34. štev.
V Knin ju. dne 24. avgusta 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarsKj list.
in stane ta Kranj 4 K, po po*ti ta ppI»> U*to 4 K, za pol leta 2 K, ta drug« države stane JVrtO K. io*aiiirzn.i štrvilka po 10 vin. Na ii.iro.be brPt istodobne vpo*iljalvp n.ir«>• ninp ne no (tira. — Uredništvo in upravnUtvo je na pri«lavi gn«p. K. Klorinna v »Zvezdi«.
Mesečna priloga
„Slovenski TchniK"
In «i- rii ti m računajo ta celo »tran 60 K, ta pol Mirani 90 K, ta • etrt «frani 20 K. In»ernti tn pla/ujejo naprej, /a manjka oznanila ne pl.iinje za |*tit-mto 10 vin.. It m tiska enkrat, ta večkrat znaten popiMt. - llpravniHvu naj »e blagovolijo pošiljati naro< niti.i re klarnarije, oznanila, nplob v»p upravne tadeve, uredništvu pa dopm m nt.vire. -   Dopisi naj up itvolijo frankirati. — Hokopiai m ne vračajo.
i i.
Politični del. h h h
Q □□ U CJ
Bodite pozdravljenu
Na visokem Gorenjskem, v krepko se razvijajoči Radovljici se vrši danes in jutri velika skupščina «Zaveze jugoslovanskih učiteljskih druHov*. Napredna Radovljica si je nadela praznično obliko, da dostojno pozdravi Siriteljc omiko med našim narodom, poroštvo boljše bodočnosti našo.
Med udeležniki opazujemo pok g Slovencov in Hrvatov tudi zastopnike viteškega srbskega naroda in sinove onega naroda, ki je stal v zgodovini evropske kulture vedno na prvem mestu, ki nam je dal oznanjevalca misli svobodne Jana Husa in prvega narodnega šolnika Komenskega.
Slovensko učiteljstvo vidimo zbrano ali zastopano skoro polnoštevilno. Pač se je našlo tudi med našim učiteljstvom nekoliko oseb, ki so zapustile zastavo napredka in svobode, ki so se za skledo leče prodali najljutejšim sovražnikom šole in ljudske prosvete, toda s ponosom lahko trdimo, da so to le izjeme. Ogromna večina ve, da je zdrav napredek mogoč le na temelju rimskega suženjstva prostega pouka, da je namen šole vzgajati značaje in ne hinavcev, ki pod verskim plaščem lahko uganjajo največje lopovščine.
Zalihog so razmero na Slovenskem še danes take, da ljudstvo ne zna vselej prav ceniti ne ljudske šole in ne učiteljstva; vendar opazujemo vsako leto napredek tudi v tem oziru. Vedno bolj prodira mnenje tudi v si rjo maso naroda, da le izobrazba more biti podlaga boljšemu gmotnemu stanju našega ljudstva, da le izobrazba — splošna in stro-
kovna — more provzročiti, da no bomo ostali večno narod hlapcev, da tudi mi kdaj prisedemo k polni mizi gospodarjev.
Na Vas je, zbrani skupščina rji, da pospešite ta tok v izobrazbi našega naroda. Držeč se gesla, da «knr more, to mož je storiti dolžan*, pojdite na podrobno delo med narod, in na Vas je, zastopniki slovenskega naroda v zbornicah, da sodelujete pri tem produktivnem delu za slovenski narod s tem, da delavcem d t« ste tudi poštenega plačila!
Lepe kraje bodeto videti tu na Gorenjskem, zbrani skupščinarji! Vcčno-krasni Bled, romantični Bohinj, snežno velikane in čarobne soteske bodeto zrli pri nas. In vsa ta narava, vse to ljudstvo, ki uživa to naravo, Vam kliče, da so tu slovenska tla, da so pa tudi tla, ki so dragocena, da tujci stezajo svoje roke, da bi ugrabili najlepše in najboljše dele. Le narodna izobrazba more preprečiti, da se ta raj zemlje slovenske ne pogubi v tujem navalu. Buditi med Vam izročeno mladino narodni ponos in zavednost, bodi Vaša naloga t
V tem zmiilu Vam kličemo iz dna srca na naših gorenjskih tleh:   Bodite pozdravljeni!
Gospodarski del.
_-1
□ □□□□
Narodno gospodarstvo.
Vrste produkcijo.
1. Organizacija produkcije.
(Nadaljevanje.)
V sedanji dobi jc za organizacijo produkcije merodajna 1. oblika podjetja, t. j. način, kako
sc druži glavnica in delo z ozirom na osebo podjetnika; 2. obli"ka obrata, t. j. združenje glavnice in dela z ozirom na produkcijo samo.
Po obliki podjetja razlikujemo A) posamezna in B) družabna podjetja.
A. Pri posameznem podjetju jc posameznik 7 vo svojo glavnico in s svojimi osebnimi lastnostmi odgovoren za uspeh podjetja. On dobi ves dobiček, pa tudi on trpi vso igttbOi Posamezno podjetje zahteva od podjetnika posebne marljivosti, energije, vstrajnosti. previdnosti in vednosti; podjetnik mora svoje podjetje vedno prilagoditi potrebam in torej atrogo patiti, kako se te vrste" in spreminjajo Zato pa pri tem odločuje le njegova volja, on ni vezan na nobeno stran, temveč se lahko prosto giblje, kakor misli, da najbolj zastopa svojo korist.
Posamezni podjetnik ima najbolj priliko razviti vse svoje sposobnosti. Zraven je pa od njegovega podjetja odvisno vse njegovo družabno stališče, njegov ugled in njegova čast, ker ga ino-ralično sili, da posveti vse moči podjetju. Ker je pa uspevanjc podjetja mnogo odvisno od njegovih sodelavcev, zato je tudi njegovo razmerje proti delavcem večkrat povsem različno od družabnega podjetja.
B. Družabna podjetja. Veliko podjetij . ni več v rokah posameznikov, temveč so se tekom zgodovine razvile razne gospodarske oblike, po katerih se združuje glavnica in delo več oseb, ali pa vsaj samo glavnica. Take družbe zavise posebno od pravnih naprav v posameznih državah, ker pravo določa pogoje, pod katerimi dobe družbe značaj pravne osebe, t. j. da smejo obstajali kot družbe in imajo vse pravice in dolžnosti, kakor posamezna podjetja.
Naš trgovinski zakonik pozna štiri vrste takih družb, dalje imamo razne zadruge po zadružnem zakonu iz leta 1873 in slednjič
PODLISTEK.
Gorenjska v Valvazorju.
Tržič.
Trg in graščina /Tržič (Tersezch) sLijita na Gorenjskem med Ljubljano in Celovcem, od Kranja dve milji oddaljena.
Sicer pa stoji ta trg v nekem jarku, med visokim sneženim gorovjem, pod daleč znanim Ljubeljem, ki loči Kranjsko od Koroškega in ki jo nekak mejnik med obema, po katerem gre tudi prava cesta s Kranjskega na Koroško.
Ta trg se deli v dvn dela, in sicer v zgornji in spodnji, in vsak del loči deželna cesta.
Spodnji del spada pod «slaro guUnheiško» graščino, ki jo sedaj v posesti grolice liarbo, rojeno Paradeiser.
Zgornji del pa pripada grajsčini «Nouhaus».
Ves lig je nabasan od rokodelcev, ker se tukaj Izdeluje najbolje Kardubansko usnje, in sicer v rdeči in črni barvi, katero so potem na daleč in široko izvaža in iztrži po Italiji in po rimskem cesarstvu.
Razen tega se izdeluje tukaj tudi več vrat navadnega blaga, ki se imenuje «ma/.a!uii», da ne omenim še bakrene in železne posode, kakor kotle, ponve in podobne stvari, /do je to zelo rcdilmi kraj (nahrhafter Ort), k čemur mnogo pripomore dvojna voda, in sicer ljubelski potok in Bistrica.
Ne daleč od tod stoji na nekem griču grad «Ncuhaus», v katerem je prenočevalo Njegovo rimsko-cesarsko Veličanstvo, Leopold I., ko jo potoval s Koroškega na Kranjsko, dne 5. septembra leta 1GG0. Pod ta grad spada polovica trga, ki je pripadal nekdaj Paradciscrjem. Ko so ga po smrti bratov podedovale sestre in je ena iz njih poročila gospoda Henrika Julija barona verneškega, je polovico trga z gradom Neuhaus izročila svojemu soprogu.
Prej je še nerazdeljena graščina tržiška pripadala okoli leta 1306 grotu Albertu goriškemu.
Podvin.
Grad «Podvine» stoji na Gorenjskem, od Ljubljane oddaljen šost in od mesta Radovljico pol milje. Stoji na lenem, ravnem polju in ima za gradom majhen hrib z jelkami, smrekami, hrasti, bukvami in vsakovrstnim drugim drevjem, da so ta hrib moro smatrati za prav prijazen divnjek (Lustvvald), Grad obdaja kroginkrojf sadno drevje.
Pred leti so napravili tukaj le močan stolp, ki so ga imenovali «podvinski stolpa, in to jo bil rodbinski dom gospodov iz Podvina, izmed katerih so se marsikateri okoli tristo le! nahajali na Kranjskem; čeprav se ne moro dognali, katere gradove so posedovali. Po dolgem iskanju sem vender našel, da ju imel lela 1331 gospod Horvard Podvinaki v posesti ta grad.
Leta 1897 jo goapod Sebald Pod vinski med Kranjem in Radovljico padel s konjem vred Cez
neki most in obležal mrtev; ž njim je izmri tudi njegov rod. Će je bil pa ta gospod Sebald Pod-vinski tudi posestnik tega gradu, se pravzaprav ne more vedeti. Vendar jo verjetno, -da je pripadal njemu, ker stoji nud Radovljico in Kranjem, kjer se je pripetil ta nesrečni padec.
Nato je prešel na gospode Lamberške. Pred malo leti ga jo pa imel baron Sigmund Ehrenreich Wagcn; po njegovi smrti pa njegova vdova, gospa Gustina Eleonora, baronica «von Wagen», rojena grofica Bucceleni, ki ga ima še sedaj.
Pol milje od tega gradu Podvin stoji lepo zidan dvorce, imenovan «Auritzholl», ne daleč od bloškega jezera; ta dvorec je podložen podvinski graščini. _
Opat Saba.
Spimil H. S e r g j e j e v. Dalje.
Med tem pa so bili zbrani njegovi služabniki še vedno v grajski sobani, kjer se jo nd njih poslovil njih dobri graščak. Vseh obrazi so bili resni, skoro olotni in le zdajpazdaj je izprogovoril kdo. Globoko jih je ganila nesreča, ki je zadela dobrega gospodarja, a niso mu znali pomoči.
• Kaj menile,» govori visok širokopleč služabnik Ki ta, «dobro in pametno bi bilo vsekakor, ako bi še nekoliko iskali in poizvedovali po grajskih. Da bi jih Saba kar tako uničil, to skoro ni verjetno.*
■Ali si gotov, da jih je ravno Saba,» mu ugovarja ta nekoliko starejši služabnik.
družbo z omejeno zavezo po postavi z dne 6. marca 1906, št. 58 drž. zak.
Oglejmo si posamezne vr3te bolj natančno:
1. Javna (odprta) družoa obstoji iz /druženja delavne moči in premoženja posameznih družabnikov Sicer družabnik ne vtakne vsega svojega premoženja v podjetje, toda vendar mora biti z vsem svojim premoženjem porok za obveznosti družbe. Vsak družabnik ima pravico delati v podjetju in tud. pravo veljavno podpisovati /.a podjetje, vendar pa fc lahko odpove tem pravicam, no da bi sc pri tem iznebil svojih dolžnosti, da je porok za družbo. Občinstvo mora vedeti, kdo jamu /a obuvnosti družbe iu lolo ima pravico družbo zastopati; zato zahteva jn-sfnVn. da sc morajo vsi družabniki vpisati v ti^ovinski vpisnik (register). Ziaven sc morajo vpisan tudi tiste osebe, ki smejo družbo pravno zastopati.
Take javne družbe nahajamo žc prav zgodaj v zgodovini, iu sicer so se najpoprej družili rodbinski člani ah sorodniki v obrtne alt trgovske namene. (2c v 13. stoletju sc bere o javnih družbah menjalcev in trgovcev.) Kot vzrok za snovanje takih družb moremo navesti to-le: delo in vednost posameznikov nc zadošča več: glavnica in kredit se zviša, čc pristopi već oseb; oče vzame svojega sina ali zeta za družabnika, ali bratje in sestre ali sorodniki združijo svoj denar ali prepuste podedovano premoženje podjetju (rodbinske ustanove), V sedanjem easu so sl* te vrste družbe udomačile tudi pri manjših podjetjih. Ker je pri takih družbah za uspešno delovanje rnerodajpd medsebojno »upanje, ki sloni posebno na prijateljskih odnošajih, sc ponavadi ne druži veliko oseb, temveč običajno le dva ali trije. Ker ni samo eno mnenje mcrodajiio, je večkrat vodstvo okorno, in so često posamezni družabniki pri sklepanju različnega mnenja, nastajajo mnogokrat nasprotstva iu vsled tega razdružitve. Zlasti tedaj, če kdo v družbo prinese |\ plavnim, fJrUfl pa le svojo delavno nun (zmožnost), ponavadi hitro razpade družba. Značilen za mišljenje našega naroda, čeprav preveč, tnvijalei;, je izrek: V kompaniji se pes crka.
2. Ko m and it na družna. Te družbe obstoje iz javnih družabnikov (kompl'. incntaijcv) in pa iz takozvani!] komandltistov Prvi dajo osebno poroštvo, drugi pa dajo denar, osebno pa niso poroki. Podjetnik je lahko en sam, ki si izgovori zase gotov dobiček ostalo pa dobe koiuauditisti. Će podjetje propade, izgubi podjetnik vse, ko-uiauditisti pa le vplačane svote. Pogodba koinan-ditne diužbe se mora vpisati v izvlečku v trgovinski vpisnik.
Vobčc le vrste družbe niso posebno prikladne za obrt in trgovino. Zlasti trpi družba na tem, ker morajo ne osebno odgovorni družabniki imeti popolno zaupanje v komplementarjc.
!)»!,;< prili.
Zahtevajmo občno državno zavarovanje proti nimam!
Nesrečna toča napravi pač vsako leto v raznih krajih večjo ali manjšo škodo, toda da bi tako pogosto klestila in tako uničevala vse poljsko in druge kmetijske pridelke kakor k los, ne pomnijo mnogi stari ljudje.
Že nekaj tednov som dohajajo neprenehoma žalostne novice, da je toča v tem ali onem okraju
« Gotov, tako gotov, kakor sedim nocoj tukaj med vami. Zakaj pa bi imela Enianuol in Pepo že prej, prodno smo napadli votlino, vedno le o njem pogovor*.
«Ali si slišal,> so ga povpraševali zopet.
»Da, slišal sem dvakrat, ko sla sc menila o njom. Lc verujte mi, nekaj čudnega lici v tej stvari in naj bo, kar hoče, a kaka malenkost ni. .laz sem že hotel nasvetovati nekaj grajšeaku, piodno je odšel, pa saj slo videli, da se ni dalo vse dni skoro /. njim govoriti in nezaupljiv je bil do vsacega. Nocoj pa povem, naj že bo, kar hoče; mislim, da stvar ni tako neumna.*
•No, govori torej!* so ga silili ze nekateri.
•Torej vam povem. Kaj menite, ako bi imel ta Saba, ki popolnoma tako nedolžen vendar ne more biti, kako prijateljstvo ali sploh še kaj druzega z onima samostanoma tam za hribom. Meni se to čudno zdi za vraga, ako so jih v volčji jami vjeli, kako da ni prišel živ duh iz jame, ko smo jo vendar stražili skoro dva ledna. Votlina mora vodili torej tudi črez tisto brezdno nekam naprej in najbrže v samostan.*
«V katerega misliš?* so vprašali vsi radovedno.
•Tega ravno ne morem reči, v katerega, a v enega gotovo. In mislim, ako bi mi kaj vohunili okoli tislib dveh samostanov, morda bi kaj bilo in potem pokličemo grasčuka takoj nazaj. Ijogmn do-hor človek je bil, da malo lacih.*
vse uničila. In resnica je, da kjer te je letos vtula, je z malimi izjemami vse ogolila, tako da so nekatere občine popolnoma ob ves pridelek. To je tem Za-lostneje, ko je ravno letošnje leto vse dobro kazalo, zlasti na trtje.
Na Kranjskem je toča Ze v več krajih potolkla, n. pr. vinograde na Trški gori in v Grčevju na Dolenjskem, pa tudi po Notranjskem in Gorenjskem je prav močno bila. Ponekod, n. pr. na Trški gori pri Novem mestu, pri Dobrničah in ▼ Vremah ter v Smerjah v Vremski dolini je pobrala toča SO—100% vseh pridelkov. V nekaterih vinogradih ni bilo dobiti nc enega vsaj deloma nepoškodovanega grozda in na bližnjih njivah ne ene cele bilke.
Na novomeški Trški gori, kjer sc prideluje priznano dobra vinska kapljica, so bilo trte močno obložene z zdravim grozdjem. Vse se je trudilo, da bi jih do jeseni ohranili zdrave, zato ni nihče sledil nc z galico, ne z žveplom, toda komaj 10 minut trajajoča uima je uničila ves up.
Pa ne samo na Kranjskem, marveč od vseh krajev prihajajo tužna poročila o velikih poškodbah po toči. Tako to n. pr. močno potolkla po haloških vinogradih okoli Ptuja na Štajerskem, ponekod na Krasu, v Furlaniji, po tržaški okolici, po Istri, Dalmaciji itd.
Koder je toča tudi poljske pridelke ter celo travo in deteljo popolnoma zbila, je ljudstvo kar obupano ter se resno bavi z mislijo na splošno izselitev, kajti z državnimi in deželnimi podporami, ki jih dobe bodisi v denarju ali v blagu, je poškodovancem lc malo pomagano. Ko bi se hotelo vsem potrebam le deloma zadostiti, bi se moralo letos samo vinogradnikom v prizadetih deželah več milijonov kron dovoliti.
Da bi se s podelitvijo takih podpor le količkaj položaj ublažil, ni misliti, kajti podelitev večje ali manjše državne podpore je v Avstriji, vsaj na Kranjskem, večkrat odvisna od faktorjev, ki niti pojma nimajo o našem kmetijstvu, dočmi se poročila županstev in strokovnjakov le za silo upoštevajo.
Z razdelitvijo nezadostnih podpor, ki delajo glavarstvom in županstvom neverjetne sitnosti, sc doseže pogostokrat ravno nasprotno, kakor se je hotelo doseči. Ker je pri takih razdelitvah sploh nemogoče vsem ustreči, nastanejo nehote medsebojni prepiri, žaljenja in nasprotstva.
Kdor se dandanes s kmetijstvom sam bavi, ve, kakšne težave mora prebiti in koliko izdati, preden spravi svoj pridelek pod streho, odnosno v denar. V slučaju uime so vsi občani enako prizadeti; zato bi pa morali priti pri razdelitvah tudi večji posestniki v p oš te v. Toda ti rajši utrpe vsakršno darilo, kakor da bi si za nekaj kromc ali par mernikov žita nakopali na glavo še večje sovraštvo svojih sosedov in soobčanov.
V takih slučajih bi mogla vlada le z znatno pomočjo obupno in razburjeno ljudstvo pomiriti. To bi se pa dalo doseči edino le na ta način, če bi se ustanovila splošna državna zavarovalnica proti uimam, t. j, proti poškodbam po toči, vodi, mrčesih, suši in vetrovih ter mrazu. Pri tem bi se lahko upoštevalo tudi zavarovanje živine.
Ce sc v tem oziru kmalu kaj ne ukrene, pojde naše itak že napol bankerotno kmetijstvo vidno rakovo pot.
•A kaj hočeš storiti pri samostanih, ko notri ne moreš?* ga je povprašal eden izmed služabnikov.
Notri je seveda težko priti, a jaz mislim drugače in menim, da bi ne škodilo nič, ako bi se
poskusilo.*
<Ti, Vuka, imaš brata, ki služi tam v podgorskem ženskem samostanu, in lahko bi mu naročil, naj kaj poizve na kak zvit način.*
Vuka, mladenič, ki je sedel na drugem koncu mize, je prikimal in odgovoril:
»Zakaj pa nc 1 Takoj julri pojdem k njemu in mu naročim, naj se potrudi kaj poizvedeti, ako so res v samostanu.*
•Naroči mu, naj ti takoj naznani, ako le kaj izvoha. Prokleto to življenje brez grajščaka in grajskih bi bilo dolgočasno in ako bo vse poizvedovanje zaman, jaz gotovo nc ostanem tu, podam sc k očetu v ljubljeno Crnogoro.*
VIII.
Drugi dan se je prebudil Emanuel v celici I lligije, ko je stalo solnce že visoko na nebu. Oblekel se je in ogledal po sobi. Na mizi in etažeri je ležalo mnogo raznovrstnih romanov, ilustriranih knjig in molitvenikov. Hotel se je kratkočasiti z berilom, a ni šlo, ker skrb za Pcpota, Floro in Loti ga je mučila neprestano.
Na veliko začudenje začuje sem iz kapele pobožno petje.
• Kaj, ali je vendar še kaj pobožnosti v lom samostanu!* ju zamrmral in poslušal razločno petjo:
Gospod komercialni svetnik in deželni odbornik Pr. Povsđ je sicer že pred leti stavil tozadevni predlog v državnem zboru, a ker nimajo mnogi mero-dajni faktorji nikakega zmisla za povzdigo našega kmetijstva, te seveda ni nič storilo v tem oziru. Sedaj pa, koje v parlamentu velika agrarna stranka, naj bi vsi kmetovalci in kmečki posestniki broi izjeme zahtevali, da se vsi državnozborski zastopniki za to pereče vprašanje krepko zavzamejo. Tukaj mota veljati načelo: eden ze ?ie, Tli II enega I* t* G o m b a č.
*    • *
Tedeniki sejem t Kranju dne 19. avgusta 1907.
Prignalo se je — konj, 225 glav domače goveje živine, 8 glav hrvaške goveje živine, 12 telet, 01 domačih prašičev, - hrvaških prašičev, 1 koza, — domačih ovac in — hrvaških ovac. — Pšenica po k 1050, proso po k G 75, rž po k 8—, oves po k 8*—, ajda po k 875, iižol ribničan po k —, koks po k — in krompir po k 5 — za 50 kg.
Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev L t. d. T Ljubljani razpošilja gostilničarskim zadrugam in, kjer teh ni, gostilničarjem po deželi nastopno okrožnico : Vaše blagorodje 1 Da je obrtni stan dandanes tlačen v vseh panogah, Vam pač ni treba še posebej omenjati, ker Vam je kot stanovskemu sodelavcu znano, da posebno obrtnik najbolj Upi zaradi teh vedno se množečih davkov, neprestanega poviševanja plač delavskim močem, zaradi podraženja živil in vseh stvari, karkoli treba kupiti, tako da se posameznik že prav težko brani proti temu vsestranskemu pritisku. V prvih vrstah tega boja stoji, trpi in se bojuje »gostilničarska obrt*; njo zadene vedno in vedno vsaka prememba na zlo, bodisi od vlade, potom konkurence ali drugače. Ako dobi gostilničar koncesijo, kmalu mu je ne« koncesijoniran grajzler za hrbtom in prodaja nemoteno v lokalu in čez ulico, vino, pivo, in še jestvine, tako da preostane gostilničarju samo plačevanje visokega davka in velika režija za vzdrževanje prostorov in dragega osobja. Novi obrtni red bo stanovske važnosti nekoliko bolj upošteval, vendar še s tem ni odpomagano resničnim potrebam in položaju gostilniške obrti. Vsa ta dejstva in tek časa so nanesla, da morajo gostilničarji poprijeti za krepkejše orožje. Vidi sc, da se moramo oprijeti gesla, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Lanski izvenredni občni zbor zadruge gostilničarjev, ka-varnarjev, izkuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani je enoglasno sklenil, prirediti velik gostilni carski kongres za vso kranjsko deželo v Ljubljani ter povabiti stanovske tovariše tudi iz sosednih dežela. Na tem shodu se bo razpravljalo vse, karkoli teži gostilničarja, sklenile se bodo resolucije, od katerih se ne sme prej odjenjati, da sc izpolnijo. Za gostilničarje po deželi bi bilo uvaževati n. pr.: odpravo takozvanih Buschenschankov, osmin, naprava vinskih sejmov v več krajih, odpravo prodaje vina in piva po trgovinah, odpravo prodaje piva privatnim od strani pivovarn. Odprava oddajanja koncesij v najem tretjim osebam, odprava privatnih izkuharij, predlog o splošnem zadačenju vina bi bil tudi umesten, da bodo tudi bogati zasebniki pomagali plačevati deželne dohodke, ne samo tisti, ki si zamore kupiti vina le en četrt litra, in končno, kakšno stališče naj zavzemo gostilničarji napram novodobnemu pivovarnifikemu kartelu. Zato Vas pripravljalni odbor s tem vljudno prosi, da mu še eventualne druge težnje, želje, zahteve in potrebe
— Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se veseli v Bogu njegovem Zveličarju.
Moč je izkazal s svojo roko in razkropil napuh njene v njih misli in srca.
Mogočne je pahnil s sedeža, ponižne povzdignil. Lačne je z dobrim napolnil in bogate izpustil
prazne. —
«In nedolžnih, ki mu niso nič storili, ni zapiral, in deklet, ki so čiste, ni onočašeal, kakor vi, ki ste sveti njegovi nasledniki,* je jezno pristavil Emanuel.
Proti opoldnevu so odpro vrata in v celico vstopi prednica Eligija z dvema redovnicama, ki sta prinos.i kosilo, a pri vratih sta stala dva močna in oborožena hlapca. Ko sta postavili kosilo na mizo, je namignila Eligija in odšli so ter zaprli vrata. V celici sta ostala Emanuel in Eligija.
•No, kako se vam kaj dopado v moji sobici? Bolje gotovo kot v ječi pri Sabatu,* jo pričela Eligija.
Emanucl jo je zrl nekaj časa z ne baš prijaznim pogledom, a premislil si je menda in govoril skoro s prosečim glasom:
•Ako imate kaj srca, kakor zatrjujete, potem upam, da me nc pustite več zaprtega tu notri. Pustite me vsaj k Lotici.*
•Nič so ne bojte in no žalostite se, ker kmalu bodeto prosti. Pa saj sedaj še itak ne morete oditi, ker llora jo še bolna. Danes sem bila pri njej, a dolgo ne, ker nisem imela časa. Obiskal jo namreč
) priloji ..Gorenjcu" it. 3» It 1. 1$Q7.
gostilničarjev Vašega kraja in okolišča blagovolite prijaviti pismeno in to vsaj do 515. avgusta t. I., da se dotične stvari uvrste v program za razpravo. Ako |M>iljbU tudi Atcjcga govorniki«, oziroma po-ročevalca o nasvetovani stvari, tudi pripomnite. Navedite vse, karkoli se Vam zdi potrebno, bodisi glede odprav ali pa naprav, ki bi koristile gostilniški obrti. Shod se bo vršil Id. in 17. septembra ter se vabila s tiskanim programom še posebej razpošljejo.
Kolike u it ari pri nai etra? Bratje Kosler v Šiški izkuhajo na leto 24.000 hI, Auerjevi dediči v Ljubljani 10.000 hI, Stare v Mengšu 15.000 hI, Mayr v Kranju 6000 hI, Peries v Ljubljani 1800 hI, Senožeška pivovarna 18.000 hI, Kočevska 2000 hI, Frohlich na Vrhniki 10.000 hI. — Pivo varna 0on ga izkuha 216.563 hI in je imela v minulem letu 333.538 K čistega dobička.
Deiet zapovedi it kmeti. 1. Krmi redno; drži ■e točno vedno istega časa In pokladaj vedno enako vetiko krme. 2. Napajaj redno in zadostno; voda naj ne bo pretopla, pa tudi ne premrzla. Vroča živina ne sme piti vode. 3. Nikoli ne preohkladaj Živine z delom. 4. Ne pokladaj nikoli plesnivega ali onesnaženega sena m slame. 5. hkušaj strupene in škodljive rastline po travnikih in pašnikih, kolikor moreš uničiti. G, Varuj živino po možnosti pred šolnino vročino, pa tudi pred dežjem ; ne puščaj je ležeče na mrzlem ali mokrem tlaku. 7. Prehod od ene krme k drugi izvrši počasi. 8. Povsod zahtevaj kar največjo čistost, ker snaga je prvi in glavni pogoj, da je živina zdrava. 9. Skrbi, da bo zrak v hlevu čist in svež, a varuj živino pred prepihom. 10. Vedno pazi na posle, in ne dovoli jim, da delajo po svoji glavi. — Kdor se bode držal teh pravil, bode kmalu spoznal, da je dokaj lažje, varovati živino bolezni, kot pa bolno zdraviti.
Dobavni razpis. G. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete, med temi so: jopiči in »podnje hlače iz pletene bombaževine, žepni robci, vrvi, količki za šotore, toporišča, leseni cveki, izdelki Iz Železa, železne posode in dr. Ponudbe je poslati vložnerou zapisniku c. in kr. vojnega ministrstva najkasneje do 9. oktobra 1.1. 12. ure opoldne. Dobavni razglas, ponudbeni vzorec in seznam predmetov, katere je dobaviti, so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobavni razpis. G. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje konkurenco za zgotovitev potrebščine desk, podbojev, obročev, dog in premoga za leto 1908, eventualno tudi za leto 1909. Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. avgusta 1907 do 11. ure dopoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Prepis razglasa, obsegajoč množino, vrste in kakovost predmetov, ki jih je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobavni razpis. G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo za leto 1908 oddala po javni ponudbi dobava raznega lesa kakor železniških pragov, desk, tramov, lat, toporišč, ročnikov, og,f,», metel, ciz i. t. d. Dobavni jpogoji, ponudbeni vzorci in seznami predmetov se dobe pri ravnateljstvu v Beljaku (oddelek 3, za vzdrževanje železnic in stavbo.) Ponudbe je najkasneje do 10. septembra t. 1. 12 ure dopoldne vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu. Dobavni razpis, ki obsega natančnejše podatke, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Poučni listek
ovitki le zglaiajo obrti?
■fiovravarjev v nesetn k rt ju, ptosim za gostu -kone*«ij« z vseni previrami, v kar prilagam
tudi kolek za J K
V Milili ilrtl, dne Jti avgusta 190*.
Ivan Lustrek.
III.
Kdor hoče nastopiti dopuščen (konceai-joniran) obrt, mora izprositi koncesijo ali dopustila, ker prej ne sme lačcti obrta. Mej knrresi jonirane obrti prištevamo zlasti; tiskarne, knjigarne, trgovine z umetninami in muzikalije, podjetja stav-binske, zidarske, kamenarske in tesarske obrti, dimnikaritvo, konjederstvo, izdelovanje in prodajanje orožja in streliva, starinarske obrti, gosti t-niške obrti, polaganje vodovodnih cevi, urejanje ivečave in dovajanje vode, podkovsUo, naprave za izdelovanje in dovajanje elektrike I. t. d.
Prošnja za koncesijo se lahko vloži pismeno ali ustno pri okrajnem glavarstvu. Razen pogojev, predpisanih za izvrševanje kakršnegakoli obrti, je treba za dopuščeni obrt tudi izpričati zanesljivost glede dotičnoga obrta in pri nekaterih obrtih še posebno sposobnost.
Posebej še navajamo gostilničarske in krčmarske obrti, ki so po § 1(1. »Obrtnega reda* razdeljeni na tu pravice:
a) jemati tujce pod streho;
b) imeti jedi naprodaj;
c) točiti pivo, vino in sadjevec;
d) točiti Žgane opojne pijače in jih prodajati na drobno;
e) točiti umetna vina in pol vina;
f) prodajati kuhano kavo, čaj, čokolado, druge gorke pijače in poživila;
g) imeti priliko za dovoljene igre. Te pravice se smejo podeliti vsaka posamezno
ali pa nekatere ali pa vse skupaj. Kdor torej prosi koncesije za gostilničarski in krčmarski obrt, mora v svoji prošnji natanko razložiti, kakšno pravico bi rad dobil.
Pri podeljevanju koncesije za gostilničarski aH krčmarski obrt mora gledati obrtno oblastvo na potrebo ljudstva in na to, ali jo prostor, kjer bi se vršil obrt, pripraven zanj; paziti je tudi na cesto, ulico ali trg, kjer je ta prostor, m naposled na to, ali ga je mogoče policijsko nadzirati.
Prošnja:
C, kr. okrajnemu glavarstvu
v Ljubljani
Ivan Luštrek v Medvodah št. 15
prosi za podelitev gostilniške koncesije z vsemi pravicami v hiši štev. 15 v Medvodah.
Po priloženem krstnem listu A '/• sem rojen v Sori leta 1873, torej polnoleten, in po priloženem domovinskem listu B tudi v to občino pristojen.
Izpričevalo G •/• dokazuje mojo popolno no-omadeževanost in zanesljivost.
Ker sem ob državni cesti v bližini kolodvora medvodskega zgradil veliko za gostilno zelo pripravno hišo in ker je moj sosed Ivan Jamnik svojo gostilno opustil, promet ob cesti pa vedno raste in se zlasti v zadnjih letih vsako poletje naseli ve-
. Vzgoja in šola.
r, \D
Prvi slovenski penzionat ženskega vigo-levalnega ln naobramalnega društva , Mladika* ? L|abl|ani, Gosposko ulice it. 8.
Ta prepotrebni zavod so ustanovile rodoljubne slovenske dame za deklice slovenske in sploh slovanske narodnosti, ki obiskujejo cesarja Franca Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo, oziroma licej alt kako drugo slovensko šolo v Ljubljani, S to ustanovitvijo se omogoči staršem, da pošiljajo svoje hčerke v narodna ueillšča. V zavodu dobivajo deklice temeljito teoretično in praktično izobrazbo ter skrbno meščansko vzgojo kot bodoče dobre in skromne gospodinje.
Skrbi se tudi za to, da se priuče deklice lepim vnanjim občevalnim oblikam in da se sploh vzgoje za praktično življenje.
Čustvovanje se jim blaži z gojitvijo glasbe in petja, z deklamacijami in $ primernim čtivom ter z udeleževanjem primernih umetniških prireditev.
V htgleničnem oziru se jim krepi telo z zdravo in zadostno hrano, s previdnim in individualnim utrjevanjem, Z igrami in s telovadbo, z izprehodi, s kopelml itd. 'Zavod ima hišnega zdravnika, ki je za slučaj potrebe vsak čas na razpolago; za obolelo gojenko pa se vestno skrbi v posebni izolirani jsobi.
Občevanje v penzionatu je domače. Izkušene dame skrbe z modro previdnostjo in strogostjo, ljubeznivo in materinsko za gojenko ki jim postane vsled tega penzionat prijetno bivališče. Penzionat ima značaj slovenske domačnosti.
Hišni red navaja gojenke k točnosti, vestnosti, redoljubnosti in ljubezni do domaČih opravil.
Sprejemajo se redne in izredne gojenke. Prve stanujejo v internatu, kjer uživajo vso oskrbo, druge so le čez dan v zavodu.
Vpisnine je plačati 4 K.
Redne gojenke plačujejo po 60 K na mesec in to za stanovanje, hrano in nadzorovanje pri pooku.
Izredne gojenke, ki ostanejo čez opoldne v zavodu, plačujejo po 16 K na mesec.
Će dopušča prostor, se sprejemajo tudi starejše gojenke za posamezne mesece. Te plačujejo po 70 K na mesec. Plačevati je naprej. Vpisani gojonki, ki pa ne vstopi, se ne vrne vplačana mesečnina.
Pri vpisovanju je predložiti zdravniško in zadnje šolsko izpričevalo ter krstni list.
Odbor izobraževalnega ženskega društva «Mla-dikii.' ima pravico, da v posebno nujnem slučaju, ko bi po kaki gojenki drugim bodisi v zdravstvenem, bodisi v moralnem oziru pretila nevarnost, to gojenko odslovi, kar se nemudoma naznani staršem.
Za izpopolnjevanje splošne izobrazbe so na razpolago izkušene moči«■
Za pouk v glasbi in raznih jezikih se določujejo dogovorno s starši posebni honorarji.
Tudi plesa, združenega s poukom v dostojnem vedenju se uče gojenke v zavodu.
samostan provinc i al p. Hinko in morala sem k j molitvi.*
«To sem čul, saj drugače menda itak nikdar ne opravljate takih pobožnih obredov!*
«0 pač! Ali menite, da so v samostanu same propalice. Nc smem reči, mnogo jih je, veliko več kot dobrih, a imamo v resnici tudi srca, ki prebijejo ob molitvi cele dneve in noči.*
•Povejte mi, kaj je s Pepotom?* ji je prekinil govor Emanuel.
«V celici je, kamor je šel včeraj sam, in slabega se mu nič ne godi. Hrane ima dovolj in povedala sem mu tudi, da ste vi v njegovi bližini. Toda izvolite, gotovo ste že gladni in merica vina vam tudi ne bode škodovala I*
Emanuel, kateremu se je že res oglašal želodec, je prisedel k mizi. Ko je bil z jedjo gotov, je — nič hudega sluteč, izpil kozarec vina. V očeh mu je kmalu jela izgiujati tista otožnost, v njih je gorelo nekaj divjega, strastnega. Po žilah mu je žuborela kri, vse milice so mu drhtele. Eligija je spoznala, da je čas, stopila je k njemu, ga pritisnila k sebi in ga jela vsa divja poljubovati*
«Emanuel, saj me ljubiš, kajne? Vsa sem tvoja, Emanuel, tebi se žrtvujem tako rada — ljubi me, ljubi... 1»
Emanuel je bil v omotici. Stiskal in privijal jo je k sebi, ji šepetal, jo prosil. . ., a Eligija se mu je odtegovala, kakor sramežljiva deklica, hoteča le bolj razburiti njegove straiti.
c Emanuel, saj sem tvoja, samo tvoja Eligija.*
Dolgi zadusljivi poljubi... sladkostni vzdihi... Zunaj je legal mrak, zvezde so svetile, ko se je prebudil iz trdnega spanja Emanuel. Nekaj časa je topo zrl okoli sebe, a začutil kmalu veliko utrujenost, jel je premišljevati,..
•Ni mogoče 1 Kako je to prišlo — P. .. Da, storil sem, omamljen sem moral biti. Torej radi tega me je zvabila k sebi. — *
Prižgal je luč, večerja je bila že na mizi. Malo je použil, potem pa hodil po sobi gorindol. Nehote mu je ob visel pogled na lepi, veliki sliki Zve-ličarja, ki je visela pri postelji. Stara je Že morala biti, ker nešteto dolgih prask se je poznalo v njej. Potipal jo je, a začutil, da je železo,
•Torej ni platno — in ti čudni kvadrati.* Hotel jo je premakniti, a tudi to ni šlo, bila je vzidana. To je vzbudilo v Emanuelu šo večje začudenje. Kar zagleda sredi slike neki komaj vidni gumb, pritisne in slika se je razdvojila ter izginila. Ostala je samo mreža, skozi katero jo videl v sosednjo sobico, kjer je ležala v postelji bolnica. Mlada je se bila ta redovnica, a noseča, in imela bo vsak čas poroditi. Ob njenem zglavju jo stala starikava nuna, nagubanega obraza, judovsko zavitega nosa in gledala z ne baš prijaznim pogledom v trpečo.
•Nocoj bom rešena, Terezija. Jaz čutim,* je pregovorila bolnica in zopet zatianila globoko udrte oči..
«Ze prav. Nocoj pride tudi Saba. Jaz in Eli-gija ti pomagava,* je odgovorila itara redovnica,
«Oh Sabata nI potreba, on je krut in bojim se, da mi odvzame mojega čr?ička.«
«No, ali hočeš rediti pamža, da vzraste?! Bomo že videli, kaj poreče Saba.*
Emanuelu so se izbulile oči ob teh besedah, poslušal je natanko, a redovnici sta zopet vtihnili in stara je kmalu na to odšla. Pazno je zopet potegnil gumb nazaj in namesto železne mreže je bila zopet slika Z veli carja. Poskušal je potem dolgo in slednjič se mu je posrečilo, da je odmaknil podobo le nekoliko, ker se je bal, da ga opazijo iz sosednje celice.
Sedel je k mizi in jel premišljevati spletko teh dveh samostanov, ki gotovo veljata za bogve kako sveta.
«Za vraga, koliko časa me bode. Se neki pridrževala ta nesramnica. No, tudi njej poplačam, ko se kdaj rešim —»
Vrata sosednje celice so se odprla in Emanuel je hitro stopil k podobi. Bolnica je glasno vzdih-nila, prišel je trenotek, da bo rešena. V sobo so stopili stara redovnica Terezija, prednica Eligija in — Saba. Lice mu je bilo resno in videti je bilo, da je razburjou, 1
Odgrnili so raz njo odejo, Eligija jo je prijela trdno za roke in kmalu na to je položila starikava redovnica, kateri se je poznalo, da je vajena tega posla 4- malo dele na plenice. Globoko je vzdihnila trpeča mati, a Eligija je stopila k Sabatu, mu nekaj zašepelala v uho, a menda ni bil zadovoljen z nje-
Vsak mesec se pošiljajo staršem raca ni o izdatkih za izredna učne potrebi čine, za oblikovanje gledališča, za toalete itd. Skrb zavoda pa bo, da m deklice vadijo pri vaeh trojih izdatkih štedljivosti in ikromnoati.
Perilo te pere v uvodu, in ncer Životno proti primerni odškodnini, namizno in posteljno pa brezplačno.
Vsaka redna gojenka prinesi s teboj primerno zalogo zaznamovanega perila in drugih potrebnih tudi zaznamovanih ttvari, in ticer:
1. ) odejo, 3 rjuhe, 3 odejne prevleke, blazino in 3 prevleke; vse kolikor mogoče preprosto izdelano.
2. ) ti navadnih prtieev, 3 manjše kavine prtiče, f>' brisali, 2 otirači za frotiranje in 3 brisače za snaženje umivalnika ter vrečico iz debelega platna za nesnažno perilo.
3. ) r> dnevnih in 3 nočne srajce, G poletnih in (i zimskih hlač, 3 poletna in 3 zimska spodnja krila, 12 parov poletnih in 6 parov zimskih nogavic, 24 žepnih robce?, 1 kopalno obleko;
4. ) potrebno obleko, ki bodi okusno, toda preprosto prikrojena in okrašena; 3 temnomodre in 2 bela predpasnika, 2 para temnomodrih rokavcev; 2 para črevljev, 1 par domačih črevljev.
Telovadiko obleko, bluze in predpasnike preskrbuje na željo staršev tudi zavod;
5. ) preprosto malo košarico za ročna dela s potrebnim šivalnim orodjem;
ti.) 2 glavnika, lasno in *.obno ščelico, ščetico za nohte, krtačo za obleko, 3 kose mila;
7.) vsaka gojenka prinese i seboj malo in veliko žlico, vilice in nož ter obroček za prtič.
Vodstvo zavoda poroča staršem vsak mesec o napredku v šoli, o vedenju in zdravstvenem stanju gojen k e. V izrednih slučajih se starti takoj obveščajo.
Odbor jamči za korektno vodstvo in vestno oskrbništvo v zavodu.
Dopisi.
E3 h
Iz Trliča. (Izlet tovarniške godbe. — Občinske volitve.) Tovarniška godba tukajšnje predilnice je napravila pretočeno nedeljo izlet k sv. Ani ter priredila koncert v gostilni g. Ankeleta. /.e v predvečer je priredila na čast cesarjevemu rojstnemu dnevu obhod po trgu in mora se ji priznati, da za kratek Čas njenega obstanka dobro igra. Koncert je bil jako dobro obiskan od vseh slojev tržiškega prebivalstva. Na programu so bili skoro izključno slovanski komadi, kar gotovim gospodom, kakor Sugg, ni bilo |kar nič vleč. Dvignila se je namreč kar naenkrat sloka postava tega velikega prijatelja Slovanov, razprostrla parkrat svoje dolge krake, stala kakor užaljen bog pred godbo in prepovedala godbi svirati «Oj, banovci 1» Nekateri viri poročajo, da se je godba dala strahovati in umolknila, do čim drugi to zanikajo. Naj bo temu tako ali tako, ali prijatelj Sugg nima nobene pravice prepovedovati godbi igranje slovanskih komadov, ker koncert je bil javen in se je zahtevana vstopnina plačala od Slovencev istotako kakor od Nemcev. Sicer bi za bil pa lahko prej informiral o programu in naj bi bil ostal doma,
nim nasvetom, ker je jezno obrnil od nje svoj pogled in odločno odgovoril:
<Ne! Cemu gojiti otroke v samostanu, ko so nam lahko vsaki čas v nevarnost.* Stopil je k vratam in jih zapahnil. Primaknil je stol v sredino sobe, ga pogrnil in odločno zapovedal stari redovnici :
•Odprite ona vratica tam ▼ kotu: skozi katere mečete ostanke jedil v vodnjak!*
Redovnica je hitro storila, kar je zapovedal Saba, a ta je položil novorojenčka na pregrnjeni stol, povzdignil molek, ki ga je nosil ob pasu in z velikim križem, ki je bil pripet koncem njega, udaril otroka po glavi, da se je zasadil okovani križ v mehko lobanjo, potem pa ga vrgel v vodnjak mirno in mehansko, kot da srka pri povzdigovanju sladko vince. Eligija ni gledala tega prizora, ker je zakrila obličje in se obrnila v kot.
•Gotov je!» je zamrmral in molče odSel.
Mati ni videla celega prizora, ker je padla v nezavest, pač pa stara grešna kost Terezija, ki je po Sabatovem odhodu hitro vprašala Eligijo:
•Kaj mu je danes, da je tako čuden?*
•Ej, jezi ga, ker sta mu ušla Pepo in Emanuel, Bojim se, da ne pride na sled, da sta pri nas. Ali Emanuela ne pustim od sebe in naj se zgodi, kar hoče. Toda sedaj pa pojdive, ker precej pozno jo že in sem zelo trudna.* Ugasnili sta luč in odSli. Emanuel pa je zastrl podobo in se vrgel na obličje k postelji.
•Moj Bog, ako se zgodi kaj enakega z Loti. Uboga reva, kako si molila za najino srečo ...» Isto noč Emanuel ni zatisnil očesa.   Dag* prih.
ako mu ni bil po volji. Dolgi možakar naj si blagovoli zapomniti, da si slovensko občinstvo tako žaljenje enkrat za vselej prepove. V koncert se je vrinil, menda izven programa, tudi mal intermezzo. Skodla sta si namreč dva Nemca t laie ter občinstvu zopet malo razjasnila temni pojem nemške kulture.
Bližajo se zopet občinske volitve. Prišel je sedaj čas odločitve, ali budete domačini sami gospodarili, ali pa bode tujec se v naprej ravnal z vami, kakor i svojimi podložniki in vam nakladal le v bodočnost novih naklad in davkov, kateri to vsi urejeni tako, da jih čutijo skoro samo domačini in nižji sloji. Le poglejmo nazaj delovanje treh let, koliko «dobrega» so storili ti za Tržič pretkrbni očetje. Naložili so pasji davek, vpeljali davek na žganje, nastavili tretjega policaja in enega cestnega pometača, vpeljali dimnikarske knjižice, same -koristne* reči. Bodete li, domačini, res še nadalje prenašali ta tujčev jarem in zraven lepo molčali? Vzdramite se vendar in olresite tujčevo roko, ki vas drži za vrat in tlači k tlom! V vaših rokah je moč, pokažite, da ste vi gospodarji domače zemlje, a ne oholi tujec. Na dan volitve izvolite može, ki so vam porok, da bodo delali res v korist Tržiču. Torej vsi na delo zdaj, ko je še Čas, kajti po toči zvoniti je prepozno.
U selške doline. V nedeljo dne 11. t. m. se je vršilo na Bukovici običajno cerkveno žegnanje. Na Bukovici je več klerikalcev in Marijinih devic. Da pa taisti avojemu škofu in župniku Rožniku niso popolnoma pokorni, dokazuje, ker so na žegnanje prav pošteno plesali. Sedaj se bode videlo, ali bode prišel drugo leto župnik maševat na Bukovico ali ne. Na Praprotnem niso na cerkveno žegnanje že več let plesali, pa vendar ni bilo maše, ker je sv. Tomaž precej visoko nad morjem, potem bi pa med cerkvenim opravilom morala biti vrata odprta, kar na Bukovici ni treba, kar se g. Župnik lahko pripelje s konji in jih spravi v hlev.
Iz sorske fare. 2e pred davnimi časi je bil pod župniščem v Sori napravljen dober vodnjak. K temu župnijskemu vodnjaku smo hodili zajemat Čisto in pitno vodo vsi, ki bivamo v Cimprovi hiši, že toliko let, da pomnijo to najstarejši ljudje v fari. Omenjeni vodnjak pa je stal preblizu živinskega hleva in se je začela nabirati nesnaga v njem. Nam ni bilo mogoče najti druge boljše pitne vodo in nam je tedanji župnik Porenta dovolil, da hodimo lahko na «korito> pred župnišče po vodo. Tako že hodimo več kot 40 let na ta kraj po vodo. Znano pa je menda vsakemu odraslemu, da smo si s tem pridobili tudi pravico še nadalje hoditi po vodo, Čeprav je naš prečastiti in usmiljen dobiotnik g. provizor «kapvan* Brajc drugačnega mnenja. Hotel nam je prepovedati še nadalje zajemati vodo iz vodnjaka pred župniščem, oziroma sedaj kaplanijo. Ker se nihče za njegovo prepoved ni zmenil, poskusil je vsled svoje trmoglavosti to doseči pri odvetniku. Razume se, da je tudi tu «pogorel». Dru zega ni dosegel kot to, da bo moral g. Jože res preveč napolnjen mošnjiček precej olajšati. Pač čuden tak božji namestnik, ki nam še ne privošči vode. Tudi našemu spoštovanja vrednemu naduči-telju Germeku jo je hotel prepovedati. G. provizor naj bi se raje drugače bolj brigal za Marijino družbo. Nauči naj jo v cerkvi lepo moliti in se lepo obnašati, ne pa tako cmeketati*, da jih je mučno poslušati. Navadil naj bi se naš častiti g. kaplan nedeljskih pridig, da ne bode venomer zabavljal na liberalec. Će nam pa ima kaj povedati, naj nam pove na kakem drugem mestu, ne pa na prižnici. Svetujemo Vam, g. Jože, pustite nas v miru!
Podhomski.
V Kranju, dne 94. avgusta.
Kranjski deželni zbor. Ministrski svet je sklenil, da letos ne skliče kranjskega deželnega zbora. Vlada se je pripravljala, da poskusi doseči kompromis, a niti tako daleč ni prišla, da bi bila sploh stopila v meritorna pogajanja z narodno-napredno stranko, kajti že njeni dogovori s klerikalci in z Nemci so jo prepričali, da je vsak uspeh izključen. Klerikalno-nemška zveza hoče samo tako volilno reformo, ki naj bi spravila slovensko meščanstvo ob vpliv in veljavo v deželnem zboru. Ko je vlada to videla, je sploh prenehala s svojimi poskusi, doseči sporazum ljenje in se je odločila, da deželnega zbora sploh ne skliče. Volilna reforma za deželni zbor je torej za letos pokopana in, ker poteče v kratkem poslovna doba deželnega zbora, se bodo vršile prihodnje volitve na podlagi starega volilnega reda. Mnogo klerikalnih upanj je s tem pokopanih, mnogo klerikalnih nad je splavalo po vodi. Od slovenskih naprednjakov samih bo odvisno, Če bo prihodnji deželni zbor sklenil volilno reformo, za kakršno so se zmenili klerikalci in Nemci, ali demokratično, moderno in pravično volilno reformo.
Saniranje deželnih financ. Vlada vabi vse deželne uprave na dogovor dne 30. septembra t. 1. zaradi saniranja deželnih financ. Vabilu je pridejana vprašalna pola s 40 vprašanji.
V ftlntgartu na Nemškem zboruje sedmi mednarodni socijalisti čni kongres ob udeležbi zastopnikov iz celega sveta.
Kongres francoskih socijalistov * Nancyju je zavrnil predlog Herveja, naj bi se državljani vseh dežel pozvali, naj odgovore na vsako napoved vojske s vojaškim štrajkom in vstajo. Sklenilo pa se je.
proti razoroževanju buržeazije in oboroževanju delavskih slojev pripraviti splošno ljudsko cbero zevanje.
Ženska enakopravnost na Angleškem. Sedaj je tudi nižja zbornica sprejela z veliko večino zakonski načrt, da morejo biti tudi ženske izvoljene v občinske in okrajne zastope. Višja zbornica je tak zakon sprejela že poprej.
V Maroku še niso ponehali nemiri, temveč se upori vedno širijo tako, da je nevarnost za Evropejce čimdalje večja. Pred (lasablanco se ponavljajo boji, Maročani poživljajo svojega vladarja, novopro-plaftenega sultana Mulej Haflda, naj prežene Francoze. Škoda, ki jo je vstaja povzročila doslej, je ogromna. Samo v Casablanci imajo Evropejci škode nad deset milijonov kron.
Godovi prihodnjega tedna:
26. Ludovik, Dragorad, Nika, Pravoslava; 20. Coferitt, Zidimir; 27. Srce Marijino, Boleslav, Ljubidrag, Natalija; 28. Avguštin, Milogaj, Stanova; 20. Obglavljenje Jan, K., Zelidad; 30. Koza Lim., Ljut..mir, Milka; 31. Rajmund, Mildrag.
Novičar. b q m
Občinske volitve v Kranja. Prihodnji torek in sredo se vrše — kakor že omenjeno — v našem mestu občinsko volitve. Kandidatjo za III. razred so kot odborniki naslednji gospodjo: Josip Kovač, Alojzij Pečnik, Ciril Pire, Ivan Rakovec, Janko Sajovic in Anton Šinkovec, kot namestniki pa: Matija A ž man, Josip Bučar in Ivan Jagodic. Za drugi in prvi razred se kandidatje postavijo menda danes. Treba je vsekakor, da se izpre« govori o našem obč. zastopu enkrat resna beseda. To hočemo storiti, ko se konstituira novi odbor,
Ministrski predsednik Beok ? Kranju. Več kakor 14 dni je bival na počitnicah ministrski predsednik s soprogo v Bohinju, kateri kraj se mu je zelo dopadel. Ljudje pravijo, da je zelo prijazen gospod. Seboj je imel psička, kateri je na iz-prehodu večkrat kazal srečajočim otrokom, kako zna jokati. Iz Bohinja je obiskal tudi vse bližnjo kraje. Tako je poselil začetkom tega meseca, seveda inkognito, tudi Kranj, kjer je obedoval. Ministrskemu predsedniku se zelo dopade lega našega mesta.
V Kamni gorici je izvoljen županom g. Adolf pl. Kapu s, poštar istotam; svetovalcem pa so izvoljeni gg.: trgovec Luka Lazar in posestnika Josip Svetina tor Marko Ar h.
Deželni šolski svet je podelil denarno premijo Metelkove ustanove v znesku 80 K 41 v za leto 1907 gosp. Rudolfu Završniku, nad učitelj u Preddvorom.
Umrla je v Kranju gospa Uršula MiklavČiČ, mati učiteljice gdč. Janje Miklavčič.  N. v m. p.!
Na karavanški železnici je izklicevanje postaj v nemškem in slovenskem jeziku zapovedano na vseh onih postajah, ki nosijo dvojezičen napis. Vendar so pa to dosedaj nikjer ne godi. Celo na dvojezičnih postajah v Slov. Spodnjem Rožu, kakor v Svetni vasi in na Bistrici se izklicujejo postaje samo v nemškem jeziku. Ko so železnico gradili, tedaj so seveda tudi poiskali Slovence, da so pomagali plačevali za zgradbo, zdaj pa, ko je železnica zgrajena in v tiru, pa Slovencev nočejo več poznati. Čudno, da slavno c. kr. ravnateljstvo državne Železnico v Beljaku ali o teh žalostnih in skrajno krivičnih razmerah ni poučeno, ali pa mirno trpi, da se Slovencem tako nesramno in nepostavno kršijo pravice. Morda nam prihodnjost te razmere pojasni. Vederemo!
Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljeni razpisuje na svojih šolah v Trstu dve novi provizorični učiteljski mesti, ki jih je nastopiti pričetkom prihodnjega šolskega leta. Prošnje opremljene z dokazili o starosti, prebitih študijah in izpitih, naj so vlože do konca t. m. pri družbinem vodstvu v Ljubljani. Vodstvo.
Godbeni klub »Sloga* v Kranju je minulo nedeljo priredil napovedani koncert, ki je v vsakem oziru uspel prav i '.borno. Večerni plesni venček jo posetilo toliko izbranega občinstva, kakor že dolgo ne. Tudi več častnikov v Kranju se mudečega vojaštva je plesalo do ranega jutra.
Telovadno društvo <Sokol* z ženskim oddelkom v Kranju priredi v nedeljo, dno 1. septembra ob 4. uri popoldne na kranjskem glavnem trgu svojo: IV. redno telovadbo. Spored: 1. Deški naraščaj: proste vaje iz V. zleta v Pragi. 2. Obrtno trgovski naraščaj: preskoki. 3. Člani: a) proste vaje, b) telovadba na orodjih, c) vzorna vrsta na drogu, d) vzorne proste vaje. Ženski oddelek : 1. Naraščaj: proste vaje iz V. zleta v Pragi. 2. Članice: bradlja bočno, z zvišano predno lest-vino. Po telovadbi se vrši ob 0. uri zvečer koncert na vrtu brata Petra Mayrja. Vstopnina 50 vin. za osebo. Preplačila na korist blagajni. Pri telovadbi in pri koncertu svira slavna «Društvena godba* iz Ljubljane. K najmnogobrojnejši udeležbi vabi naj-uljudneje odbor.
Moško pevsko društvo «Kranj* t Kranju vabi svojo p. n. člano k izvenrcdneinu občnemu zboru dne 29. t. in. ob 8. uri zvečer v hotel «Nova Pošta*.
Zavesa avetr. jueeeL učiteljskih društev.
Program XIX. glavne akupščine «Zaveze a v str. jugoal. učiteljskih društev, dne 24., 25. in 26. avgusta 1D07. leta v Radovljici. I. V soboto, dne 24. avgusta. 1. Ob 1*03. uri popoldne ob prihodu vlaka iz Ljubljane sprejem na kolodvoru v Radovljici. Došle akupščinarje pozdravita mestni župan radovljiški in predsednik € Radovljiškega učiteljskega društva*. 2. Takoj po sprejemu sestanek v hotelu «Kunatelj», kjer zvedo za prenočišča oni, ki *<o se zglaiili zanja. .L Ob 2. uri seja upravnega odbora v šolskem poslopju. Dnevni red: a) Poročilo o delovanju vodstva «Zaveze*; b) določitev poročil za delegacijo; c) predlogi in nasveti. 4. Ob 8. uri zborovanje delegacije v šolskem poslopju v r,c- irski dvorani. Dnevni red: a) Predsednik otvori zborovanje; b) legitimiranje delegatov in delegatinj; c) tajnikovo poročilo o delovanju 'Zaveze* in «Xa-vezinih* društev; č) poročilo računskih pregledo-valcev za leto 1906. (§ 15. posl. reda); d) blagajniško poročilo; e) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. posl. reda); f) določitev letnih doneskov 'Zavezinih* članov (§ 7., lit. a, «Zav.» pravd); g) določitev vzporeda za glavno zborovanje (§ 24. «Zav.» pravil) i h) določitev časa prihodnji XX. glavni skupščini € Zaveze* (§ 22. «Zav.» pravil); i) volitev vodstva in upravnega odbora 'Zaveze* (§§ 11. in 12. «Zav.» pravil); j) predlogi in nasveti. 5. Ob 8. uri zvečer zabavni večer v hotelu «Kunstelj». U. V nedeljo, dne 25. avgusta. 1. Ob 9. uri predpoldne glavno zborovanje v šolskem poslopju v risarski sobi po vzporedu, ki ga določi delegacija. 2. Ob. 1. uri popoldne banket. (Kuvert broz pijače tri krone.) 3. Po banketu izlet na vozovih na Bled. III. V pondeljek, dne 26. avgusta. Ob 5'27. uri zjutraj se odpeljejo z blejskega kolodvora oni, ki napravijo izlet v Gorico in Trst; ob 8*48. uri predpoldne pa oni, ki izlete na Koroško in si ogledajo Celovec, Vrbsko jezero, Beljak, Trbiž. Za letošnjo glavno skupščino so zglašene sledeče razprave: 1. Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri njem. O tej točki poroča gosp. Vlado Pušenjak, potovalni učitelj, ki ga je določila v to slav. 'Zadružna Zveza* v Celju. 2. Neizmernost prostora in časa. Poročcvalac gosp. Henrik Schrei-ner, c. kr. učit. ravnatelj v Mariboru. 3. Roditelj večeri. Poročevalec gosp. Jakob Dimnik, uaduč v Ljubljani. Naše šolstvo. Poročevalec gosp. J. Likar, učitelj v Ljubljani. 5. Poročilo o posveu vanju delegatov glede snovanja avstr. slovanske učiteljske zveze. Poroča gosp. Drag. Pribil, c. kr. okr. šolski nadzornik na otoku Krku. 6. Na delo med ljudstvo! Govori gosp. Anton Pesek, učitelj v Narapljah pri Ptujski gori. Stavki: 1. Vsakega učitelja in vsake učiteljice stanovska in narodna dolžnost je, da deluje po svojih močeh in zmožnostih tudi izven šole v prospeh in obrambo šolstva in učiteljstva ter za prosveto naroda. 2. Predpogoj izvenšolakemu delu je možat in neomadeževan značaj ter vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti v šoli. 3. Suprema lex (najvišje načelo) nam bodi brez ozira na stranke in. osebe edino le procvit Šolstva in napredek prosvete naroda. 4. Delo izven šole je: a) prosvetno (izobraževalno in delo za gospodarski napredek naroda) in b) politiško. 5. Prosvetno delo je glavno in neobhodno potrebno ter podlaga in predpogoj politiškemu delu; samo slednje brez prvega ni uspešno ter dostikrat celo kvarljivo narodu in tudi — politiku. 6. največjo važnost polagaj in posebno pozornost obračaj uči-teljstvo pri izvenfiolskem delu na to, da se mladina nadalje izobražuje in vnema za gospodarski napredek. 6. V ta namen naj se po potrebi osnujejo posebna društva za omladino, oziroma naj se pri obstoječih narodnih društvih (izobraževalnih, gospodarskih i dr.) ustanove posebni odseki (pododbori) za mladino. 8. Našo izvenšolsko delovanje naj se vrsi po enotnih načelih in sistematiškem programu ter trdni organizaciji. 9. V ta namen naj vsako učiteljsko društvo izvoli agilen odsek za izvenšolsko delovanje učiteljev in učiteljic; vsi taki odseki naj se združijo v okrilju naše 'Zaveze* v močno falango. 10. Namen in delokrog teh odsekov je začrtan v epoljčanskih* resolucijah (glej «Učit. Tov.* t. 1., št. 19.: Moška beseda štajerskega učiteljstva*, in v št. 25. istega lista: «Med ljudstvo 1» 11. Pri letošnji glavni skupščini «Zveze> v Radovljici sc naj izvoli osrednji akcijski odbor, ki naj poskrbi, da bodo vsa slovenska in istrsko-hrvaška učiteljska društva ustanovila odseke za izvenšolsko delovanje in da bodo ti odseki vršili svojo nalogo. 12. Naša deviza bodi: Le v vztrajnem in uspešnem delu je spas in napredek naš in našega naroda 1
Vodstvo. Odlikovanje. Uredništvo <Perotninarja» v Tržiču Je bilo za svoj list na I. odbornv kralfkuMv vystavy hospoddfskeho kružku mistniho mužskeho oi»boru N. J. S. v II rono ve od 3.—5. avgusta 1907 odlikovano s častno dip' nke rady kr. českeho. To bolj častno, ker so Čehi v er mnogo bolj napredni nego mi ». samo ta list, kateri se bavi izkljui. žno panogo kmetijstva. Vkljub temu Čehi v tem veliko bolj razvajeni, priborit • Perotninar* vsled svoje vsestranske, z lepih, dobami opremljene, strokovne vsebino, med t škimi enakovrstnimi listi enakopravno stališče, vsled česar moramo tudi mi «Perotninarja» le ponovno najtoplejo priporočati viem cenjenim kmetovalcem,
m o zemedel-mje je temnih listih '•nanio
gospodarjem in gospodinjam, posebno pe tudi vsem cenjenim učiteljem v mnogobrojno naročite*-, da tako tudi mi kaj pripomoremo k temu, da se ohrani za naše kmetijstvo tako veleva/ni strokovni list. Cena listu K 2*50 na leto kljub njegovi bogati in resnično poučni vsebini ni velika in ti jo gotovo lahko omisli še tako revni gospodar ali gospodinja. List izhaja sedaj v drugem letu ter izide s prvim septembrom njega peta številka. Prvi letnik je še v nekaj izvodih vezan in nevezan v zalogi ter stane K 3*50 (vezan) oziroma K 9*50 (nevezan) proste poštnine.
Varujte ee logarja 1 Ker jo velika nevarnost, da se razširi postojnska epidemija legarja po celi deželi in preko njenih mej, prosimo slavno občinstvo, naj se v svojem lastnem interesu strogo ravna po sledečih zdravniških navodilih: 1. Legar je skrajno nalezljiva bolezen. Dobi se jo po okuženih jedilih in po okuženi vodi. 2. V krajih, kjer se je pojavil legar, smatrati je za okuženo vsako vodo, če ni sigurno čista studenčnica, izvirajoča nad višino bivališč doličnega kraja. Kjer je vodovod, velja zanj tudi pravilo, da mora prihajati iz zbirališča vode, ki stoji višje, kakor človeška bivališča in kakor vse druge vode dotičnoga kraja. 3, S sumljivo vodo sc ne sme umivati posode, če pa ni druge na razpolago, mora se voda poprej skuhati, ker s tem izgubi okuženost. 4. V sumljivi vodi se ne sme kopati, ne sme se umivati ž njo, če ni poprej prekuhana. 5. Sirove jedi, kakor sadje, salata i. t. d., ki so prišle posredno ali neposredno v dotiko s sumljivo vodo ali celo z gnojnico, so smatrati za okužene. 6. Občine'in druge poklicane oblasti morajo skrbeti v krajih, kjer nimajo zanesljivo neokužene vode, za izdatno in redno dovažanje pitne vode.
7. Kjer v bližini ni zanesljivo neškodljive vode, mora se vodo za vso domačo porabo prekuhati.
8. Pri obolelih za logarjem bo posebno nevarni odpadki, in smatrati je za okužene vse one predmete, ki so prišli posredno ali neposredno z odpadki v dotiko, kakor n. pr. perilo, obleka, posode, postelje, stranišča. 9. Osebe, ki pridejo ali z bolnikom ali pa s takimi okuženimi predmeti bolnikov v dotiko, naj vedno takoj in natančno osnažijo roko v razkuževalnih tekočinah (lisol i. dr.). 10. Vsak slučaj sumljive bolezni javiti je takoj oblasti
bolnika takoj izolirati.  11. Paziti je treba tu 1 'io na one slučaje lahke obolelosti, ko bol-'ežejo in za silo še lahko opravljajo svoje oo takih bolnikih se legar istotako širi. 1- kje da je bolnik nalezel legar, treba
je po. , 'a se je mudil dotičnik približno pred dv. », ker se legar javi šele po
tolikem čas u i okuženja. «Nova Doba*.
Vrtno vei>. ' nasilno društvo v Moš-
njah v nedeljo, -»usta 1907 na vrtu
g. Ant. Debelaka, gosv -lavni cesti. Spo-
red : 1. Srečkanje. 2. Sa.. n Godba, ples.
4. Prosta zabava. Pri plcb. -«:a godba.
Začetek ob 4. uri popoldne, v ie na-
menjen za napravo gasilnega orou„
V Beli peči so v ponedeljek po k - » posestnika - crevljarskega mojstra Dragau
tek zvečer je žel s svojim učencem v Za^ rake. Nad nekim 60 m globokim grabnom t in se na mestu ubije. Dasi po rodu Nemec, je bi. napram Slovencem vedno koncilijanten. Zapušča petero otrok.
Domača lekarna v Želečah pri Bledn. Deželna vlada je dovolila domačo lekarno začasno vpokojenemu polkovncmu zdravniku dr. Ivanu Be-nediku v Želečah pri Bledu.
Rateče je zapustil obče priljubljeni železniški uradnik g. Joško Dolinar in je sedaj prestavljen v Trst. Dobili so pa uradnika, ki ne zna slovenski. Tako se delal
Veselico napravi gasilno društvo v Dupljah v nedeljo, dne 1. septembra ob treh popoldne na vrtu gostilne g. Marijana Star, pri Boštanju v Spod-njah Dupljah. Spored: Petje, tombola, plos.
V Železnikih se otvor« ? 15. septembrom čipkarska šola.
Veselica 'Čitalnice* v Cerkljah, javljena za 1. septembra, se vrši zaradi nastalih zaprek 8. septembra. Vesclični prostor je na vrtu poslanca in župana g. Ivana Hribarja. Na programu so: narodni igrokaz Finžgarjev »Divji lovec*, ki ga vprizore cerkljanske gospodične in dijaki in člani «Čitaluice», pevske točke pojo naša domača dekleta; potem je srečolov in šaljiva pošta, naposled pa ples v salonu, pri plesu igra si. kamniška godba. — Ker je to žo tretja veselica, kar jih priredi 'Čitalnica* ob času svojega kratkega obstanka, se vidi, da ima Življensko moč in je kot narodna ustanova vredna zdatne podporo, zatorej je upanje, da se iz vseh krajev, v bližini posebno, oglasi mnogo gostov.
Strela je udarila dne 17. t. m. v pod Janeza Stare ta, po domače Mošenka na Sp. Brnikih. Zgorela sta dva poda, šupa z gospodarskim orodjem in vozmi, mlatilnica, ki je bila last nekega druzega posestnika^ in 10 okenj pšenice. Vnel se je tudi v bližini stoječ kozolec in pogorel s snopjem, kolikor ga jo bilo v njem. Stare je pogorel Že pred 10 leti popolnoma. Zavarovan ni bil veliko. Obžalo-■inja vreden je tembolj, ker je zelo marljiv in pri-
nosostnik.
•Mem nčenoev v kmetijsko šolo na Grmu.
leto se prične z mesecem novembrom. K j loti. Šola na (irmu ima namon,
popm., pa razširjava ti pouk ljudske lole in
izobraziti učence v vseli tistih poeanoznDi m strokovnih vednostih, ki so dandanes treba* u vspesno kmetovanje. Praktični vrši na šolskem gospodarstvu pod navodom Ijev in preddelavcev. Vsa uredba zavoda, skupno stanovanje, skupna hrana, vsa razdelitev dela in časa, učni, hišni in poslovni red, vse navaja učence na to, da ae jim vcepi ljubezen do kmetijstva in da se izgoje za praktično kmetijsko življenje. Vrhu tega se navajajo učenci tudi na naravno in priprosto življenje, na varčnost, zmernost, delavnost in sploh na težave kmetskega stanu. V šolo se sprejemajo štipendisti in plačujoči učenci. Štipendisti imajo hrano, stanovanje in pouk brezplačno, za obleke, životno perilo, in šolske potrebščine pa morajo sami skrbeti. Pravico do štipendij imajo le sinovi kranjskih kmetovalcev. Za novo šolsko leto je razpisanih 5 štipendij, za katera jo proiiti pri vodstvu šole do 5. septembra t. I. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in za pouk po 40 K na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Potrebna pojasnila daje vodstvo kmetijske šole na Grmu, p. Novomesto.
C. kr. pletena v Radovljici. Učenci, ki se hočejo udeležiti pouka na c. kr. pletarski soli v Radovljici, naj čimprej priglssč tvoj vstop, da za-morojo pričeti s poukom koj v začetku učne dobe 1. septembra ti. — Pogoje za sprejem so Že objavili vsi slovenski časopisi; pripomnimo še, da je odbor poskrbel za dostojno prehrano in oskrbo vnanjih učencev, za kar jim bo plačati samo 20 do 24 K mesečno. — Starši, ki želite preskrbeti svojim sinovom dober obstanek za bodočnost, ne zamudite prilike in pošljite jih v to šolo. Stroške vam otrok v kratkem času povrne z zaslužkom v pleterni. V ple-tarno so sprejemajo tudi v pletarstvu že izurjeni mladeniči in možje. Plača po dogovoru. Odbor c. kr. pletarne v Radovljici.
Dražba it. Cirila in Metoda v Ljubljani sporoča, da se je nabralo v družbine nabiralnike v času od 1. januarja do konca julija 1907: januarja 15 K — ; februarja 5 K — ; marca 80 K —; aprila 10 K —-, majnika 3877 K ; junija 15 K —; julija 91-41 K; skupaj 255 K 18 h. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je volil blagi rodoljub rajni radeški župnik Ivan Z a gor j an 100 K. — Župljanom Senožeč, Šentpetra v Ljubljani in Radeč, kjer je služboval, ostane Zagorjan nepozaben redi svoje plemenitosti in značajnosti, Slovencem pa bodi posnemovalen vzgled rodoljubjal
*     * *
Čudovite ura. Ruskemu carju je poklonil kmet Karaš iz gubernije Radon nenavadno uro, za katero načrt je rabil celih 32 let in katero je delal 6 let. Ura je visoka V/i m, težka 365 kg in je izdelana iz lesa in kovine. Navije se ta ura le vsakih 400 dni in kaže minute, ure, dni, tedne, mesece, dolžine dneva in noči, vzhod in zahod solnca, navadna in prestopna leta, spremembe meseci in gibanje zemlje okoli solnca. Mehanizem je tako umetniško izvršen, da gre ura popolnoma neslišno.
I    "»v«.....|/.-f.<-i »e je vrsu v soboto, dne 24.
•vi t. m., ob 1. uri na radovljiški postaji, katera se I je kakor vselej tako tudi sedaj pokazala veliko pregibno. Goste sta pozdravila s prav srčnimi bese-'učitelj Grčar in dr. Vilfan, kojima so se edsednik 'Zaveze* in zastopniki hrvatskega in češkega učiteljstva.
umirajoči Flori in sem za vsak slučaj zato poklicala stražo, ki stoji pred vrati. Meni je nemogoče vas izpustiti, ker, ako to storim, se pogubim, sama.* «Saj ste mi vendar že pred dolgim časom po-
i,i r '<•       ii „.'jm'*  «i3 sva vidva s Pepel on1
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izrecno poudarjati Ime »Kathrelner« ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, j katerimi je odlikuje Kathrelnerjeva kava.
Zakaj le
Kathrelnerjeva Kneippova
sladna kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite al torej natanko,mi1o-
etiva gospa, da dobivate pristno jtathreuierjevo kavo zgolj vit prtih isvirnih aavojih i napiaom: »knthrt-merjovH Kneip|>ova Hladna kava« in n »liko iupnika Kneippn kot varatvono gnaniko.
6
\
JANJA MIKLAV6IĆ, ■AVfjMl ?
Ki nijti. niunanjj |>r»l»rnfki- ji
Uršula Miklavćlć
lUues ob pol 3. uri pupoMne, po doljfi in tunini bolezni, previden« s sv. zakramenti u umlrakrfe, v starosti 77 let mirne v GoepoeNr zaspala.
Pofrrh je <ln« 21. arguafa ob4. uri
|H'|"l|l|l»W.
J'i.'!.la/u i-oLojnic«! pripomtaiu v Mag - j ■« * 11111» in molitev.
Kranj, 19. avguaui 1907.
Zahvala.
Ta, pogoni tmirli moje predrage mamite, izmirna mi softitja, darovane kiusii« volite, dobrotno spremstvo na nj«' zadnji poti — »e ziiijtiljmln*'jf ta IV iljnjciii.
V Kranju, *Jt. avgusta 11K)7. Janj« Mi*lav6l6, m il.ljica.
Ju
V hlŠi Št. 55 "M>rgM go"""6 „Wech.er
se 11. oktobrom odda lepo stanovanje
uaa t (3 sobo in kuhinja).
Več se i/.ve pri posjetnici Mariji Ur bati c.
Salonski šivalni stroj
•a takoj proda
iz proste roke in pođ jako ugodnimi pogoju
Več se izve pri lastnici Fant Križaj v Naklem Idi. štev. 10.
m
Naznanilo.
Lepo, luho in tračno 129—S
STANOVANJE
z lepim razgledom, tremi sobami, svetlo kuhinjo, kletjo in drvarnico se takoj odda boljši družini. — Izve ae pri J. Potočniku, čevljarju, št. 171, spodaj hotelu »Nova pošta* v Kranju. Nadalje te proda
HIŠA
blizu farno cerkve, za v*ako stroko pripravna, z lupim vrtom. — Izve se istntnm.
Loterijska, sreeka dne 17 avgnito i U
Trst  41   52  69  85 47
Dva dečka
Iz poštene hiše sprejme takoj
za vrtnarska noenoa
IVAN WIDER
vrtnar w Ljubljani.
17). fo<Akra\&k
|(,hI
•vttiu lalle
Ludovik Borovnik
pnlkar v Borovljah (Perlach na Koroškem)
%o ptipofola v izdelovanje vsakovrstnih pušk za
lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samoki esnico, vapre-jema vsukovrstnn popravila, ter jdi točno in dohro izvraige. Vse pu*ke »o na c. kr. preizkurievalnici in od mene preiikuAe-ne. iU4 ftf —4*5 ihiMtioviuii  iMMiiui auatoiij*
frizer za dane in gospode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.  Filijalka na-147-2 sproti hotela „Union*1
priporoča la gojitev las ia za umivanje yl. ve «voj zdravniško priporočeni   gorko ia
mrzlo *rai*ui stiihtm m>arat. Su»i hrei ml Iczua vio.in.i. N» pn»VT!roču;e ski • enja Iti. Vplivu dobro cm pospeševanje rasti ta«.
Zaloga vtakovrstate vpletle itniMil ii zime m
Oddelek za dam* soparatnim
ti
vhodom.
Kupujejo se zmešani in odstriženi lasje po najvišjih cenah.
....---------*»nyf*»>rcr
I
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu najuljud« neje naznanjam, da sem previel
od gosp. Prašnlkarja.
Delo se bo izvrševalo kot doslej skrbno, dobro in po niskih oo-uah; sploh se bo v vsakem oziru skušalo ustreči slav. občinstvu.
Jvtestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge - po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega pl.if.iije hranilnica sama. Stanje vlog K 4,287.015 88   Stanje hipotočnih posojil K 2,602.377 71
1 4»
(I
w
4P
.  aJb* w!n«i.n^m jul mnotro naroči skih komadov, ker koncert je bil javen in ae je
zahtevana vstopnina plačala od Slovencev istotako
kakor od Nemcev. Sicer bi se bil pa lahko prej
informiral o programu in naj bi bil ostal doma,
nim nasvetom, ker je jezno obrnil od nje avoj pogled in odločno odgovoril:
«Nel Čemu gojiti otroke v samostanu, ko 10 nam lahko vsaki čai v nevarnost.* Stopil je k vratam in jih zapahnil. Primaknil je stol v sredino sobe, ga pogrnil in odločno zapovedal stari redovnici:
• Odprite ona vratica tam ▼ kotu: skozi katere mećete ostanke jedil v vodnjak!*
naj žbo, obn posl netit libei na
Šolske potrebščine
lske torbice, nosila za knjige, knjige za ljudske šole, zvezki za višje in rede, črnilo In barve, vsakovrstno pisalno ln risalno orodje ter druge olske predmete v obili izberi na debelo in drobno dobite pri
Antonu Adamiču v Kranju
'ii! 15
»ta
inaspr. urarja l Mtotrla ml
Daljo priporoča
na,pr. urarja X. Mw\i easl.
tujei8VOj0 bogato založeno trgovino galanterijskega, norimberikega, modnega in drobnega blaga,
pletenin in tkanin, igrač, in papirja.
Kramarsko in krošnjarsko blago v veliki izberi.
Zaloga Igralnih kart.
nil
zboriNftlveoja tovarniška zaloga vsakovrstnih otroških vozičke* od 9K naprej, ročnih in tržnih laik,
kom;
Q
dni
|taVrc-K«w-YorH
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazel, pariz in JCaVre V AmeriKo.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojaenila daje aamo
ZA. Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani. Dunajska ceata 18
v novi hiši -Kmetske posojilnico, nasproti znane gostilne pri «FigOvcu».     141 94-4
potovalnih kovčegov ln korb, nahrbtnikov in palio za hribolazce, Prepričajte ee o nizkih cenah in solidni postrežbi.
»»•
,nb SJldo«Oq Mjnbidu
ih i duirmb ■;./. M .ortJhefm ns
t/ eJ
\i     ) - n*b oiH^b*) 58 62—»1
__
POSLANO.
I u ni n miš?! .01 .oanatsl
l
Vsled raznih v zadnjem času došlih ml vprašanj, usojam si sporazumno i vodstvom dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarjati slavno narodno občinstvo ln zlasti častite gg. trgovce, da Ima vsled sklenjene pogodbe edinole udano podpisana tvrdka zalogo vilgallo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Komur je torej na tem, da podpira to našo veievažno šolsko družbo, kupuje na] edinole vžigalice s sledečim napisom na trobojni podlagi: „Vžigallce družbe sv. Cirila ln Metoda. Zaloga pri Iv. Perdann v Ljubljani. Mal položi dar domu na altarl Te vžigalice so v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Ta znamka je oblastveno registrovana pri trgovski ln obrtni zborniol v Ljubljani ter Je vsako ponarejanje iste po kazenskem zakonu strogo prepovedano. Cena, katera je Izborni kakovosti primerna, vzdrži vsako konkurenco. V LJUBLJANI, dne 20. avgusta 1907.
Z odličnim spoštovanjem
0215
Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove nI. 7
Svilnato blago, bar luni, pliii in tenčice.
Čipkasto blago, pajčoiani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabota, Fichua, dameki ovratniki In kravata.
Svilnati In baržunasti trakovi.
?utm\it id, jontiiZtore, resice, kupice u liore za lapenike.
Krepi in flori za žalovanje.
Zlate In srebne resice, čipka in žnore.
lat Hvllot &1|>1& In volili.
Nogavice za dama, dekleta in otroke.
Jopice, hlačke, otročje parilo in i:ir> 4    odeje za vozičke.
za&a^^ujgaai
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sdkjiec u livade, »fe:en; * i vtzeue.
Gumbi in različne Igle.
Različne podloge in potrebščine sa krojače in šivilje.
Jdrijskc Čipk*, v*j*n* čipke in vložki.
Pajčolani za nevaate, mlrtovl vanol,
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki m kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
§tace-rokavice in rokavice za uniformirane*, pfeterje, letne in jimsl^e rokavic*.
no perilo, difove, um. n isina .oda, Krtače za obleko, glavo in zobe.
Srajce za gospode ia deike, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in lepae rute
Pravo Jatjrovo normalno perilo, trloot-erajce, jopice In hlače.
Mrežaste In potne jopice, srajce, čepice in šport-pnsovi.
/fogavice. naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za maniete.
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenice.
Ogrevala ja kolena, meče, prsi, fjrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki i. t. d., 1. t. d.
Gospod!
Birlte novice, ker so za Vaa valne in koristne!
Razpošiljam  po poštnem povzetja
za 12 K 50 vin.
krasno, dobro in moderno opravo
katera obstoji iz sledečih predmetov:
Fina bela ali barvasta srajca It. ?. Dobre spodnje hlače. Lepa epalna srajca. 1 ovratnik po Želji. Krasna kravata. 1 par trpežnih nogavic. Močnabrisalka. Izvrstne na-ramnioe. 3 dobre šapne rute
vie v škaUji lepo aranžirano, Razpošiljam z obratno pcUo. Ako hi kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj.
12
Tonnies
tovarna za stroje, Železo in kovinolivarna v Ljubljani
priporoča kot posebnost žage in vse stroje za
obdelovanje lesa. Fran c i s-t ur bi ne osobito za žagine naprave zvezane
neposredno l vratilom. Sesalno - generatorskt plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konisko silo in uro.
Večkrat premi rano I
Glinaste
Tiskarna L Pr. Lampret
priporoča
vlzitnlce, zavitke i. t. d.
Zlat« sVetinj«: 8«rliu,pariz,^mitd. ^
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno
sredstvo
štedilnike, banje za kopeli, kakoi i kipe, vaze in druge glinaste izdelka v vseh barvah, trpežne in cena pripor 5a
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
s^fLJZ*^ J*delovatelj\±J&
*DzJ^O. Seydl s
JOjubljana, Spital.-Strilar. u/. 7
Sladoled
najfinejdi, več vrst, vsak dan sveži se dobiva pri
E. Brandt, Kranj.
87-18
Šivalni stroji in kolesa
TovarniUl zaloga 130—6
Iv. Jax-a v Ljubljani
•Dunajska cesta 17
priporoma svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanjo zastonj.
JOS. WEIBL
J. Sproitzerjev nuslednik
LJUBLJANA,
Slomakove    ulloe akt.
Stavbeno - umetno In konstrukcijsko klluftvoiMo, Žično omrežje na stroj, ograjo na mir o dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande,
stolpne križe, žtedllnike 1.1, d.
Specijaliteta i . 74-63
valj ioni zastori (Ro 11 balkon).
Najaolje je najceneje.
t: O
a
o
'O
Pod to
prouv
s
ta*
SingerKo.,
v katerih se prodajajo samo Singerjovi šivalni stroji
m
S>
«1#1lCi       ( *        »^ipVtrjeJ"tv"le vrfeii v soboto, "dne 24.
tCrs.nl   Cl&^l ** mM °^    U" Da ra^ov'i*s'[* postaji, katera se ~34 * Ji 16   jp J je taitor vselej tako tudi sodaj pokazala veliko pre-
Zaloga Olja, Šlvank       -»ibno. Goste sta pozdravila s prav srčnimi bese-
Nad  5000   filijali* ^učitelj Grčar in dr. Vilfan, kojima so se
edsednik « Zaveze* in zastopniki hrvat-
.skrga in češkega učiteljstva.
li
.1,
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilko, ura na nihala, pratane in verižice, po najnižjih cenah.
tm Popravila M
■e izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmoten po moji blizu !20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo te budilke po HO vin. do 1*40 K. Žtpne ure od K 1*120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
NH. Ako telite Imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije uiti izurenl niso. 1 / aH
9 ®
9 -r
S I
9
O O
p-
umirajoči Flori in sem za vsak slučaj zato poklicala stražo, ki sloji pred vrati. Meni je nemogoče vas izpustiti, ker, ako to storim, se pogubim, sama. * • Saj ste mi vendar že pred dolgim časom po-
Hp" !T «emoernn».
S
9
i
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Ameriato |e s parnlkl ;8evernoziem8kega Lloyda'
iz Bremena v ]fevt»york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser
Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 0 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v LJubljani edino le pri
EDVARD TAVOAK-jll v Kolodvorskih ulicah št. 85
nasproti občeznane gostilno «Pri starem TiSlerjn*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se likajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba po.-te na, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne drfavo kakor: Colorabo, Meziko, Galifornija, Arizona, Utah, VVvoming, Nevada, Oregon in VVaahington nndi naie društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez G al d ea t on. Odhod na tej progi ia Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vse ostale dele sveta, kakor lira-zllija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Slngapore, v Avstralijo itd. itd. 2*23—41
klM&AtaUal fl^^
52
■ovo!
Novo!
= 13t. oblikah=
li moću« kovine, fino po niklja ne. Luć Je krasna in poiovioo osnejia kot petrolejska. Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 179 20— r> Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
jjjjjj jBj
Dobi se samo pri:
A. J. Ivanc-u
Ljubljana, Rosne ulice, It 8.
Kaj cenej sa in najrečja domaća shsp sit a a tvrd k a
aUsposiljavttje švicarskih mr rs« kraje sveta!
Urar in trg-oveo
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih or, kakor najbolj slovećih znamk Sathauscn, 0-mega, Roskopf, Uiania i. t. d.
Zlatnine in srebrnlne. kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski 1. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da |e mo|e blago zares Uno in ceno, |e to, da ga razpošiljam po cele« sveta in imam od-(emalce tudi nrar]e in zlatarje glaV-St. 60*. Nikelnasta anker- , _ 8188 J' .... remontoar Hoskopf, trpežno RaVUO )0 IZŠOl najnOVejSl VellKl COMa,
Smt,,i*!f,*r,»»! katMrf se pošlje zastonj in poštnine
ista z dvojnatim tr*im sre- prosto, brnim moćnim pokrovom ^ 9 tretjini naravne velikosti.
gl. ft-60 in naprej.
Si. Prava srebrna nlin-der<rpmontoiir, trpežno kolesje in asoftai pokrovi, fld. 486, ista z dobrim anker-kolesjem jfld 696 in naprej.
r, :i4
Sabijana (Kolizej)      Catig Marij« Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. O^le <ial,i, slike v vteh velikostih.
i9 i-2r,-9 zalagatelj drnštva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popotna oprava za vite. specijaliteta: Gottilnltkl stoli.
Pohl.itvo 12 HttžB, otroške posteljo Ui voztfkl   pč vsiki
ceni.
MIMBMDt JUMvmom COMCOUM«
ZobOtehničnt atcl)Ć
ta
Čudovito pcctil za hotele, vilo m za letoviiin 52 gld.
Oton
Modrool Iz žtina-tega omrežja, afri-čanske trava aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski,
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobo, cele garniture.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v /. nadstropju.
Za soba peltelji nočna omarka, v-mivaftia miza, obe-talni k, miza, stensko oglodalo.
pri ff. dr. 12. Globodnikii v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebno plošče, iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJi se izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE izvršuje 11i:io tU SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nrt.
skih komadov, ker koncert jo bil javori in se je zahtevana vstopnina plačala od Slovencev istotako kakor od Nemcev. Sicer bi se bil pa lahko prej informiral o programu in naj bi bil ostal doma,
nim nasvetom, ker je jezno obrnil od nje svoj pogled in odločno odgovoril:
<Ne! Čemu gojiti otroke v samostanu, ko so nam lahko vsaki čas v nevarnost.* Stopil je k vratam in jih zapahnil. Primaknil je stol v sredino sobe, ga pogrnil in odločno zapovedal stari redovnici :
«Odprite ona vratica tam v kotu: skozi katere meče te ostanke jedil v vodnjak!*
i,     i -
tel
na, žbo obn posl nedt liber na l!
NIČA V RADOVLJICI
tujei,   registrovana zadruga z omejenim poroštvom
družnico na Jesenicah
hranilno Vloge od vsakega in jih obrestuje po
II 01 2 O
nil,
zbori
kom
Denarni hromel v ldu 18Qu\j
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5lA7. ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6°/e. — Eskornptirajo sc tudi trgovske menico.
Posojilnica sprejme tudi vsak dfug načrt amortizacijskega dolga.
Urad u je se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. nre pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.8G7. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120 8
hthfa konzorcij ' (•flnrervJiMia,
Odgovorni urednik Uvosiav Miku«,
Lastnina in lisek Iv, Pr. Larnpreta v Kranju.