelke evropske kvalitete. Pri tem pa je potrebna vsaj revitalizacija in modernizacija stare opreme (te imamo dovolj), ker ne potrebuje toliko finančnih sredstev, učinki pa so hitri. Tako je letošnja Lesma gotovo priložnost poiskati odgovor, kako se naši proizvajalci približujejo Evropi. • V. Stanovnik Poklici v kmetijstvu Malo možnosti za zaposlitev Zmanjšanje zaposlovanja novih delavcev močno občutijo tudi tisti dijaki, ki zadnja leta prihajajo iz kmetijskih šol. Še posebej grozljiv pa je letošnji podatek, saj je skupno število brezposelnih kmetijskih kadrov (od kmetijskih in veterinarskih tehnikov do dipl. inženirjev kmetijstva in veterinarjev) kar za 73 odstotkov večje od lanskoletnega. Kmetijstvo je zadnje leto namreč hitreje pridobivalo brezposelne kadre, kot ostalo gospodarstvo. Zavodi za zaposlovanje pa kmetijske poklice že nekaj časa vodijo kot najbolj "kritične", saj je na vrhu liste brezposelnih prav inženir kmetijstva. Tudi kmetijski tehniki in diplomirani veterinarji že nekaj časa ne najdejo služb v svoji stroki, tako da se zaposlujejo na drugih področjih. Tako sta ta dva poklica uvrščena med tako imenovane poklice izven kategorije, s katerimi je praktično nemogoče dobiti službo. Od vseh prijavljenih brezposelnih s kmetijskim poklicem v Sloveniji (512) je 64 odstotkov žensk. Načrtovano zaposlovanje na področju kmetijstva pa še predvideva zmanjševanje število zaposlenih. Tako naj bi se to zmanjšalo še za 1,7 odstotka. Kot predvidevajo, naj bi na področju kmetijstva letos nadomestili vsega 11 delavcev (VI.in VII.stopnja), ki gredo v pokoj in na novo zaposlili 41 delavcev. To pa je še vedno veliko premalo, da bi vsaj približno zadovoljili povpraševanje po novih delovnih mestih. Ob teh podatkih pa se bo seveda treba vprašati, kaj je s poklicnim svetovanjem, pa tudi za koga izobražujejo naše kmetijske srednje šole in univerze. Nekako nam kar ne more iti v glavo, da ne rabimo strokovno usposobljenih kmetijcev. Treba pa se bo seveda odločiti, kje in koliko. • V. S. Šampion kvalitete za olja iz "Oljarice" Mercatorjeva kranjska "Oljarica" je na letošnjem novosad-skem kmetijskem sejmu dobila priznanje šampiona kvalitete, kristalni šampionski pokal. Med devetimi nagrajenci iz vse države je (poleg Josipa Krasa, Rubina iz Kruševca,..) "Oljarica", oziroma njeno kvalitetno olje, postalo "Absolutni šampion v poljedelsko - prehrambenih proizvodih." • V. S. Borza kmetijske mehanizacije Na borzi Zadružne zveze Jugoslavije v Beogradu so začeli prodajati tudi kmetijsko mehanizacijo. Stroji in priključki so menda tudi do 40 odstotkov cenejši kot drugod, prodajajo pa večinoma le za gotovino. Nekatere tovarne kmetijskih strojev in priključkov se za prodajo preko borze zelo zanimajo, tako da je povpraševanje večje od ponudbe. Tako sporočajo, da so se za nakup na borzi zanimali že številni kmetje in državna posestva, ki želijo kupiti okrog 500 traktorjev, 50 kombajnov, več sto motokultivatorjev ter raznih drugih strojev in priključkov. • V. S. Mladi kmetje na seminarju Konec prejšnjega tedna so se na dvodnevnem seminarju Zveze kmečke mladine v Mariboru zbrali tisti mladi, ki so odločeni ostati in delati na zemlji. Ugotavljali so, da je poklic kmeta še vedno zapostavljen. Opozorili so na pomanjkljivosti v izobraževanju, zlasti pomanjkanje praktičnega dela. Seznanili so se tudi z ekološkimi problemi v kmetijski proizvodnji, ter oblikovali program za nadaljevanje dela v svoji organizaciji. • V. S. MEŠETAR Tokrat si je mešetar ogledal program TPO Batuje pri Metalki Pravijo, da so cene ugodne, freza BTD 155 RN freza BTD 155 freza BTD 130 RN freza BTD 130 plug, enobrazdni, 1/10 plug, enobrazdni, 1/12 plug, dvobrazdni, 2/10 plug, dvobrazdni, 2/12 plug, enobrazdni, 1/10 H - obračalni plug, dvobrazdni, 2/10 H - obračalni plug, enobrazdni, 1/16 H - obračalni 13.541,00 din 12.412,30 din 12.421,30 din 11.282,90 din 2.360,50 din 2.483,50 din 3.715,80 din 3.941,70 din 9.814,70 din 13.428,80 din 15.010,00 din ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Franc Belcijan, zaslužni kegljaški trener Na potezi je kegljaška zveza Bo tokrat, po uspehu na svetovnem prvenstvu v kegljanju v Innsbrucku, kegljaška zveza zagotovila stalnega trenerja za Urbanca in Juvančiča. Se bo ponovila zgodba po Budimpešti, ko je se je problem reševal 20 mesecev in je bil rešen pet minut pred dvanajsto? Gorice, konec maja - Ponavadi je tako, da zmagoslavje potisne vstran probleme in tako je bilo tudi po uspehu Urbanca in Juvančiča na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Innsbrucku. Problem, da trener Franc Belcijan in uradni dvakratni svetovni prvak Urbane dvajset mesecev nista redno skupaj vadila in sta na ostro zahtevo Urbanca, da kegljaška zveza to reši, naredila intenzivni program vadbe za zadnje mesece pred prvenstvom, je bil po kolajni in rekordu iz Innsbrucka pozabljen, po streznitvi pa slavju pa spet postaja aktualen. Dejstvo je, da sta trener Franci Belcijan in kegljač Boris Urbane idealni par, ki ga veže medsebojno zaupanje in spoštovanje, in ki ima tudi kaj pokazati. Na dveh svetovnih prvenstvih sta osvojila pet kolajn in dosegla svetovni rekord, Belcijan pa ima prav tako svoj velik delež pri uspehu Albina Juvančiča. Kegljaška triperesna deteljica želi še naprej sodelovati, čeprav je še posebej Urbane, ki ima grenke izkušnje iz preteklosti, pesimist glede uresničitve obljube Kegljaške zveze, da bo ta problem rešen in bosta imale šampiona Urbane in Juvančič stalnega trenerja. Kaj pravi o tem Franc Belcijan, trener, s katerim želita sodelovati oba, tako Urbane, kot Juvančič: "Zveza bi morala urediti, da bi z Borisom pred svetovnim prvenstvom več skupaj trenirala. Vseeno sva se dogovorila in naredila skupen program, ki ga je Boris več kot stoodstotno izpolnil. Da je najin odnos v redu, se je videlo že v Budimpešti, Innsbruck pa je potrdil pravilnost treninga. Boris veruje vame, jaz vanj. Njegov nastop bi ocenil z eno samo besedo: fantastično. V ekipnem delu je naredil nekoliko manj, vendar, ko mu je po mojem prihodu v Innsbruck povedal, kako je igral, sem -vedel, da j« v dobri formi in da bo v dvojicah zaigral dosti bolje, kar se je uresničilo z novim svetovnim rekordom. Njegov partner Juvančič je tudi igral zelo dobro. Tudi njega sem premalo treniral, ker sem sedaj trener ženske ekipe SCT iz Ljubljane, tako Boris kot Albin pa trenirata pri Gradisu. Oba sta borca. Bine je dokazal, da mu je bilo mesto na svetovnem prvenstvu, imel je nekoliko smole v zadnjih lučajih, ko je vrgel dobro, pa je za malenkost zgrešil nekaj pozicij, zato je bil njegov rezultat malo slabši. V finalnem nastopu je Boris, če se izrazim po kegljaško, nekoliko zgorel, njegovi meti niso bili sproščeni, zato ni prišel do pravih udarcev v keglje. Bil je četrti, kar pa ne more skaliti veselja ob zlati kolajni in svetovnem rekordu. Imel je smolo, da mu je v zadnjem lučaju krogla nekoliko zdrsnila in podrl je samo dva keglja. Če bi jih podrl pet, in tako bi bilo ob normalnem metu, bi imel bron. V Innsbrucku smo se pogovarjali o problemu trenerstva za svetovna prvaka. V kratkem se bomo sestali predsednik Kegljaške zveze Jugoslavije in Slovenije Avgust Likovnik, Boris, Albin in jaz in se dogovorili za delo v prihodnje. Upam, da bosta dobila oba svetovna mojstra uradnega trenerja in se jima ne bo treba prilagajati meni ter tekati od kegljišča do kegljišča." • J. Košnjek Avto moto šport Pintar zmagal na Češkem Kranj, 3. junija - V Karvini na Češkem je bila velika mednarodna motociklistična dirka dirkačev iz Italije, Avstrije, obeh Nemčij, Madžarske in Češkoslovaške. Janez Pintar iz Kranja je bil edini jugoslovanski dirkač na tekmi. Tekmoval je v kategoriji do 125 cem in na Hondi zmagal in premagal Madžara Szaba in Zahodnega Nemca Hofmana. Pintar je na treningu dan pred dirko hudo padel in poškodoval sebe in motor, vendar so mu češkoslovaški prijatelji pomagali popraviti motor, zdravnik pa mu je z injekcijami omogočil nastop. To še povečuje njegov uspeh. Na dirki motociklistov za evropsko prvenstvo na Grobniku je na hondi v kategoriji do 125 cem tekmoval tudi član AMD Kranj Albin Štern. Že z uvrstitvijo na finalno dirko je dosegel velik uspeh, v finalu pa je bil 23. Motokrosisti so tekmovali v Jastrebarskem v dirki za državno prvenstvo v kategoriji do 125 cem. V finalu je dirkalo 30 najboljših iz predtekmovanja. Član AMD Tržič Aleš Kunčič ie bil 12., član AMD Kranj Andrej Ahačič pa je bil 18. • M. Jen kole V nedeljo, 10. junija Kros treh dežel Kranjska gora, 5. junija - V nedeljo, 10. junija, ob 10. uri bo v Ratečah, zahodno od železniške postaje, start 2. krosa treh dežel. 20 kilometrska proga bo potekala od Rateč do cilja na Zgornjem trgu v Podkloštru v Avstriji. Limit za tek bo 4 ure, startati pa smejo tekači, starejši od 18 let. Slovesen zaključek teka bo ob 16. uri na trgu v Trbižu, od koder bodo organizirani avtobusni prevozi do Rateč. Vsa pojasnila dajejo na Turističnem društvu v Kranjski gori, Tičarjeva 2, telefon 88-768. • J. K. Športno društvo Struževo Dejavnost mladega društva Struževo, 30. maja — Pomladi leta 1988 so zagnani športniki KS Struževo ustanovili samostojno športno društvo, kjer je sedaj okoli sedemdeset športnikov in okoli osemdeset občasno aktivnih. V društvu so sekcije rokometa, tenisa, kajak-kanuja in nogometa. V dveh letih so vložili ogromno dela za ureditev prepotrebnih športnih objektov. Maja 1988 so zagnani športniki krajevne skupnosti Struževo ustanovili samostojno športno društvo. Predsednik je Marko Klojčnik, sekretar kluba Viki Mohorič, blagajnik pa je Boris Miklavčič. V dveh letih samostojnega dela so zavihali rokave in začeli urejevati in graditi športna igrišča in njihovo okolico. Sekretar kluba zgrajeno asfaltirano igrišče za rokomet in košarko. Po triletnem mrtvilu in ustanovitvi društva so naši športniki in športni delavci uredili igrišče za tenis, večnamenski prostor, kjer so bife, sanitarije in garderobe. Naredili smo balinišče, uredili nogometno igrišče z novimi goli. V ta namen smo posadili lipov drevored, očistili breg Save (levi) za kopalce in družinske zabave. V tem našem društvu je okoli sedemdeset aktivnih športnikov in okoli osemdeset občasno aktivnih.« Ustanovili so več sekcij. Tako imajo sedaj rokometno, ki jo vodita Rudi Planinšek in Tomaž Sajovic. Moška rokometna ekipa uspešno nastopa in dobro igra v gorenjski rokometni ligi. Kros v Žiganji vasi Druga dejavnost je teniška sekcija, ki jo vodi Janez Slavec. V tej sekciji igra petnajst navdušencev teniške igre. Za tečaje so ob igrišču zgradili vadbeno steno. Mlada je tudi kajak-kanu sekcija, ki jo vodi Marko Jer-mančič. Naloga te sekcije je, da popularizira ta vodni šport tudi za rekreacijo in turistično ponudbo. Uredili bodo priveze, saj je v tej sekciji že trideset članov. Vsaka vas in vsaka krajevna skupnost ima svoje značilnosti za prijateljska srečanja. V Stru-ževem je bilo srečanje krajanov na nogometnem igrišču. Občasno so igrali tudi prijateljski nogomet in tako je v Struževem nastala nogometna sekcija. Se sedaj imajo svoja prijateljska srečanja. Nogometno sekcijo, ki ima trideset članov, vodita gledališki igralec Pavle Rako-vec in Marko Drinovec. Še vedno imajo nedeljska tradicionalna srečanja. V načrtu imajo izgradnjo dveh sodobnih teniških igrišč, za kateri pridobivajo dovoljenja in dokumentacijo. Za kajak-kanu sekcijo imajo v načrtu izgradnjo pokrite čolnarne in nabavo plovil ter izgradnjo še enega balinišča. Njihova glavna naloga pa je skrbno obdržati vse objekte take, kot so. Zavedajo se, da jih je treba negovati, da ne bodo propadli. Ta njihov športni center naj bi bil družabni in športni za vse krajane in tudi za bližnjo okolico. S skromnimi sredstvi in angažiranostjo blagajnika Borisa Letos že 200 tekačev Sebenje, 26. maja — Prizadevni člani Športnega društva Sebenje, ki jih vodi neumorni predsednik Lojze Markič so pred dnevi pripravili in odlično izpeljali že XI. kros Žiganje vasi. Tekmovanja, ki vsako leto pritegne večje število tekačev in tekačic, se je letos udeležilo že okrog 200 prijateljev teka v naravi iz 22 krajevnih skupnosti iz vse Slovenije in en tekmovalec z Nizozemske. Organizatorji so pripravili 17 starostnih kategorij, tekmovalci pa so se merili na progah dolgih od 300 do 7600 metrov. Poleg teka (organizatorji so pripravili praktične nagrade za vse udeležence) so izvedli še zanimiv in bogat srečelov (od 400 prodanih srečk jih je zadelo kar 360) ter tekmovanje v streljanju z zra- čno puško za praktično nagrado, s čimer so pridobili prepo-trebna sredstva za nadaljnje delo tega mladega, a aktivnega društva. Kot je povedal predsednik društva Lojze Markič, so v zadnjem letu s prostovoljnim delom napeljali vodovodno omrežje do igrišč, obljubljajo pa jim tudi razsvetljavo. Njihovi košarkarji pa so že po enem letu nastopanja zmagali v B občinski ligi in se uvrstili v višji rang tekmovanja. Načrtujejo tudi sodelovanje na več turnirjih v malem nogometu, en turnir pa naj bi pripravili tudi sami. Rezultati: cicibanke: 1. Špela Perko (Senično), 2. Maruša Jazbec (Sebenje), 3. Urška Princ (Podnart); cicibani: 1. Miha Kramar, 2. Andraž Perko, 3. Janez Jazbec (vsi Sebe- g'e); ml. pionirke: 1. Karmen esen, 2. Andrejka Jazbec, 3. Petra Ahčin (vse Sebenje); ml. pionirji: 1. Klemen Lauseger (Bistrica), 2. Urban Zupan (Brezje), 3. Andrej Zupančič (Ljubno); pionirke: I. Monika Bohinc (Sebenje), 2. Urška Ča-dež (SK Tržič), 3. Maja Hubert (Sebenje); pionirji: 1. Primož Jurjevčič (SK Tržič), 2. Tadej Rodman (Mošnje), 3. Primož Košir (Sebenje); st. pionirke: 1. Andreja Križaj (SK Tržič), 2. Urška Dolinar (Bistrica), 3. Darinka Zupančič (Ljubno); st. pionirji: 1. Klemen Eržen (Loka), 2. Iztok Knep (Tržič), 3. Matija Stegnar (Sebenje); m. mladinke: 1. Urška Eržen (Ko-vor), 2. Petra Jurjevčič (SK Tr- Zimska sezona v AO Tržič Čakali na ugodne razmere Tržič, maja — Letošnja zima alpinistom ni bila preveč naklonjena, saj ni nudila tako dobrih plezalnih pogojev kot nekatere prejšnje. Kljub temu so se člani AO Tržič pripravljali na zimsko sezono in čakali najugodnejše pogoje. Največ so plezali v skalnih smereh in ledu. Že pred novim letom so Klemen Premrl, Aljaž Anderle, Slavo Rožič in Janez Primožič obiskali zaledenele slapove v Tamarju, kjer so uspeli splezati Desni slap in Slap iz luknje. Po novem letu sta Filip Bence in Janez Primožič v Beli peči splezala Planšarsko smer (VI A 2, 130 m) in Božično (VI A 2, 120 m), kasneje pa še Mladinsko smer v Storžiču (III, 600 m), Tržaško (V + A 2, 600 m) in Steber jutranje zarje (V + A 2, 80 m), kar oboje je v Ospu. Iztok Tomazin je zadnjo zimsko sezono skoraj povsem posvetil Stenarju. Za začetek je po novem letu ponovil Prevče-vo smer v S steni, ki je bila še vsa okovana v led, naklonine 45-80 stopinj. Teden dni za tem je bil v vzhodni steni, kjer je plezal v predelu levo od Jugo-ve smeri na mestu z 90 st. naklonom, sicer pa je bilo vseh 1000 metrov stene naklonine 45-65 st. Zaenkrat še ni podatkov, da bi kdorkoli tu že plezal pozimi. 20. januarja je Tomazin plezal z Matjažem Ravhekarjem v srednjem delu V stene, desno od Železničarske smeri. V spodnjem delu je bila stena pretežno kopna, zgoraj pa so bile spet odlične ledne razmere. Splezala sta vsak svojo izstopno varianto. Vzpon je verjetno prvenstven, višina stene je okoli 1000 m, plezala sta pet ur, stena pa ocenjena do IV - in z naklonom do 80 st. Sledil je Kavkin slap, kar je nova smer v S steni Stenarja. Vstopila sta levo od Prevčeve smeri, izstopila pa tik ob vrhu Stenarja. Ključno mesto je bila vstopna sveča (70-00 st, VI), plezanje pa z izjemno prvega in zadnjega raztežaja povsem ledno: 100 st., VI 50-80 st.. IV, 320 m, 5 ur. Miklavčica jim je torej uspelo dograjevati in tudi obdržati. Novoustanovljeno društvo je našlo pomoč pri KS, organizacijah in predvsem krajanih. Odstopali so gradbeni material in tudi lastno vložili delo. Zahvala tega društva gre tudi ZTKO Kranj in DO, ki imajo sedež v tej krajevni skupnosti. • D. Humer Foto: G. S i ni k žič, 3. Nataša Stampfelj (Brdo); m. mladinci: 1. Denis Debeljak, 2. Gorazd Štrukelj (oba Tržič), 3. Grega Fujs (Brdo); mladinke: 1. Andreja Grašič (Križe), 2. Andreja Poljanec (Sebenje), mladinci: 1. Marko Dolenje (Brdo), 2. Boštjan Sinko (Kranj), 3. Anže Rener (Pristava); člani: 1. Klemen Dolenc (Mošnje), 2. Ivo Oljačič (Tržič), 3. Tomaž Novak (Elan); veteranke: 1. Anica Jerman (Bistrica), 2. Jožica Celnar (Kranj), 3. Barbara Hubert (Sebenje); ml. veterani: 1. Jože Bohinc (Križe), 2. Tine Zupan (Mošnje), 3. Jože Štefe (Sebenje); st. veterani: 1. Peter Pajk (Naklo), 2. Janez Ambrož (Križe), 3. Julij Ulčar (Jesenice). J. Kikel Zadnjič je v minuli zimi Tomazin obiskal Stenar marca. Z njim je bil Urban Golob (AO Ljubljana Matica). Preplezala sta novo smer v S steni, levo od Severnega raza. Smer sta imenovala Severni slap, ocenila pa V-, 90 st. III-IV, 50-75 st., 400 m, 8 ur. Čisto za konec sezone pa je Iztok opravil še s smerjo Dular-Juvan v Kamniških Alpah. Smer je preplezal skupaj s Tomom Virkom (AO Domžale). Janko Meglic je v Storžiču preplezal Mladinsko in Cankarjevo, v navezi s Premrlom, Primožičem in Korenom pa še Črni graben (V, 600 m). Sestopili so v Petem žrelu. Slavko Rožič je bil kmalu po novem letu na Košuti, kjer je opravil grebensko prečenje, v Storžiču je preplezal Črni graben, v Beli peči Javorniški steber (VI A 1, 100 m), v Begunj-ščici Zeleniško smer in v Storžiču Kramarjevo (IV/HI, 600 m). Aljaž Anderle je v Dolini opravil s Tremi srci (VIII+ ), v Finkeinsteinu Dual Route (VII), v Vipavski Beli je splezal smeri Moška polfinalna (VIII-), Ženska polfinalna (VI + /Vili-), Ženska finalna (VIII-), v Dolini pa Smer krokarjev (Vili) in Disco vertical (IX-). Naveza Klemen Premrl in Andraž Koren je v Ospu preplezala Gobo (VIA 2, 130 m), v Beli peči pa Sleparsko (III/IV, 80 m) in Planšarsko in Božično (VIA 2, 130 m). Opravljenih je bilo še nekaj plezalnih tur v bližnjih gorah, veliko pa so alpinisti trenirali v Dolžanovi soteski. Med solo vzponi je najbolj izstopal Filip Bence z vzponi v Begunjščici in Beli peči. Veliko časa pa so alpinisti porabili tudi za dokončno montiranje umetne plezalne stene v telovadnici Osnovne šole heroja Bračiča. Ta stena jim omogoča treniranje tudi v neugodnih vremenskih razmerah, primerna pa je tudi za tekmovanja. Janez Kikel Torek, 5. junija 1990 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK 11. STRAN GLAS Smučarska zveza Slovenije Doma kar največ FIS tekem Ko so prejšnji torek na seji predsedstva smučarske zveze govorili o minuli in bodoči smučarji sezoni, še niso vedeli za slovo Mateje Svet. Rublja na, 1. junija - Seveda bi bilo najbrž ozračje na zadnji seji ^edsedstva Smučarske zveze Slovenije precej drugačno, če bi načr-* za novo sezono delali brez naše najboljše smučarke vseh časov, "»teje Svet. Kljub temu pa so na petkovi tiskovni konferenci ob s'°vesu Mateje iz tekmovalnega smučanja povedali, da zato dela za ,ektnovalce ne bodo spreminjali in da za Matejo Svet prihajajo no-v* dekleta. Za letošnjo zimo pa seveda najbolj računajo na Katjušo ^Šnik, Natašo Bokal, Narciso Šehovič, Mojco Dežman, Urško "orvat in sedaj še poškodovano Veroniko Šareč. Pri alpskem smučanju bo >0'eg tekem svetovnega pokala "avna pozornost usmerjena k ^tovnemu prvenstvu, ki bo j^di zime v Saalbachu v sosed-Hli Avstriji. Ni pa še jasno, kje bo letošnja sezona začela, 4J bi moški morali startati naj-[reJ v Avstraliji in nato v Novi ^landiji, toda po odpovedi vstralskih tekem, bodo po vsej erJetnosti morali odpovedati Jfdi veleslalom in slalom v No-' Zelandiji. Dekleta pa letos **em na južni polobli nimajo, saj so Argentinci (Las Lenas) predvideni smuk in super veleslalom že odpovedali. Zato bo program dela naših alpskih smučarjev usmerjen na priče-tek sezone konec meseca novembra. Sprememba predvideva delo celotne ekipe pod enim vodstvom strokovnega teama, katerega vodja Matjaž Kranjc odgovarja za delo in ima kom-petence tako v veleslalomu, super veleslalomu, kot tudi slalomu. Ekipa se torej ne bo več delila na slalomiste in velesla- lomiste, saj bodo vsi trenirali in nastopali v vseh disciplinah. Izjema so le tekmovalci, ki so bili že dosedaj vezani na eno disciplino (Benedik - slalom). Na tekmah svetovnega pokala bodo nastopali samo tekmovalci, ki bodo z rezultati dokazovali, da so se sposobni plasirati med najboljših trideset. Tekmovalci, ki bodo izpadli iz tekem za svetovni pokal pa se bodo morali dokazovati na tekmah nižjega ranga. Kot je na torkovi seji Predsedstva skupščine smučarske zveze Slovenije povedal Tone Vogrinc, direktor alpskih reprezentanc in predsednik strokovnega sveta, je izrednega pomena delo z mladimi v klubih, kjer bo skrb nad strokovnim delom izključno v osnovnih organizacijah. Te naj bi se po novem organizirale v tri regije: zahodno, center in vzhodno (gorenjski in primorski klubi bodo v zahodni regiji). V vsaki regiji se morajo posamezni klubi dogovoriti o skupnem delu, določiti nosilce dela, ter se organizirati tako, da treningi in tekmovalni sistemi tečejo povsem ločeno od ostalih regij (ukinitev JUGO točk). Pred dokončno izdelavo programov pa bo seveda potrebna koordinacija z ostalimi regijami in reprezentančnimi selekcijami. "Na domačih smučiščih bomo skušali organizirati čimveč FIS tekem, saj nas udeležba 10 smučarjev na tujih FIS tekmah stane več kot organizacija tekme na kateri nastopi več kot sto tekmovalcev. Izračunali smo tudi, da alpsko smučanje na leto rabi okrog 2 milijona mark, kar predvidevamo, da bo zadoščalo tudi v novi sezoni," je tudi povedal Tone Vogrinec na torkovi seji. • V. Stanovnik Konec športne poti Mateje Svet Ko smo ljubitelji smučanja sredi prejšnjega tedna slišali, da se od tekmovalnega smučanja poslavlja naša najboljša smučarka vseh časov, Mateja Svet, kar nismo mogli verjeti. Mateja, ki nas je že leta 1984, komaj šestnajstletna, razveselila s prvo točko na 111 A\ tekmi svetovnega pokala *| H - s na naši "Lisici" v Maribo- ru, je v sedmih letih svoje športne kariere tolikokrat * navdušila ljubitelje smučanja, da smo se kar navadili na njene uspehe. Postala je pač naša in poleg Boja-ovenskega smučanja. Občudo-; na tekmah svetovnega pokala zmagala kar sedemkrat, poleg tega pa je enajstkrat osvojila drugo mesto, štirikrat tretje in štiriinšestdesetkrat točke za svetovni pokal. Bila je prva v veleslalomu na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1984, na svetovnih prvenstvih pa je osvojila kar pet medalj, od tega zlato v slalomu leta 1989 v Beaver Creeku. Srebrno medaljo v slalomu je osvojila tudi na olimpijskih igrah v Calgarvju, kar štiri medalje pa ima v slalomih svetovnega pokala (zadnjo, srebrno, je osvojila v prete- kli sezoni). Seveda smo se do petkove tiskovne konference, ki jo je sklicala sama v prostorih ljubljanske televizije, spraševali, kaj je vzrok njenemu nenadnemu odhodu iz smučarske arene. Ne toliko nenadnemu, če se spomnimo, da je Mateja Svet sama že večkrat omenjala, da bo morda kmalu prenehala smučati, temveč nenadnemu zato, ker pač odhaja nekako na vrhuncu kariere, s še ne dvaindvajsetimi leti. "Dolgo časa sem premišljevala o tem koraku, o slovesu smučarski karavani. Nisem se hotela prenagliti. Vzela sem si čas, pustila, daje stvar v meni dozorela. Toda niti pomlad, niti konec sezone nista spreobrnila srca, ki je govorilo naj neham. Dvom, da gre morda le za trenutno zasičenje s smučanjem, je vse bolj izgineval, porodila se je gotovost. Hočem spremembo, mir in začetek nečesa drugega. Napočil je čas, ko se moram posloviti, zaključiti eno in pričeti drugo obdobje življenja," je s preprostimi besedami sama pojasnila svoj odhod. Marsikdo je morda ni razumel. Nekateri so ugibali, da so posredi težave z Elanom in denarjem, drugi, da so spori v vodstvu Smučarske zveze. Mateja pa je na vsa vprašanja odgovarjala enako: "Rada bi se poslovila od dela svojega življenja, ki mi veliko pomeni, v prijetnem vzdušju, brez očitkov in sumničenj. Zatorej poudarjam, da težave Elana in drugih sponzorjev niso razlogi za mojo odločitev. Stvar vsakega športnika je, da se sam odloči, kdaj preneha svojo športno pot in zavije na novo. Zato bom najprej nadoknadila zamujeno. Veliko stvari se moram naučiti. Dokončala bom srednjo šolo. Stopila bom na pot novih podjetnikov. Imam nekaj idej, znam trdo delati." Pa vso srečo in veliko uspehov, Mateja! • V. Stanovnik enis Teniška šola in rekreacija . ,'nj, 1. junija - Poleg približno šestdesetih tekmovalcev, ki treni-jto v Teniškemu klubu Triglav v Kranju, pa v klubu prirejajo tudi j|*lsko šolo za otroke in odrasle. Tako se prav te dni začenja "teni-Šola", ki je namenjena otrokom od šestega do osmega leta, obe-1,1 pa v že pripravljajo tečaje za odrasle. . "Teniška šola za otroke" je (j '°letna šola, saj obsega 150 h strokovnega učenja tenisa, ^embno je namreč poveda- otrok. "V šoli bodo uporabljene sodobne metode in pripomočki za teniški trening, kajti teniška šola tudi pozimi ne bo Odprto prvenstvo Kranja v tenisu Zmaga Urhu in Jezerškovi Jtranj, 3. junija - Na Odprtem prvenstvu Kranja v tenisu, ki je b"o minulo nedeljo, je nastopilo dvaintrideset tekmovalcev iz Vse Slovenije. Prvenstvo je bilo namenjeno tenisačem do šestnajstega leta, zmagal pa je Borut Urh. . V prvem polfinalu sta se pri mladincih pomerila Borut ^rh in Marko Kavčič (oba TK Triglav Kranj). Zmagal je Bo-Urh z rezultatom 2:1 (6:3, 4:6, 6:2). V drugem polfinalu r* sta igrala Franc Bezjak (Maribor) in Boštjan Mulej (TK ''iglav Kranj). Po zmagi z rezultatom 2:1 (3:6, 6:3, 6:2) seje i, finale uvrstil Bezjak. V finalu pa je Borut Urh premagal h«"anca Bezjaka z rezultatom 2:0 (6:3, 6:1). Pri dekletih je bila "deležba tekmovalk nekaj manjša, zmagala pa je Dunja Je-^ršek (TK Triglav iz Kranja). . Konec tedna pa je bilo v Titovem Velenju republiško rjansko prvenstvo v tenisu, na katerem sta odlično igrala panjčana Por in Janškovec, ki sta se uvrstila v ponedeljkovo '"lalno igro. • V. Stanovnik klub," pravi Rudi Kavčič, predsednik Teniškega kluba Triglav Kranj. Da pa je bila organizacija teniške šole za otroke res po-trebana pove podatek, da se je že v prvih dneh prijavilo toliko mladih, da so mesta večinoma že zasedena, vseh skupaj pa naj bi letos v šolo vzeli okrog petdeset. Tisti, ki pa se še zanimate za otroške tečaje tenisa, pa se o vsem lahko podrobneje pozanimate pri Teniškemu klubu Triglav, vsak dan med 16. in 18. uro, ali pa po telefonu 27-670. Na isti naslov in telefonsko številko lahko povprašate tudi o tečajih za odrasle. Za začetnike so to deset urni tečaji, ki se začenjajo vsak ponedeljek ob 18. uri in trajajo ves teden (vsak dan po dve uri). Prijave sprejemajo do pol ure pred začetkom tečajev na asfaltnem igrišču (pri kranjskem bazenu). Prispevek za tečaj je 300 dinarjev. Tisti, ki po začetnem tečaju ugotovi, da je tenis šport, ki se mu bo začel posvečati v prostem času, pa se lahko nato vpiše še v nadaljevalne tečaje. V kranjskem teniškem klubu imajo tako že okrog stosedem-deset članov, ki se za rekreacijo merijo med seboj po sistemu igranja na kartice. Prav sedaj pa se v klubu dogovarjajo, da bi organizirali še tekmovanja za slabše igralce. Njihovi najboljši rekreativci namreč nastopajo v gorenjski ligi, veterani pa na najrazličnejših veteranskih tekmovanjih, ki jih organizira Teniška zveza Jugoslavije. Ravno v tej kategoriji, med veterani, pa so Kranjčani med najboljšimi v Jugoslaviji. • V. Stanovnik iij * Je bilo zanjo med otroki ^ njihovimi starši veliko zani-„anJa in da bo šola temeljila Jo ^anciranju staršev. Vodil l,..bo Mitja Kermavner, dip. rJte'J tenisa. Imel pa bo toliko Po .^očnikov, da bo imel en eU na skrbi le pet do šest prekinila z delom. Takrat bodo namreč treningi v telovadnici. Šola se bo sama financirala, starši pa bodo mesečno plačevali 300 dinarjev za otroka. Po enem letu je že viden talet in napredovanje pri otroku, takrat pa najboljše povabimo v Zmaga škofjeloških ekip Ljubljana, 1. junija - Na Slovenskem taborniško-partizanskem mnogoboju, ki je bil od 25. do 27. maja 1990 v okolici Marindola v Beli Krajini, so največ uspeha poželi taborniki in tabornice iz škofjeloškega odreda Svobodni Kamnitnik. Na dvodnevnem orientacijskem pohodu so tekmovalci morali izpolniti vrsto različnih nalog. Risali so skice, vrisovali kontrolne točke na specialne zemljevide, tekmovali v signalizaciji, se pomerili v postavljanju bivaka in se preizkusili še v drugih veščinah. V konkurenci tabornikov (J 5-20 let starosti) so bili najboljši, kot smo že zapisali, člani OSK iz Škofje Loke, 2. mesto pa so zasedli člani Zmajevega odreda iz Ljubljane. Škofjeloške tabornice so prav tako zmagale pred Ljubljančankami, članicami Odreda trnovskih regljačev. Najbolj napeto tekmovanje je bilo med klubovci (nad 20 let starosti), kjer je med štirimi ekipami zmagal Odred močvirskih tulipanov iz Ljubljane, tekmovalci odreda Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke pa so zasedli 3. mesto. # Igor Drakulič Pri mlajših Triglav, pri starejših Ilirija — Letni bazen v Kranju je v soboto gostil mlajše in starejše pionirje in pionirke, ki so imeli tretji nastop v predtekmovanju za ekipno republiško prvenstvo. V tem kolu so v Kranju nastopili plavalci in plavalke Ilirije (Ljubljana), Kamnika, Radovljice in kranjskega Triglava. V kategoriji mlajših pionirjev in pionirk po treh kolih vodi v obeh konkurencah Triglav, pri starejših pa je v vodstvu med pionirji Ilirija. Vrstni red ekip po treh kolih - ml. pionirji in pionirke - 1. Triglav 21.824, 2. Ilirija 17.308, 3. Kamnik 7.634, 4. Radovljica 6.556; sta pionirji in pionirke - 1. Ilirija 34.701, 2. Triglav 31.984, 3. Radovljica 8.156. Po tretjem kolu je bila v bazenu manjša slovesnost. Najboljšim trem plavalcem in plavalkam Triglava so za prvo do tretje mesto za zimsko plavalno sezono podelili klubske majice. Na slovesnosti so na pomoč priskočili Unior, Slovin, Mercator in Kokra. Klubske majice so dobili Hribar, Noe, Skumes, T. Suhadolnik, A. Pire, Ga-šperlin, Novak, Omejc, Dmitrovič, Potočnik, Sušnik, Gros, Prosen, Bregar, Grobovšek, Dunka, M. Suhadolnik, Mladeno-vič, M. Jamnik, Bogataj, Kirbiš, Resman, Milenkovič, A. Studen, Božikov, B. Vojičič, M. Jamnik, Djorič U. Bregar, Hajdi-njak, A. Jereb, Juvan, D. Torkar, P. Studen, Blatnik, Puškar, Sifrer, T. Blatnik, Prosen. Foto: G. Šinik • D. H. Planinska izleta Kranj, 1. junija - V Kočanih v Makedoniji bo letsos srečanje pobratenih planinskih društev Jugoslavije. Planinsko društvo Kranj organizira udeležbo z nekoliko razširjenim programom. Razen vzponov na vrhove v okolici Kočanov in udeležbe na slovesnosti je predviden tudi vzpon na najvišji vrh Bolgarije, na 2925 metrov visoko Musolo. Vzpon bo izveden le na osnovi dogovora z udeleženci. Vzpon terja dve, povratek pa 4 ure. Udeleženci srečanja v Kočanih bodo odšli z ljubljanske železniške postaje v četrtek, 14. junija, ob 14.15, povratek pa bo v ponedeljek ali torek, 18. ali 19. junija. Prijave sprejema do 5. junija pisarna Planinskega društva Kranj, Koroška 27, telefon 22 - 823, kjer dajejo tudi vsa pojasnila. Planinsko društvo Kranj pa organizira v soboto, 9. junija, izlet na Kobariški Stol. Posebni avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob 6. uri zjutraj. Planinci bodo potovali prek Vršiča do mejnega prehoda Učeja, od koder je do vrha 2.5 ure. Sestop bo v Breginj, kjer bo izletnike čakal avtobus. Prijave sprejema in pojasnila daje pisarna PD Kranj na Koroški cesti. • J. K. Strelstvo Jubilejni Nagličev memorial Kranj, 27. maja - V spomin na nekdanjega odličnega kranjskega strelca in državnega prvaka je Občinska strelska zveza Kranj priredila na strelišču v Struževem tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanje je bilo deseto, jubilejno, na dosedanjih devetih pa so strelci tekmovali z malokalibrsko puško. Tokrat so tekmovali tudi mladinci in pionirji iz Kranja, ki jih je na tekmovanje pripravljal trener Vladimir Žmitek. Kamničani so dosegli najboljši ekipni rezultat in s tem potrdili, da sodijo med najboljše strelce v državi, pa tudi med posamezniki so osvojili prva tri mesta. Prejeli so pokal, posamezniki pa dragocene praktične nagrade. Ekipno je zmagal Kamnik s 738 krogi pred Triglavom Javornik Koroška Bela 658, mladinci Kranja 624, članskima ekipama Kranja in kranjsko pionirsko ekipo. Med posamezniki so na prvih treh mestih Kamničani: Repič 253, Radej 249 in Zore 236, sledijo Malovrh (Kranj) 232, Jezeršek (Triglav) 231, Oražem (Kamnik) 226, Vitez (pionir Kranja) 226 itd. • B. Malovrh Radovljiško nogometno prvenstvo Prijave še do četrtka Radovljica, 5. junija - Še do četrtka, 7. junija, je čas za prijave za radovljiško sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Pisne prijave z imenom, priimkom in naslovom vodje ekipe sprejema ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, telefon 75-350. V ponedeljek, 11. junija, pa bo že znan razpored tekmovanja. Startnina za ekipo je 500 dinarjev in mora biti plačana hkrati s prijavo. Številka žiro računa je 51540 - 678 - 81547. Tekmovanje bo v torek in četrtek, 12. in 14. junija, na igriščih v Radovljici, Lescah in na Bledu. Tekme bodo trajale dvakrat po 20 minut. Ce bo izid neodločen, se bodo izvajali kazenski streli. ^ *J» K« Pokal Šumi kranjskim pionirjem Na finalnem košarkarskem turnirju pionirskega festivala za pokal Šumi so konec tedna igrali tudi pionirji iz kranjske Osnovne šole Simon Jenko. Na turnirju so zmagali pred ekipo ZŠDI, ekipo Osnovne šole France Bevk in ekipo Osnovne šole Peter Šprajc - Jur. • V. S. RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Tor. I w V] No ja - če ne prej, se bodo najkasneje do jeseni naši občinski parlamenti že samoizvolili, kajti tuge in muke, ki jih dajejo pri tem poslu, so tako velike, zadrege tako silne, da sploh ni moč pričakovati, da bi jim šla ta volilna procedura kaj hitreje od rok. Če ste za vroče in če si v času, ko zaseda vaš občinski parlament, srčno zaželite kakšnega cirkusa, vam toplo svetujemo, da se namenite v skupščinske klopi, med poslance, ki ste jih tako radodarno obkljukali na nedavnih volitvah. Kot občinstvo, kot opazovalci seveda, kajti zdaj vam že mora biti jasno, da v večstrankarskem sistemu volilci res odločamo SAMO ENKRAT v ŠTIRIH LETIH: na nedeljskih volitvah in nikdar prej in nikdar kasneje, sploh pa ne kdaj vmes. Prvi dve uri se vam bo kar /letno zdelo. Znabiti, da se bodo dobrih šestdeset minut kot zagrizeni levi dajali, kaj naj sploh ostane na dnevnem redu in kaj mora NEMUDOMA DOL z dnevnega reda. Nič vam ne bo sicer jasno, čemu tak vik in krik zaradi take formalnosti, kot je dnevni red, ker pač ne poznate vseh strankarskih trikov in zvijač. Ko pa bodo poslanci kot po tekočem traku telovadili k mikrofonu in vsi po vrsti histerično vpili, da se s takim dnevnim redom ie ne NE STRINJAJO, se vam bo sčasoma zabli-skalo samo to, kdo je kdo in kateri strankarski kliki pripada. Ko bodo ti bojeviti krojački novodobne demokracije dnevni red za silo skrpali, se bo že ob prvi točki začelo »jovo na novo«: kdo bo koga s krepelom po glavi. Ko bo za mikrofonom telovadil oni z leve strani mestnega parlamentka, bo de- TEMA TEDNA CIRKUS sna zavijala kot volkovi v pustinji: uuuuu! Ko si bo napenjal srajco oni z desne strani, bo leva stran togotno cepetala z nogami. Če boste po šestih urah takega mestnega cirkuškega programa še vztrajali in ohranili živčke, potem ste vzdržljivi kot slon in potencialni kandidat za poslanca na naslednjih demokratičnih volitvah. Najbolj butasto pri vsem pa je, da se pluralistična strankarska srenja suva med seboj tudi ob vprašanjih, ki so absolutno irelevantna tako za mesto in okoliš, republiko in Evropo ter celo za njih same. Saj še tak tumpek nekako »kapira«, ko se borijo zato, da se iz- voli NJIHOV kandidat, da se uveljavi PROGRAM njihove stranke, izven vsake pameti pa je, da se ravsajo za vsak prazen nič, se pravi: za goli princip. Logični zaključek torej je, da se ne koljemo med seboj zato, da bi bila uveljavljena NAŠA volja in NAŠA stvar, ampak zato, da bo oni drugi zaklan. Če dobro premislimo, drugače tudi ne more biti. V tej revščini, ki jo tolčemo s strankarskimi prvaki vred, kakšni različni strankarski programi sploh ne bi bili možni. Ne moreš ti strankarsko filozofirati, če ti narod malodane prosi »Dajte nam kruha«, ne moreš se iti parlamentarizma zahodnega tipa, če je vse na tleh in vse do obupa zavoženo. Tako so že pred volitvami videle vse stranke situacijo popolnoma enako: demokrati, komunisti, socialdemokrati, socialisti... Vsi so šli v boj za volil-ce z domala identičnimi volilnimi programi, zato pa se zdaj v parlamentih ustvarjajo neke umetelne razlike in imamo »iz fin-farja drobiž.« Njihove poti se po občinah v resnici zelo malo ločujejo. Da pa bi bili »tazaresni« parlament in da se vidi, kdo je kdo, je pač treba »vun štrleti« v nepomembnih zadevah. Če bi za ta cirkus zaračunavali vstopnino, bi jo občinstvo po predstavi zahtevalo nazaj. Predstave se tudi izžvižgati ne splača - škoda sape! Do nadaljnjega zato priporočamo, da si potešite svoje duhovne potrebe v pravih cirkusih, kajti v cirkusih parlamentarnega tipa se vam bo prej ali slej zabliskalo, da gre ven in ven za žaganje vode ali za pihanje v meglo.... • D. Sedej CVEK Kje sta kipa? V veliki sejni dvorani skupščine občine Jesenice je bila oni dan skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Čeprav je bila skupščina v novi sestavi, z novimi poslanci, dvorane niso prebelili in ne obesili na okna zaves. So pa napravili nekaj drugega. V dvorani že leta in leta pred prelepim kiparskim delom akademskega kiparja Torkarja na podstavkih stojita tudi kipa Tita in Kardelja. Tokrat ju ni bilo: na podstavkih sta stala velika zvočnika, kajti seja je morala biti že tako pomembna, da so dvorano ozvočili. Poslanec, ki ga je zanimalo, KJE STA VENDARLE kipa Tita in Kardelja, je dobil odgovor, da velikih zvočnikov nikakor niso imeli kam dati in da je najprimernejše mesto prav na podstavkih, kjer sta stala Tito in Kardelj. Pojasnjeno mu je tudi bilo, da bodo dvorano prebelili in da bosta tedaj prišla odstavljenca nazaj.... Če verjameš, je lahko tudi res, kajti samo kakšna »naivčina« lahko verjame, da ...»zvočnikov ni bilo kam dati...« Dvorana je tako velika, da bi zvočnika lahko stala kjerkoli in ne bi nikogar motila, sploh pa smo baje v zlatem veku tehnike in ni hudir, da ne bi tudi na Jesenicah našli nekoga, ki bi stvar rešil tako, da kipov ne bi bilo treba odstraniti. Navkljub prepotrebnim velikim zvočnikom pa je bila dvorana pol seje ozvočena, nekaterih govornikov pa se ni čisto nič slišalo. Kdorkoli je že poskrbel za odstranitev kipov, ki sta DOPOLNILO stenskega reliefa akademskega slikarja Torkarja, naj po možnosti razmisli tudi o tem, da »vrže dol« tudi relief, ki ponazarja rojstvo nove Jugoslavije. Sicer pa: za tozadevne čistke je na samih Jesenicah še vedno veliko možnosti in priložnosti. Samo za namig: v kolodvorski restavraciji imajo tako ogromen portret Tita, da ga kakšna čistka zanesljivo ne bo mogla tolerirati... • D. S. Nežni Ronald Bivša prva dama Amerike Nancy Reagan ne dovoli, da bi jo svetovna javnost pozabila. Nedavno je bila na obisku v Franciji, kjer je predstavila svojo knjigo spominov in dala obširni intervju. Med drugim je izjavila, da ji ljubljeni mož najmanj tisočkrat dnevno pove, da jo ljubi in da enkrat na leto pošlje telegram njeni materi, v katerem se ji zahvali, da je rodila Nancy. »Osem let sem spala s predsednikom Združenih držav in to mi seveda daje poseben status,« je rekla. O Ronaldu pa je dejala, da ni šel na lepotno operacijo, da ne pije in ne kadi, da gre zgodaj spat in vsak dan telovadi. Kuhinja je kuhinja Angleške gospodinje so množično gledale film o povsem povprečni gospodinji, ki preživlja svoje dolgočasne dneve in se na koncu odloči, da gre v Grčijo. Tam doživi ljubezensko avanturo s postavnim Grkom... Agencije so že sporočile, da so izdatno porasli aranžmaji za letovanje v Grčiji. Neka Angležinja, ki se je pravkar vrnila s takega dopusta, je izjavila, da so se nekatere njene znanke celo poročile s svojimi romantičnimi ljubimci - da bi naposled odkrile, da se jim je zgodilo Tscovm vsh u omm UL. JANKA PUCUA 7 KRANJ TEL. 064-35-103 ZA BOLTEZOM NA TRGU RIVOLI VAM PONUJA: VSA OBLAČILA OD 0 DO 10 LET, SEDEŽE ZA V AVTO, HOJICE, NAHRBTNIKE ZA DOJENČKE, KENGURUJE VOZIČKE, ORTOPEDSKE COPATE, OTROŠKA KOZMETIKA IN VSE VRSTE IGRAČ. POSEBNA PONUDBA: • ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČKI »MARELE« po 1.223,00 DIN • KOMBINIRANI VOZIČKI 2.680,00 0IN • AVTOSEDEŽ • LEŽALNIK • NAHRBTNIK • KENGURU DELOVNI CAS: od 9 od 16. -19. ure SOBOTA od 9.-12. ure 1.070,00 DIN 750,00 DIN 400.00 DIN 255.00 DIN -12. ure in isto kot prej - s to razliko, da imajo zdaj kuhinjo v Grčiji, prej pa so jo imele v Veliki Britaniji. Atina v družinskem krogu Vse tako kaže, da bo mala Atina Onassis, naslednica ogromnega bogastva, končno imela tudi tisto, kar ni mogoče kupiti z nobenim denarjem tega sveta: svojo družino. Njen oče Thierrv Rousel se je nedavno tega oženil s svojo dolgo- St- Dobrota je sirota Zadnje čase je slišati, da Elan nima niti toliko denarja, da bi lahko poravnal sodne stroške prisilne poravnave z upniki. Kakorkoli že si mislimo o Elanu in njegovi aferi, kakorkoli že obsojamo akterje njegovega zloma in v resnici pomilujemo Elanove delavce, ki bodo leta in leta plačevali za kriminalne grehe svojih šefov, vso zadevo lahko pogledamo tudi z druge strani. Menda ja vsi vemo, kako radodaren je bil v letih svojega največjega razcveta Elan - ne le do svojih poslovnih partnerjev doma in v tujini, tudi do vseh drugih, ki se bolj ali manj ukvarjajo s smučanjem. Samo zamislite si, kako bi bilo, če bi vsi, ampak zares vsi, ki so kdajkoli dobili od Elana smuči zastonj ali s popustom, prinesli taiste smuči pred begunjsko tovarno. Vse Begunje bi jih bile polne... Kaj Begunje, vrsta bi se bila vila tja do Kranja in Ljubljane! Elan ni nikoli odklonil prošenj za dodelitev smuči smučarskim klubom vseh vrst in uspehov - če niso romale zastonj, so pa zanesljivo z izdatnim popustom. Bile so Elanove smuči z* brezštevilne nagrade, Elan je bil sponzor pa tisočkrat in tisočkrat pokrovitelj - in pri tem novinarska srenja ni nobena izjema! Kar trlo se je zastonjkarjev vseh baž pred Elanovimi vrati, tako da so si morali že sami kaj taktnega izmisliti, da jim niso popolnoma izpraznili skladišč. Dobrota je sirota! Danes ni na tem božjem svetu ene same duše, ki bi bila pripravljena posoditi denar Elanu - celo samo za sodne stroške! • D. S. letno ljubico, Švedinjo po rodu, s katero ima že dva otroka. Ljubezenska zgodba Thierrv-ja in Švedinje Gaby je trajala dolga leta, burila duhove svetovne smetane, prvi ženi Christi-ni Onassis pa povzročila veliko nesrečnih dni. Christina je želela, da ga za vsako ceno zadrži in včasih mu je celo dala na razpolago svoj avion, da oddi-de na sestanek z Gaby. Končno je nesrečna Christina le pristala na ločitev, tri mesece preden je umrla. Thierry se je boril za malo Atino, na katero je zelo navezan, prav tako pa je na očeta navezana Atina. Male gorenjske vasi Mevkuš Piše: D. Dolenc Od "meva" ali od Miklavža Mevkuš je majhna vasica, zložena malo na rob hriba tik nad pokopališčem v Zgornjih Gorjah in na drugo stran pori-njena v graben, ki se spušča v korito Radovne. Kdo ve, kaj je bolj pravilno: na tabli in v krajevnem leksikonu piše Mevkuž, na hišnih številkah Mevkuš, domačini pa izgovarjajo Mevkš. Po moje je bil od nekdaj "š" na koncu, pa so se našli uradniki, ki so hoteli imeti vse skupaj bolj "pravilno" in ponekod zdaj, po sili, piše "ž". Od domačina pa "ž-ja" ne boš slišal. Pri Štoraklno-vih smo razmišljali, od kod bi prišlo to ime. Verjetno bo imela prav štoraklnova mama, ki pravi, da je bil včasih v tem bregu mel, kamor so včasih Gorjanci odmetavali odpadke. V ljudskem jeziku je bil to "mev" in od tod Mevkuš. Ali pa je tako popačeno ime po cerkvici sv. Miklavža, sredi vasi in je od "Mekvavža" prišel Mevkš. Mlin, furmani, zvonci in Kristlova harmonika A naj bo tako ali drugače, Mevkšan ali Mevkužarji so prijetni ljudje in čeprav so kar nekam skriti, bogu za hrbtom, kot radi rečemo, so glas o sebi poslali daleč v svet. Nekoč so bili znani po Komarjevem mlinu in žagi, noč in dan so furmani fu-rali moko in les iz globeli v strm breg in na drugo stran v Gorje in potem proti Bledu na železniško postajo. Tu so bili doma znani izdelovalci kravjih zvoncev, mojster Vinko Jan in njegov pomočnik Matevž Zima. Oba sta že pokojna. Zdaj tod dela zvonce le že Alojz Jan z Višelnice. Poznali so ju vsi, od kmetov do turistov, ki so si za spomin jemali s seboj domov lepo zveneče zvonce. No, dober glas o Mevkšu pa je daleč v svet ponesel tudi Kristel Slivnik, Štoraklnov, ki je razte-goval meh svoje diatonične harmonike na vseh večjih prireditvah, tekmovanjih, dvajset let je spremljal folklorne skupine, od tega petnajst let samo folkloro leske Verige. Celo na prospektu Bleda je naslikan, v črki "B" ga najdete in cela vrsta priznanj visi na stenah doma, celo s Kosova ga je prinesel. Morali bi videti fotografijo, ko je bil v pastirski obleki slikan z lovskim rogom v Krmi, pa v narodni noši z raztegnjeno harmoniko! Prijatelj mu je iz Nemčije poslal revijo z ljudskimi ansambli, kjer so bili predstavljeni tudi Avseniki, na fotografiji s folklornima plesalcema pa je posnet tudi Kristel s svojo harmoniko. Na Šobcu je bilo, se spominja. Še vedno razteguje svoj meh. Po blejskih hotelih igra za turiste, pa na izlet ga povabijo s seboj Gorjanci. Prejšnjo nedeljo so bili pri Krambergerju v Negovi. Kar zase ga je hotel najeti nesojeni predsednik Slovenije, tako je bil navdušen nad njim. Navezani na zemljo in živino Mevkuš ima danes 28 hišnih številk in okrog sto prebival- cev. Nikoli tu ni bilo nobenega velikega kmeta, pravijo, le skromne bajte in kaže, da so mogočni gorjanski kmetje tu imeli svoje dninarje. Hiše so bile včasih majhne, največ po štiri živine so bile v hlevih, običajno pa le po ena, dve, kakšen pujsek je krulil v svinjaku, zaposlitev ni bilo. Le dnine so pele. Danes so vašča-ni zaposleni po blejski industriji, največ v bližnjem Lipu, v Vezeninah, včasih so od tod hodili v jeseniško železarno. Toda navezanost na zemljo, na živino, je ostala še danes. Vsaj po kravico imajo še vedno pri Komarju, pri Trnovcu, pri Marku, pri Štoraklnu, pri Žu-merčku, pri Vavru, pri Knaku in pri Zvavnikarju. Pri Ferjan imajo konja, Vinko Kenda, Tr-novčev pa ima vse leto v oskrbi Žveglnovega konja, čez poletje ga pa da v Radovno, da nosi tovore v koče pod Triglavom. Prava znamenitost je ta konj Cveto. Triindvajset let je star in bo letos že njegova osemnajsta planinska sezona. Staničevo kočo, Kredarico in Planiko oskrbuje. Zjutraj gor, zvečer dol. Pri Komarjevi skalci je najlepše Danes je v Mevkušu nekaj novih hiš, nekaj je obnovljenih, nekaj pa jih prav zdaj dvigajo, POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 Telefon 22-196 (nasproti porodnišnice) PREGLED VIDA pon., sr. od 14. -15. ure zdr. - ZD Kranj tor. od 15. -17. ure zdr. - UKC Ljubljana OČALA IZDELAMO TAKOJ PO PREGLEDU, DOBER IZBOR OKVIRJEV Se priporočamo! TJNI pozidavajo; povsod je čutiti napredel pridne ljudi. Turisti; čnih sob v vasi zaenkrat ni, w pa rečeno, da jih ne bo. Turisti radi zaidejo sem dol, posebej spodaj ob Radovni jim je všeč-Tik nad Komarjevim jezom Radovna obliva otoček in tu sp najlepši temno zeleni tolmuni-Človek bi kar sedel, gledal i užival. Komarjeva mama irn* tam zraven zelnik in ve pove-dati, da hodijo sem gor prav rade posedat gorjanske in blejske učiteljice, da si tu hlade živce-Pri Komarjevi skalci pravijo temu prelepemu kotičku MevkU' ša. Voda izgleda lepa, čista, toda Komarjevi pravijo, da ni, o* z gorjanskih blokov vse sefl* dol teče. Najlepše se vidi » Vintgarju, ko se voda premet in je od pralnih praškov sote' ska polna pen. KRONIKA Torek, 5. junija 1990 UREJA: HELENA JELOVČAN 13. STRAN ©©SSK^IEIIGLAS šesterica poklicnih gasilskih strokovnjakov trdi: Loška gasilska služba nestrokovna in neučinkovita V kritični oceni navajajo za glavne krivce takšnih razmer odgovorne za to področje, ki niso Usposobljeni in sposobni organizirati učinkovito celodnevno požarno službo. |kof ja Loka, 4. junija - Drago Omahen, Franc Langerhoic, Andrej Stremfelj, Janez Langerhoic, Andrej Jesenko in Jože Čadež, vsi pomični gasilski strokovnjaki, zaposleni v Gasilski brigadi Ljubljana Ozlroma v Gasilsko reševalni službi Kranj, so ubrali nekoliko nena-v*dno pot (odprto pismo), a zato morda učinkovitejšo od dosedanje-K* nikamorvodečega delegatskega sprenevedanja, da bi opozorili w>vo) škofjeloško vlado in parlament na nestrokovno organizirano * neučinkovito službo požarne varnosti v Škofji Loki. Šesterica strokovnjakov trdi, nja je bil požar v Frankovem ?a njihova pobuda ne prihaja J? nikakršnih poklicnih ali Junkcionarskih ambicij, ampak 12 preprostega nestrinjanja z J^merami. To je potrebno vedeti predvsem zato, ker njihov Predlog, kako razmere zasukati la bolje, govori o organiziranju stalne poklicne ekipe na Trati, ter o zamenjavi zdaj odgovornih ljudi za požarno varnost oziroma civilno zaščito. Ugotavljafjo namreč, da davkoplačevalci nimajo zagotovljene takšne požarne varnosti, kot jo plačujejo (0,20 odstotka j>d kosmatih osebnih dohodkov). To utemeljujejo z nestrokovno izpeljanimi intervencijami in nepripravljenostjo za do-'očeno vrsto posredovanja. ?8ovoren primer neučinkovite "Uervencije, reševanja in gaše- naselju 25. aprila, ki bi se za dva otroka lahko tragično končal. Da se ni, gre zahvala le prisebnosti občanov, ne pa gasilcem, ki so za približno 200 metrov poti od gasilskega doma na Trati potrebovali nerazumno veliko časa, nakar so še popolnoma neučinkovito in nestrokovno posredovali. Podobno slabo so bile izpeljane tudi nekatere prejšnje požarne intervencije, na primer, Matevže-va hiša pri Kamnitem mostu. Kritika ne leti na gasilce same, saj je dežurni pri telefonu 93 samo koordinator, ki opravlja tudi servisno dejavnost, medtem ko stalno navzočih gasilcev, ki bi šli takoj v akcijo, ni. Delavci servisne dejavnosti v gasilskem domu na Trati so že ■sami zahtevali, da se strokovno izobražujejo, povedali, da požarna varnost ni pravilno zastavljena. Zaman. Zato bi bilo probleme nestrokovnosti, neučinkovitosti, nepravočasnih prihodov na kraj intervencije krivično naprtiti njim, ker izvirajo izključno iz neprimerne organiziranosti, ki zanemarja stroko. Drug zgovoren primer zanemarjanja stroke je popolna neusposobljenost za reševanje v primeru razlitja nevarne snovi. Vaja v organizaciji Civilne zaščite na Ljubljanski cesti, ki je predvidevala razlitje amonia-ka, je bila prava podoba napak (delo brez zaščitne opreme, celo brez rokavic) in če bi šlo zares, bi ne bili ogroženi le gasilci, ampak tudi stanovalci v bližini nesreče. In še tretji izkaz nestrokovnosti in neučinkovitosti škofjeloškega gasilstva, to je reševanje pri prometnih nesrečah. Oprema za tovrstno posredovanje je bila kupljena nestrokovno, trdi šesterica poznavalcev, in je zato praktično neuporabna. Ko gre za ponesrečence, vkleščene v pločevino, je odločilna hitrost prihoda reševalcev in njihova strokovna usposobljenost... Kritična šesterica je izračunala, da bi Ločane en poklicni gasilec na mesec stal 21 tisočakov, ekipa dvanajstih mož s stroški vred pa 282 tisočakov, kar gotovo ne bi preseglo zdaj zbrane vsote denarja za to dejavnost. Razen tega, da bi lahko hitro in učinkovito pomagali, bi bili poklicni gasilci na Trati lahko tudi nosilci izobraževanja prostovoljnih gasilcev iz 30 društev, hkrati pa bi vzdrževali vso gasilsko tehniko, kar je premorejo v občini. Kot rečeno, bodo o predlogu šesterice - ideja se je pred leti že pojavila, a ostala neuresničena - najprej razpravljali v strokovnih in upravnih telesih škofjeloške občine. Če ne bo osvojen ravno njihov predlog, bodo zadovoljni tudi z drugačno rešitvijo, da bo le zagotavljala pogoje za učinkovito delo službe požarne varnosti. # H. Jelovčan Pohvala vodnogospodarskemu inšpektorju Bolj kakovostne odpadne vode v dvanajstih podjetjih škofjeloške občine so sprejeli sanacijske programe za od Padne vode in jih tudi uresničujejo. ^kof ja Loka, 4. junija - To je razvidno iz poročila vodnogospodarskega inšpektorja Rajka Branka, ki je podjetjem z odločbami nalogi sanacijo glede na rezultate analiz odpadnih voda oziroma kata-**r onesnaževalcev, ki ga vodi Zavod za socialno medicino in higieni Kranj. Analize so pokazale, da so ^padne vode pogosto opore-^e. Za to, da v občini poteka j'rsta aktivnosti za izboljšanje *h voda, ima po oceni občinskega izvršnega sveta veliko za-J'ug tudi vodnogospodarski in-'Pektor Rajko Brank. Od dva- najstih podjetij, ki jim je postavil "ultimat", so sprejeli sanacijski program za odpadne vode in ga tudi uresničujejo v LTH, Termopolu, Gradisu, Etiketi, Termu, Kmetijski zadrugi, Iskri, EGP in Niku, medtem ko tovrstnih DA-jev v inšpektorje- vem poročilu ne zasledimo pri Alpini, Kladivarju in Marmorju. Glede na najnovejše odvzete vzorce v Zavodu za socialno medicino in higieno še analizirajo oziroma dodatno proučujejo rezultate ter pripravljajo dodatne meritve v Jelovici, Še-širju. Gorenjski predilnici in RUZV. Ker pa uresničevanje sanacijskih programov odpadnih voda ni le stvar duhovne osveščenosti ljudi v podjetjih, ampak tudi vse skromnejše finančne zmogljivosti, škofjeloški izvršni svet meni, da bo treba v prihodnje za takšne naloge pritegniti tudi republiški ekološki dinar, po potrebi oblikovati občinski ekološki dinar, od Ljubljanske banke TBG pa bo pridobil informacije o možnostih uporabe mednarodnih kreditov za razvoj podjetij, zlasti s področja ekologije, s katerimi bo nato seznanil zainteresirane škofjeloške podjetnike. • H. Jelovčan Alkohol obrača volan Letos je na gorenjskih cestah umrlo dvanajst ljudi. Lani v enakem času je bilo žrtev dvakrat toliko, 25. Ni kaj, razveseljiv podatek, če ga gledamo z očmi suhoparne statistike, a še vedno preveč glede na to, da je življenje najdragocenejše, kar imamo in po lastni ali tuji malomarnosti utegnemo izgubiti. Še vedno je visoko na lestvici vzrokov prometnih nesreč alkohol, nekaterim tako ljub, nepogrešljiv sopotnik za volanom. Kazni za prepovedano vožnjo z alkoholom so malenkostne. Najhuje, kar utegne takega voznika doleteti, je odvzem vozniškega dovoljenja, a najbolj premeteni si tudi iz takšne zagate znajo umno pomagati, denimo, s ponaredbami dovojenja. Policaji pravijo: če se še mi poskrijemo, potem bo kaos na cestah še večji. Poleg rednih kontrol zato skoraj vsak teden odhajajo še na posebne akcije, v katerih preverjajo voznike in vozila. S sobote na nedeljo je bila takšna akcija, v kateri so kljub dežju ustavili 1077 voznikov. Kar pri 278 so ugotovili kršitev cestnopro-metnih predpisov. Odvzeli so 40 vozniških dovoljenj in eno prometno, 54 voznikom so prepovedali nadaljnjo vožnjo. Od teh je bilo petdeset takih, ki so vozili v spremstvu alkohola. Pomeni, da je v soboto ponoči kar pet odstotkov voznikov, ki so jih policaji ustavili, imelo denar za nekaj prepovedanih kozarčkov omame, ne pa tudi za taksi ali treznega prijatelja, ki bi jih varno pripeljal domov oziroma za sobo, v kateri bi si do jutra prečistili kri. Je to res najbolj donosna računica? Na škodo katerega (nedolžnega) življenja morda?! # H. Jelovčan Halo, 93 Kranj, 4. junija - Kranjski poklicni gasilci so imeli tudi minuli teden dokaj miru. Gasili so le enkrat, in sicer v soboto popoldne v Tenetišah, ko go goreli komunalni odpadki. Čeprav je o škodi težko govoriti, so se zamudili več ur. Požar je bil nevaren predvsem zato, ker je pihal precej močan veter. Letos je bilo doslej že 65 požarov, pri katerih gašenju so sodelovali poklicni gasilci, medtem ko jih je bilo lani v enakem času 49, celo leto pa okroglo 90. Razen na požar v Tenetišah so se gasilci odzvali še na dva prevoza vozil v okvari, v Exotermu so med varjenjem "držali" požarno stražo, za delavce iz dveh podjetij so prikazali delovanje ročnih gasilnih aparatov ter odšli na Huje po staro bombo "tromblon", za katero pa se je izkazalo, da ni bila nevarna. • H. J. SEDEM DNI NA SONČNI STRANI ALP Kdaj spet alpski biser Bled, 1. junija - Pred slabim mesecem dni smo v tej rubriki pisali o bolnem Blejskem jezeru in opozorili na pojav nove alge, ki lahko pri višjih temperaturah izloča strupene snovi. Topel maj je povzročil hitro razmnoževanje alg, tako da je sedaj gladina jezera bolj podobna kalni mlakuži kot alpskemu biseru. Ali bo res šele katastrofa spodbudila vse odgovorne k ukrepanju? Kadar večina učencev ne dojame razlage pri pouku, Ponavadi učitelj ponovi obravnavano snov. Podobno ravna novinar, kadar pisanje o nekem problemu niti ne poveča Zanimanja javnosti niti ne spodbudi odpravljanja težav. In Pri Blejskem jezeru sama narava terja, da ne prezremo njenega obnašanja, na katerega so že opozorili strokovnjaki. Če se povrnemo k pisanju mesec nazaj, moramo ponoviti dejstvo o letošnjem pojavu alge rjavozelene barve z 'ntenom Aphanizomenon flos-aquae, katere snopiči so se *e spomladi dvigali na površino jezera. Še enkrat moramo ugotoviti, da je dobro zamišljeno čiščenje skoncentriranih ^lic alg z gladine dobesedno padlo v vodo zaradi poslabšanja vremena, saj se takrat alge "potuhnejo" v globino. Zal pa se je napoved raziskovalke Špele Remec-Rekar v f-i.mnološki postaji na Bledu, da se te alge hitro razmnožujejo v toploti in izločajo strupene snovi, zelo kmalu uresničila. Prva strokovna opozorila biologa niso bila nič uspešnejša od klica vpijočega v puščavi. Ali bo vsaj obilno cvete-nJe alg že pred poletjem koga le toliko zaskrbelo, da bo Povprašal strokovnjake za možne trenutne ukrepe? Kot je *e pred nedavnim zaupala raziskovalka Remčeva, bi namreč lahko alge poskušali uničiti z modro galico, ki ne bi Godila drugim živim bitjem v vodi. In kdaj se bodo odgovorni - od republiškega komiteja za varstvo okolja do ob-c,nskih upravnih organov za urejanje prostora in turističnega gospodarstva v kraju - končno le zavedli skupnega dol-?a do ohranjanja naravne dediščine? Saj, če bo Blejsko £2ero spet pravi alpski biser, bo to dobro za vse nas! • ■gtojan Saje_ GORENJSKA NOČNA KRONIKA | Korajia pa taka! Čudno nočno zabavo pa sije privoščil B. O. z Valjavčeve. Nekaj čez drugo uro je njegov sosed milo prosil dežurne može v modrem, naj čudaka vendarle pridejo umirit, saj razbija stanovanje, pretepa ženo in sploh moti celo nespeče sosedstvo. Možakar je res lahko kmalu premišljeval o svoji kruti usodi v policijskem "hotelu ". Podobno meditacijo je sosed privoščil naslednji večer G. J. s Kebetove, ki sije v "dvoboju " kajpak izbral šibkejšega nasprotnika, ubogo ženo. Korajža pa taka! Z otrokoma na policijo Žal je takole korajžnih mož, ki maltretirajo družine, v nočni kroniki kar za eno lepo druščino. V njej bi bil zagotovo prav pri vrhu pijanec, ki je ob še bolj nenavadni uri, dvajset minut do petih zjutraj, prignal ženo M. K. tako daleč, da se je z dvema majhnima otrokoma zatekla po pomoč na policijo. Policaji so jo, ranjeno po glavi in vratu ter od tepeža vso podpluto, najpref napotili na pregled v Zdravstveni dom, pijani "vzor" družine pa je o svojih grehih lahko premišljal v policijskem prostoru za streznitev. Če seveda ima še kaj vesti... Z nogo prikleščen pod traktor Škofja Loka, 2. junija - 34-letni Bojan Žagar iz Papirnice je šel okrog desetih dopoldne s traktorjem v gozd spravljat les. Z verigo je zapel po dva hloda in ju vlekel do gozdne poti. Pri tem je z levim prednjim kolesom zapeljal z utrjene poti, traktor je izgubil ravnotežje, se po blagem nasipu prevrnil na levi bok. Ker ni bilo varnostne kabine ali loka, je nezaščitenega voznika pokopal pod seboj in mu priklestil nogo. Okrog pol štirih popoldne je klice na pomoč slišala Silva Benedik, nakar so nesrečnega voznika rešili izpod traktorja. Zdravnik je ugotovil odprt zlom leve goleni. Še tretjič traktor Gozd Martuljek, 1. junija - Šele po petih dneh so miličniki zvedeli, da se je 26. maja na lokalni cesti v Gozd Martuljku s traktorjem huje ponesrečil 21-letni Branko Robič iz Sr. vrha. Zapeljal je na levo neurejeno bankino, ki se je posula, traktor je zdrsnil pod cesto, voznik pa padel s traktorja. V UKC so mu operirali hrbtenico. Verižno trčenje na avto cesti Kranj, 2. junija - Ob petih se je Zoran Nastič, roj. 1960, iz Kačareva z avtom približeval koloni vozil pred seboj, ki je pred cestninsko postajo Torovo zmanjševala hitrost. Očitno utrujen voznik tega ni opazil in se je z nezmanjšano hitrostjo zaletel v avto pred seboj, ki ga je vozila Anita Widl, 1962, iz Lundaua v ZRN, njeno vozilo pa je nato trčilo še v avto, ki ga je vozil Refik Ramulič, 1945, iz Prijedora. Huje ranjen je bil Nasticev sopotnik Milan Kačavenda, 1959, iz Beograda. S sposojenim neregistriranim fičkom v drevo Lancovo, 3. junija - Na regionalni cesti zunaj Lancovega je v slabo preglednem desnem ovinku Peter Kermc, roj. 1966, s Hrušice s sposojenim neregistriranim Fičkom, brez vozniškega dovoljenja, na mokri zapeljal s ceste v drevo. Voznik je padel iz vozila in bil v nesreči huje ranjen. • H. J. Traktor zdrvel po pobočju Gorenja vas, 2. junija - Dušan Selak, roj. 1953, iz Kladja je popoldne na travniku s traktorjem trosil gnoj. Pri vožnji navzdol se je iz nepojasnjenega vzroka izključil sprednji pogon, traktor je začel drveti po pobočju in ga kljub zaviranju ni bilo mogoče ustaviti. Na nasipu je traktor obrnilo in je obstal na kolovozni poti s kolesi navzgor, trosilec gnoja pa se je pri obračanju odtrgal. Selak je odšel po nezgodi sam domov, nakar so ga svojci peljali k zdravniku, ta pa ga je zaradi poškodb napotil v ljubljansko travmatološko kliniko. sooa Uraro Pri okvarah, menjavah, na poti, doma ali v delavnicah: BLAZINA ZA DVIGANJE BREMEN Izdelek Save Kranj, ki bi ga moral imeti med orodjem vsak voznik tovornjaka, vsaka mehanična ali vulkanizerska delavnica, gasilska in reševalna vozila... V tem majhnem izdelku je namreč velika moč. SAVA KRANJ msms^sssoLAM 14- stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 5. junija 1990 Tc ALPETOUR OBVESTILO Objavljamo razpored tehničnih pregledov kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov po sledečih krajih Območje Gorenjskih kmetijskih zadrug VGRADNI ELEKTROINŠTALACIJSKI MATERIAL VODOVODNI MATERIAL MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE PVC INŠTALACIJSKI MATERIAL ŽA KANALIZACIJO ______ POPUST VELJA ZA GOTOVINSKI NAKUP, ZA PRODAJO NA POTROŠNIŠKA POSOJILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. UGODNOST SE UPOŠTEVA PRI MINIMALNEM NAKUPU NAD 500,00 DIN. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V NAŠIH PRODAJALNAH. Kraj in prostor Datum pregledov Delovni čas Cerklje — KZ Cerklje 11.6.1990 6.30 do 13.00 Sp. Brnik — GD Sp. Brnik 12. 6.1990 6.30 do 10.00 Velesovo — ZD Velesovo 12. 6. 1990 11.00 do 13.00 Zalog — ZD Zalog 13. 6. 1990 6.30 do 13.00 Šenčur — dom na Jami 14. 6.1990 6.30 do 13.00 Kokrica — Dom DPO 15. 6. 1990 6.30 do 10.00 Primskovo — ZD Primskovo 15. 6. 1990 11.00 do 13.00 Predoslje — Dom DPO 18. 6. 1990 6.30 do 13.00 Gorice — Dom DPO 19. 6. 1990 6.30 do 13.00 Bela — pri Bizjaku 20. 6. 1990 6.30 do 13.00 Visoko — ZD Visoko 21.6. 1990 6.30 do 13.00 Naklo — Dom DPO 22. 6. 1990 6.30 do 13.00 Podbrezje — GD Podbrezje 25. 6. 1990 6.30 do 13.00 Voklo - KZ Voklo 26. 6. 1990 6.30 do 13.00 Voklo - KZ Voklo 27. 6. 1990 6.30 do 13.00 Čirče — na Krtini 28.6. 1990 6.30 do 11.00 Trboje — ZD Trboje . 28.6.1990 12.00 do 13.30 Mavčiče — ZD Mavčiče 29. 6. 1990 6.30 do 10.00 Besnica — Dom DPO 29. 6. 1990 11.00 do 13.30 Tržič - KZ Tržič 2. 7. 1990 6.30 do 13.00 Tržič - KZ Tržič 3. 7. 1990 6.30 do 13.00 Cerklje — KZ Cerklje 5. 7. 1990 6.30 do 13.00 Žabnica — Dom DPO 6. 7.1990 6.30 do 13.00 Trstenik — pred trgovino 9. 7. 1990 6.30 do 13.00 Območje kmetijske zadruge Medvode Kraj in prostor Datum pregledov Delovni čas Medno — GD Medno 10. 7.1990 6.30 do 10.00 Senica — Dom DPO 10. 7.1990 11.00 do 13.00 Smlednik — Dom DPO 11.7.1990 6.30 do 10.00 Skaručna — trgovina Emona 11.7. 1990 11.00 do 13.00 Vodice — Dom DPO 12. 7. 1990 6.30 do 13.00 Pirniče — GD Pirniče 13. 7. 1990 6.30 do 10.00 Medvode — KZ Medvode 13. 7.1990 11.00 do 13.00 Utik — Dom DPO 16. 7.1990 6.30 do 11.00 br fel, ko S ko ko fS Gol dov fro. let sta do. kije Vse informacije dobite na telefon: 42-164 in 42-184. Tehnične preglede na terenu izvaja: Podjetje »CREINA« Kranj Servis Cec KOVINSKA M2«0 BM, S«ll»k« C 4B _ BLED p.o. KOVINSKA BLED p.o. 64260 Bled, Seliška c. 4B KOVINSKA BLED želi zaposliti STROJNEGA INŽENIRJA s VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe za izvajanje del na področju trženja, razvoja in organizacije poslovanja. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite ali prinesite osebno na naslov KOVINSKA BLED, Seliška c. 4B, 64260 Bled. Informacije na tel.: 77-416. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO o. sob. o., KRANJ OBVESTILO HKS za Gorenjsko Kranj Obvešča cenjene varčevalce in vsa druge občane, da ugodno obrestujemo vloženi denar in sicer po 23 % letno za vloge na vpogled. Obresti pripisujemo vsake 3 mesece. HKS ima stoletno tradicijo v hranilništvu, zato je denar v njej varno in donosno naložen. Svoje prihranke lahko polagate na vseh naših blagajnah, ki so: v Kranju, Cesta JLA 2, tel.: 21-939, 27-485. v Lescah, Rožna dolina 50, TOK Radovljica, tel.: 75-253, 75-663, v Britofu, Tovarna Oljarica, tel.: 35-221, na Bledu, KZ Bled, tel.: 77-425, 78-388, v Kr. Gori, v Zadružni blagajni, tel.: 88-208. v V naši HKS lahko varčuje sleherni občan. Na naših blagajnah boste deležni kvalitetnega finančnega servisa brez dolgih vrst. Večji dvig denarja, prosimo, najavite po telefonu, kjer boste dvigali. V Ljubljani z našo knjižico lahko dvigate na Zadružni hranilnici, Miklošičeva 4. Za varčevanje se priporočamo I CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL. 28861, TELEX 37720 CP KRN YU Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta KRANJ - BESNICA na odseku GORENJA SAVA - RAKOVICA zaprta za ves promet dne 7. 6., 8. 6. in 11. 6. 1990 od 7.30 - 13.30 ure. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Obvoz za osebni in tovorni promet pa je določen na relaciji KRANJ -KROPA - JAMNIK - BESNICA - RAKOVICA in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi polaganja asfaltbe-tona v vsej širini vozišča naenkrat. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedeno delo Cestno podjetje Kranj iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom. MERCATOR-KMETIJSTVO KRANJ, d.o.o. Kranj, Begunjska & 5 f po sklepu skupščine razpisuje prosta dela in naloge 1. DIREKTORJA 2. POMOČNIKA DIREKTORJA Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba družboslovne ali tehnične smeri, — najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — da imajo sposobnost organiziranja dela ter ustrezne osebnostne kvalitete in sposobnosti, — da predložijo program razvoja podjetja (pogoj velja za kandidate pod 1. točko razpisa). Izbira kandidata bosta imenovana za 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator-Kmetijstvo Kranj, d.o.o., Begunjska c. 5, 64000 Kranj. O odločitvi skupščine bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Javno podjetje KOMUNALA Kranj, p.o. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1 objavlja prosto delovno mesto VODJA EKONOMSKE ENOTE ČISTILNA NAPRAVA IN KANALIZACIJA Pogoj: Diplomirani kemijski tehnolog in pet let delovnih izkušenj, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: Javno podjetje KOMUNALA Kranj, Komisija za delovna razmerja, Kranj, Mirka Vadnova 1. 4 \ Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave oglasa. JELOVICA Jelovica, lesna industrija, 64220 Škofja Loka Kidričeva 58 Delavski svet podjetja Jelovica, lesna industrija, p.o. Škofja Loka, Kidričeva 58 ponovno razpisuje v skladu s statutom podjetja prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE FINANČNO GOSPODARSKEGA PODROČJA Kandidati morajo poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba ekonomske smeri — 5 letne delovne izkušnje — aktivno znanje enega tujega jezika Kandidata bomo na razpisano delovno mesto imenovali za 4 leta. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, z oznako za razpis. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi delavskega sveta. ^rek, 5. junija 1990 MALI OGLASI 15. STRAN MALI OGLASI obvestila posesti © 27-960 Cesta JLA 16 jtPARATI STROJI Ndam dobro vzdrževan stroj za žganje plastike 7-70 G Batten-'ftld starejši letnik. Oglasite se lah *° v dopoldanskem ali popoldan 'tam času vsak dan. Magdič Lju-Sp^ožna dolina 40, Lesce 8247 klo poceni prodam starejšo BCS ^silnico 127, motor potreben pojavila. Uršič Ivan, Sv. Duh 39, *kofja Loka 8502 ^odam čez 50 let star šivalni stroj. Jolub Majda, Gradnikova 127, Ra-"pvljica_8525 [rodam traktor Zetor 52-45, star 3 OSTALO to. pazlar Janez, Prežihova 9, -ed Prevzamem vse zadarska in fasa-darska dela. Bahti bitiči, Breg 7, ■g 40-316 _8348 Vaš TV Iskra predelam za sprejem satalitskega programa. Inforamci-je na » 38-333_8495 Iščem mlajšega upokojenca ki ljubi živali za pomoč na kmetiji iz okolice Škofje Loke. » 631 -993 Polagam keramične ploščice po konkurenčnih cenah. » 66-105 __8577 Gozdno gospodarstvo Bled bo na javni licitaciji prodalo rabljeni osebni avtomobilov in traktorjev. Licitacija bo v petek, 8.6.1990 ob 14.30 uri v Sp. Gorjah št. 1. Seznam stvari, ki bodo naprodaj, bo objavljen na oglasnih deskah v GG Bled 6.6.1990. 8607 8526 rodam šivalni stroj Singer, cena iPOO din. » 50-769 8528 jT*--- "odam štedilnik Gorenje (4 elek.) jfrr eno leto. » 83-651 8547 podani dobro ohranjen HOLBLIC za obračanje sena. Informacije ^poldan na » 81 -341 int 27-12 prodam TRAKTOR TV 732, 190 dednih ur. » 26-666 8560 Ugodno prodam vrtno križno lamelno ograjo. Informacije •»25-861 int. 250 SODNIK (dopoldan) ' 8533 Poceni prodam več rabljenih SUR-FOV VEPLAS z jadrom ali brez. » 77-634_8534 prodam dolgo belo poročno obleko, št. 40 - 42 po ugodni ceni. Ka-traiinik, Zg. Bela 22 8541 TUDI VAS OTROK NAJ BO LEPO IN MODNO OBLEČEN STRAŽIŠČE LABORE ODPRTO: OD 12. DO 18. URE sobota OD 9. DO 12. URE fljodno prodam nov ELEKTROMOTOR, 3kW in 5,5 kvV. *jjg0 obratov. Zg. Duplje 80 8203 ^Oodno prodam pralni stroj gore-PJ° Koerting - trenutno v okvari, tar je z manjšimi stroški možno ^praviti. Informacije po ^633-482_8562 Jobro ohranjen HLADILNIK Gorele ugodno prodam. <9 37-217 do-5°]dan_8582 l^odam PEČ za etažno centralno leto. 8603 kalorij. Rabljena 1 J 633 885 gradbeni Material >-- .rodam 1300 kosov modularca in . W kosov betonskih blokov 20 in 4 ko: se mrež. »632-265 8504 ,r°dam 1 kub m suhih plohov. Lu-g6_- Šenčur_8516 Shodno prodam 40 vreč perlita in ^'itrovtrdilca za perlit.» 25-124 p —---.—. Jadamo rabljena okna s polkni. ^47-067_8548 ^kreno pločevino 63 x 200 pro-^»633-742_8552 ~9odno prodam 95 kv m kombi 52*6. • 633-599 8581 |»^-——- _°cerii prodam BAKER za žlebove. ^66-051_8583 jttlPIIVI_ !^pim 10 dni starega telička si->^Qtalca.»631-993_8496 fuPim zazidljivo PARCELO V Poroki dolini. Gorenji vasi oz. v Ži-rtBh Inf. na »69-260 int 49 dopol-^ 8514 ^Pim odbijače za Z 101 komfort. 536-225 8549 RAZNO PRODAM Bukova DRVA prodam in dosta-vim. »061/342-559_8017 Prodam CHICCHO nahrbtnik, stolček ter sedež za v avto. » 33-254 _8506 Ugodno prodam še nerabljen To-TOR za 4 osebe (2 spalnici in pred-prostor), cena 4.600, din. » 633-085 popoldan_8510 Prodam lanski krompir. Podbrezje 11_Kil Prodam traktor Torpedo 6206-9504 ali menjam za D 4506, dve novi traktorski gumi 24 col, nove kletke za kokoši innov sončni kolektor Poljske izdelave. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, » 74-376 8521 Prodam glasbeni stolp Hitachi, 2 x 120 W z zvočniki, kasetofon hitac-hi 2 x 150 W in otroški italijanski športni voziček. Novak Željko, Gregorčičeva 2, Bled_8544 Ugodno prodam ŠOTOR nemške izdelave (2 x 2 m, 2 spalnici). » 37-786, od 15 do 17 ure 8592 Klemene Vinko, Ivana Hribarja 7, Cerklje SERVIS AVTOGUM Sodobno opremljena delavnica vam nudi elektronsko centriranje, premontažo, popravilo in prodajo gum. Se priporočamo! JOKALI iS" v Kranju od 15 d0 20 kvadra- metrov najamem zamirno 0 ft- Ponudbe s ceno pošljite na s§!»sni oddelek pod Šifra: ALFA 'ičo---■—- jLorn poslovni prostor za pisarni-{l^0'dejavnost z možnostjo priklju-tj0a telefona in uporabo sanitarij, ta • kv m- Prednost ima center Dnu'- Ponudbe na tel. 38-602 v po- jjvlggnskih urah-_8531 ,a'a.rnem prostor za obrt na oblu Jesenic. Naslov v oglasnem 8540 Prodam 3 metre dolg GLISER z motorjem TOMOS 18 in PRIKOLICO. »80-242_8594 Prodam sedežno garnituro in Ro-govo Senior kolo. »622-138 popoldan_8601 STAN-OPREMA Rabljeno pohištvo za dnevni prostor in barvni TV Iskra prodam. »44-687_8576 Ugodno prodam SPALNICO BREZ LEŽIŠČ. » 37-901 popoldan od 18. ure dalje 8596 Prodam HIŠO z vrtom, krožno žago za razrez hlodov. Smolej, Gorica 13, Radovljica 8554 STANOVANJA Mlada družina najame stanovanje ali hišo v okolici Bled, Radovljica. »77-464_8529 Moškemu oddam sobo z garažo, souporaba kuhinje in kopalnice in prodam 4 GUME 165SR13. »37-950_8543 V Kranjski gori ali okolici najamem garsonjero proti plačilu do 1000 din mesečno. Ponudbe pod Šifra: KR GORA_8574 Zamenjam 1 sobno družbeno stanovanje na Planini za večje. »38-688 8602 VOZILA prodam VW 1300, letnik 1971, in tovorno prikolico za osebni avto. » 81 -032_8308 Ugodno prodam 4 gume s platišči, 155/70 x 13 (Yugo, Z 101). »28-575_8499 2 gumi Semperit top - grip 135 R 12 s platišči vred prodam. Štular, Velesovo 38, Cerklje_8501 prodam 125 P, letnik 1978, izredno ohranjen, registriran do 17. januarja 1991.» 33-934 8503 Prodam Z »83-143 750, letnik 1982. 8505 126 PGL, letnik 1989, nov, še neregistriran prodam. » 75-664 dopoldan 8507 OPEL REKORD letnik 1967, model C, lepo ohranjen, generalno obnovljen ugodno prodam. »24-357 Prodam GOLF letnik 1983, disel, vozen, neregistriran. PESTOTNI-KOVA 20, KOKRICA KRANJ - Za-lokar po 14. uri_8509 YUGO 55A, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 23-119 VVV VARIANT, ohranjen, registriran vse leto prodam. Kuhar, Viso-ko 119/g_8519 Ugodno prodam Z 750, letnik 1977 - v voznem stanju. Bizjak - Dovlje 128, Mojstrana, »89-030 popoldan 8530 Prodam karamboliran AUDI 80, le tnik 1972. »633-109_8532 Ugodno prodam R 4, letnik 1978. »64-141_8535 Prodam FORD TAUNUS, letnik 1973, za 15.000 din. BREMEC, SR VAS 22 V BOHINJU_8536 GOLF J, letnik 1978, prodam. » 26-250 popoldan_8538 Prodam Z 126 P 650 GL, letnik 9/88. Britof 373, Kranj_8539 LANDROVER disel, letnik 1971 prodam. » 633-320 in 632-430 Prodam JUGO 55 AX-GV, metalik, enkraten. Kavar,» 50-069 8571 NA NOVO ODPRTA TRGOVINA PRI GOZDU JANEZ JESENKO Zg. Bitnje 83 se priporoča za obisk. Cene konkurenčne, vsak dan sveži kruh iz Škofje Loke. Prodam Fiat 126 P, letnik 1977, registriran do 28. septembra 1990. Kerstnik Marija, Sp. Rute 37, Gozd Martuljk_8553 Prodam GOLF disel JX, Velesovo 74_8555 Prodam Z 101, prvič registrirana 1976, registrirana do septembra, cena 1400 DEM, lahko tudi po dogovoru. »31-442_8556 Prodam R 4 TLS, letnik 1976, regi-striran do novembra 1990. POD-BREZJE 38, »70-726_8561 Proceni prodam Z 750, letnik 1977, vozno in registrirano. Luže 13 8563 Prodam MOTORNO KOLO TO-MOS BT 50 S za 1800 DEM. » 36-238 od 14. do 19. ure 8564 Prodam Fiat 750, letnik 1985. Kor-bar Drago, Kočna 16, Blejska Dobrava_8565 »46-423 8566 R 4, letnik 1984 prodam. Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 L, letnik 1981, prevoženih 26.000 km. Ogled popoldan od 15. ure dalje. DIJAK, LANGUSOVA 13, RADOVUICA_8569 FORD ESCORT, letnik 1977, 11, registriran do aprila 1991. » 75-593 Prodam YUGO 1.1 GX, letnik 1987 oktober. Mavčiče 64 - popoldan 8573 t«L (o6l) 7**lX-73 gostišče • sobe - dltcol Nočni klub Špom - notranje prenovljen vas pričakuje od 21. do 4. ure z glasbo po vaši želji. Gostišče je odprto od 7. do 1. ure. Prodam teličko simentalko 5 tednov staro. Luže 6 - Šenčur 8517 Prodam kozo z dvema mladičema 8 tednov stara. Zg. Duplje 6/a 8520 Prodam 8 mesecev brejo kravo. »42-471_8537 Oddam dva mladiča, psa, koker španjela, stara 3 mesece in psičko mešanko staro 1 leto. j> 58-030 Prodam TELICO SIMENTALKO 7 mesecev brejo. Zalog 53, Cerklje Prodam mlado KRAVO . » 73-825 Prodam BIKCA SIMENTALCA. Re-bernik, Apno 10, » 42-858 8572 Prodam 2 simentalca, stara 7 dni. Zq. Duplje 42 DOBERMAN, 10 tednov z odličnim rodovnikom - prodam. »21-188 _8557 Prodam 11 mesecev starega DO-BERMANA z rodovnikom. » 75-702_8559 Kravo simentalko, 1. telitev s teličkom prodam.» 46-423 8567 Prodam R 4 TLS, letnik 80, 77.000 km, dobro ohranjen, registriran. Sv. Duh 40, pri trgovini._ Prodam osebni avto BMW, letnik 1982, registriran do 31.3.1991. Sta-nič, Za žago 10, Bled _8575 Prodam dobro ohranjen 126 P, letnik 1984 - april, prevoženih 50.000 km. »25-823_8584 Prodam Z 128, letnik 1982, prevoženih 100.000 km, cena 20.000 din. » 80-255_8585 R 4 TL, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. » 84-495 8586 IZREDNA PRILOŽNOST! Informirajte vsak gorenjski dom o vaši ponudbi z OBJAVO propagandnega sporočila v GORENJSKEM GLASU, ki bo v podvojeni nakladi izšel v petek. 22. junija 1900. in ga bodo prejela vsa gorenjska gospodinjstva. Informacije In naročila, EP, tel.: 28-463. Prodam Z »43-102 750, letnik 1980. 8587 Prodam Fiat Panda.letnik 1985, registriran do marca 1991. Informacije po »51-189vsak dan od 8. do 11. ure dopoldan 8588 Prodam VVartburg karavan, letnik 1981. Meglic, Sp Jezersko 3 8589 Prodam DIANO, lenik 1978, registrirana do 5. 1991, cena po dogovoru. Brovč Zdenko, C. 4. julija 1, Tržič_8590 Ugodno prodam MOTORNO KO-LO PUCH 250 cem. Informacije »77-964_8599 Prodam KORAL 55, letnik 1989. » 633-737_8604 Prodam SPAČKA, letnik 1976, registriranega, dobro ohranjenega in pripravljenega za poletno potepanje. Interesente prosim, da pokličete na »061/372-062 ali 064/81-244 vsak dan po 18.00 uri. ZAPOSLITVE Zaposlim PEKA z večletno prakso za nedoločen čas v novi pekarni na Bledu. Vse informacije dobite po » 26-040 po 20. uri ali dopoldne » 23-341 int. 37 na ime Silvo Košnik Honorarno zaposlimo zastopnike pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, tedenska izplačila provizije. Osale informacije na » 622-343 Zaposlim KV mizarja MIZARSTVO SITAR ŠENČUR_8518 V Tržiču honorarno zaposlim delavko za čiščenje prostorov v popoldanskem času.» 35-106 8524 Gostilna pri Kranju sprejme natakarico v redno delovno razmerje. » 064/22-890 8578 Sporočamo vsem, ki ste jo imeli radi, da nas je veliko prezgodaj zapustila hčerka, mamica, sestra, teta MOJCA MILIČIĆ rojena GOGALA Od nje smo se poslovili 28. maja 1990 na blejskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Prosimo za tiho soža-lje. Vsi njeni V SPOMIN 30. maja so minila 3 leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric ANTON DRAKSLER Srce razdajal si družini, tvoje roke so skrbele za polje in dom, v življenju z rožami ti ni bilo postlano, je zadano, zapustil najdražji, si nas mnogo prerano. V našem domu je praznina, v srcih naših neizmerna bolečina. Ko na tvojem zadnjem domu lučke zagorijo, v očeh se naših solze zablestijo. VSI NJEGOVI Mavčiče, 1. junija 1990 ŽIVALI V drugi polovici junija bom prodajal RJAVE JARKICE. Zbiram naro-čilal Oman, Zminec 12, Škofja Loka_81J6 GRAHASTE IN RJAVE JARKICE prodam. Stanovnik, Log 9, škofja Loka _8436 Prodam rjave JARKICE stare 7 tednov. Zibelnik, Dežmanova 5, Kranj - Kokrica 8498 OSMRTNICA v 84. letu nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, dedek in praded JANEZ ZUPAN iz Trstenika tesar v pokoju Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu. Žalujoči vsi njegovi otroci z družinami in ostalo sorodstvo - Ne jokajte ob mojem grobu tiho k njemu pristopite spomnite kako trpel sem in večni mir mi zaželite ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica PAVLETA SVETELJ-HRASTIČA prvoborca Kokrške čete — nosilca partizanske spomenice 41. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje, izkazano pozornost ter nudeno pomoč. Posebej se zahvaljujemo osebju doma upokojencev Kranj za dolgoletno zdravljenje. Zahvala velja tudi OK ZB, spo-meničarjem, KS Šenčur, Društvu upokojencev Šenčur, častni enoti vojašnice Kranj, trobentaču Mateju, govornikom, gospodu dekanu Slabetu za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ter ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala VSI NJEGOVI Šenčur, 28. maja 1990 NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21 860 Naša anketa Martuljski motivi na slikarskih platnih Likovna skupina KUD Sava Kranj je ob koncu minulega tedna pripravila likovno srečanje v Gozd Martuljku. Na srečanje so Savčani povabili amaterske in akademske slikarje, srečanje pa je potekalo v okviru praznovanja ob 70-letnici Save Kranj. Slikarji so si izbirali slikarske motive v Gozd Martuljku in v okolici, prebivali pa v počitniškem domu Donita. Povprašali smo nekaj organizatorjev in slikarjev o tem, kako ocenjujejo taka likovna srečanja? Vesna Muravec je organizatorka kulturne dejavnosti in tajnica kulturnega društva v Sonja Prešeren iz marketinga kranjske Save: »V marketingu si že vseskozi prizadevamo, da skih slikarjev so koristni. Ne pogovarjamo pa se le o motivih ali slikarski tehniki, temveč tudi o družbenem statusu tako profesionalnih kot amaterskih slikarjev in uveljavitvi slikarskega dela. V zadnjem času sploh čutimo, kako malo denarja se namenja profesionalni kulutri: v našem društvu je 25 akademskih slikarjev, denarja, ki nam ga namenjajo, pa je zelo malo. Savi: »Minula leta smo organizirali ex-tempore na Joštu, v tej obliki pa organizacija prvič poteka. Na slikarsko srečanje smo povabili sedemnajst slikarjev; polovica jih je slikarjev -amaterjev iz Save, polovica pa iz likovnega društva Kranj, pa tudi iz Ljubljane. S slikarji smo se zmenili, da bo po zaključku vsak udeleženec poklonil Savi eno delo v olju ali dve deli v drugi tehniki. Deset najboljših bomo odkupili. Najboljša dela bomo septembra razstavili v eni izmed kranjskih galerij, razstava pa bo sovpadala s praznovanjem 70-letnice Save.« se v našo dejavnost vključi tudi kultura, še posebej pa, da se ob praznovanuju 70-letnice jubilej proslavi tako na delovni kot tudi na kulturni način. Zavedamo se, da so časi nenaklonjeni katerikoli dejavnosti, a kljub temu je v Savi veliko razumevanja tudi za kulturne dejavnosti. V Savi imamo KUD, kajti menimo, da se ne nazadnje ob kulturni prireditvi reklamira tudi firma. Želeli smo, da se naši, domači slikarji, tudi na ta način, skozi slikarsko srečanje, povežejo z akademskimi. Vinko Tušek, akademski slikar in predsednik likovnega društva Kranj: »Slikarska srečanja so koristna zaradi samega vzdušja med slikarji, saj smo v večini bolj individualisti. Ne nazadnje se na srečanju pogovorimo, izmenjamo izkušnje, tudi malo filozofiramo. Vse to, razgovori poklicnih in amater- Joža Valenčič, amaterski slikar iz Save in predsednik likovne skupine v Savi: »V naši likovni skupini nas je devet slikarjev, amaterjev, sodelovali pa smo že na srečanjih, ki jih je Sava pripravila na Joštu. Sam sem se do zdaj sicer bolj ukvarjal z literaturo in sem v slikarstvu bolj ali manj začetnik s tihožitji, vendar pa mislim, da je izredno koristno, da se tudi savski amaterski slikarji srečamo z akademskimi. Izmenjali bomo izkušnje in se kaj naučili. Moram pa tudi povedati, da ima kranjska Sava veliko razumevanja ne le za likovnost, temveč nasploh za kulturo.« • D. Sedej ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo DISKONT BLED Za poletni čas - čas žeje, smo vam pripravili: SIRUPE APIS oranžni 1 liter 23,40 din limona 1 liter 22,20 din jabolčni 1 liter 21,30 din malinovec 1 liter 22,20 din ZA SLADOKUSCE PA ČOKOLADE GORENJKA LESCE: Tropic - polnjena 100 g Jagoda polnjena 100 g Lešnik - polnjen 100 g Marelica - polnjena 100 g TUDI ZA OSTALE IZDELKE SO CENE DISKONTNE -10% NIŽJE! DOBRA ZALOŽENOST - VELIK PARKIRNI PROSTOR! Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure! 8,90 din 8,90 din 10,70 din 8,90 din Seznam izžrebanih naročnikov za Glasov izlet IZŽREBANI SO: 1. ERŽEN Janko, Grič 5, Bled 2. KOBAL Vinko. Dolina 17, Bled 3. BOGATAJ Ivan, Zminc 76, Šk. Loka 4. ROPRET Alojz, Dvorje 52, Cerklje 5. GROŠELJ Janez, Begunjska 16, Lesce 6. BARTOL Franc, Smledniška 6, Kranj 7. ZVER Štefan, Taleška 14, Bled 8. JAKOPIČ Andrej, BI. Dobrava 8, BI. Dobrava 9. POLČIČ Franc, Boh. Bela 93 10. RESMAN Julka. Kropa 3, Kropa 11. KOROŠEC Ivo, Koprivnik 8, Boh. Bistrica 12. RAMOVŠ Nataša, Visoko 120, Šenčur 13. BERGANT Franc, Nasovče 9, Komenda 14. JAN Jožef, Zg. Gorje 201 15. JENSTERLE Peter, Ribčev laz 17, Bohinj 16. ALIČ Ana, Breg 1, Križe 17. AHAČIČ Franc, Velesovo 7, Cerklje 18. KALAN Angela, Hudi Graben 8, Tržič 19. KAVČIČ Marija, Straiiška 16, Kranj 20. ŠTAJER Tomaž, Sp. Besnica 49, Zg. Besnica 21. ZAJC Ivka, Gradnikova 7, Kranj 22. DEMŠAR Jožef, Rudno 17, Železniki 23. GAŠPER Ivo, Žiganja vas 69, Duplje 24. MIKUŠ Jože. C. na Belo 14, Kranj 25. POLIČAR Ivanka, Prežihova 4, Bled 26. ČEBRON Ruža, Ravne 17 a, Tržič 27. PUSTAVRH Minka, Selca 114, Selca 28. PORENTA Polde, Podlubnik 125, Šk. Loka 29. DOLENC Helena, Delnice 18, Poljane 30. FLORJANČIČ Silvo, Benedikova 14, Kranj 31. OSREDKAR Franc, Nasovče 6, Komenda 32. SNEDIC Jože, Jezerska 120, Kranj 33. LAVRENČIČ Marta, Sp. Dobrava 3, Kropa 34. PINTAR Viktor, Savska 16, Mojstrana 35. AHLIN Janez, Gradnikova 29, Radovljica 36. BALANTIČ Vida, Zagorica 3, Stahovica 37. TAVČAR Franc, Partizanska 17, šk. Loka 38. PAPLER Valentina, Leše 34, Tržič 39. CEGNAR Franc, Mavčiče 77, Mavčiče 40. ZEVNIK Peter, Podreča 60, Mavčiče 41. PROSEN Niko. Pot za krajem 18, Kranj Žrebano 1. 6.1990 v upravi. LESCE ROŽNA DOLINA 8 Žrebala je naključna minioidoča, in sicer: Tončka KURONJA, Šorlijeva ul., Kranj Spomladanski izlet naročnikov in bralcev Gorenjskega glasa Danes objavljamo seznam naših naročnikov, ki smo jih izžrebali izmed 20.000 imen in bodo odšli na izlet brezplačno. Vsi drugi, ki želijo z nami, pa naj pokličejo Kompas Kranj (21-022) ali Škofja Loka (620-960), ali naj se osebno oglasijo v njihovi poslovalnici. Cena izleta je 350 dinarjev. Kot je znano, na naših izletih poskrbimo za šilce krepkega zjutraj, za malico, kosilo, za razvedrilo in zabavo ves dan, ko odkrivamo neznane zanimivosti bogate slovenske kulturne dediščine. Pojdite z nami, obljubljamo Vam lep dan. TJ NT BRFZ ALKOHOLA DISKON JfK <;oiti