HfeiAr^r 1991 / št. 2 cena 15Ldin WMx UMA THtmHtttf • ',vX*X'''' •''.*'•' •'""¦'•¦ •'¦¦•" .¦»»»»»ivJj/Kv iiiJiliiiiiiliiiiiHiiiiiiii!.. 4 Intervju: Jaša Zlobec, LDS 8 Hobotnica boljševizma ima lovke v Srbiji 10 Sferično zrcalo Martina Špeglja 14 Kolumni 16 PeterReberc: V Demosu se nihče neutaplja 18 CNNfenomen 22 Zapiski dr. Mace Jogan 24 Fotolabor 27 ŠoltlL 30 Dr. Krešimir Petrovič o športu na Univerzi 33 Film:Nikita 40 Art 44 LasVegas 46 Nagradna križanka PRO PATRIA ali PRO PARTIA Vedno in znova velja ponavljati misel, da refolucija žre svoje otroke tudi takrat, ko se revormira. In v takšnih »prehodnih, začasnih, težkih, zgodovinskih, negotovih in še kakšnih« časih ni nobena skušnjava presenetljiva. Prva je skušnjava oblasti, ki jo je demonstriral minister za kulturo, presvetli gospod Capuder. Ta je staro logiko »odvisnosti družbene nadgradnje od materialne baze« prevedel v svojevrsten konservativizem. S stališča oblasti je ministrova odločna državniška drža in hladnokrva racionalnost lastnost, ki bi jo privoščili marsikateremu ministru v Peter-letovem kabinetu. S stališča nasprotne strani pa je Capudrova aroganca in brezsrčnost zločin zoper plemenito reč - kulturo. Razpet med Peter-letovo mošnjo in vnebovpijočimi klici kulturniških sodrugov se je odločil za prvo možnost in ostal na križu. Kot kazen za to, ker je homo duplex -oblastnik in umetnik. Druga je skušnjava zmagovalca. Uprizarjali so jo nekateri poslanci slovenskega parlamenta, ki so strumno zahtevali izločitev Jugoslovanske ljudske armade iz pogovorov o prihodnosti Jugoslavije. Na prvi pogled povsem utemeljena zahteva, še posebno po zadnji obvesčevalno-filmski aferi na Hrvaškem, žal pa natakt(ič)na. Vsaj zaradi treh razlogov. Prvič: vprašanje razdelitve Jugoslavije bo prvenstveno vprašanje ukinitve oziroma preobrazbe armade. Drugič: vojsko je v pogajanja potrebno vključiti kot objekt in subjekt pogovorov brez glasovalne pravice. (Ne)dogovor bo tako rezultat, dosežen med političnimi poredstavniki republik. Tretjič: z vsako armado, tudi našo, se je koristneje pogovarjati kot pa bojevati. To se lažje pocenja za zeleno mizo kot s tajnimi in javnimi dopisi. Optimist bi o rezultatih jugoslovanskih pogovorov na vrhu dejal, da bodo uspešni takrat, ko bo Slovenija obsodila oboroževanje HDZ-jevcev in Srbija odločno protestirala proti komunistično obarvani politizaciji vojske. Pesimist bi pripomnil, da bo Miloševicev pristanek na kon-federacijo ugoden izid pogovorov. Realist pa bi o zmagi pomenljivo molčal. Branko Čakarmiš TRIBUNA je glasilo ŠOU v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319^148. • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 15 din. • Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/22.2.1973. • Naslednja številka izide 18. februarja 1991 V uredništvu TRIBUNE ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo TRIBUNO po ceni 5 dinarjev. pisma Odprto pismo ministru dr. A. Capudru! (lzvleček)____________ MOTO: Mon pere, ce heros au sourire si doux... (Victor Hugo) Oglašamo se Vam v imenu nekega kultur-niškegadruštva, društva L. Tesniere, o katerem ste najbrž komaj kaj slišali, in to navHjub nespor-nim dosežkom, ki jih je na področju širjenja naše književnosti in kulture v svetu omenjeno DLT doseglo, (o čemer bo govora na koncu). Ta paradoks nedvomno lahko pripišemo dejstvu, da naši osrednji prestolniški mediji bolj ali manj oklevajo oz. so zelo gluhi, kadar gre za poročanje o le-teh dosežkih. Mar je preveč tvegano upanje, da bi po Vaši ministrski zaslugi to krivično obravnavanje našega društva prenehalo - ali pa se vsaj ublažilo? DLT se dobro zaveda, da je taka previdnost -ki je do zdaj (in bo menda še naprej) narekovala omenjeno zadržanost, pravzaprav molk v naših osrednjih prestolnih sredstvih javnega obveščanja - povsem razumljiva, saj so razlogi zanjo take narave, da v dobro obvešoenih krogih niso nobena skrivnost... Preden se lotimo glavnega namena pričujočega pisanja, nam bodita dovoljeni dve vprašanji - eno kot drugo v zvezi z odmevom, ki ga Vaša ministrska dejavnost povzroča v slovenskem kulturnem prostoru. 1. Na dnevnem redu Upravnega odbora DLT se je znašel članek, objavljen v nekem neos-rednjem, neprestolniškem, a zato nič manj uglednem slovenskem mediju, ki Vas kar petkrat omenja. (Glej Beležko iz Združenega doma v Sveani, Mariborski Večer 13.11.1990, str. 40). Kako naj si razlagamo dejstvo, da sta se sklepna slovesnost BS - kot tudi za njo odvijajoča se pojedina v Svečinskem Zadružnem domu, ena kot druga, sploh lahko potekali (kakor je zabeležil novinar Bojan Bauman) v odsotnosti »kulturn(išk)ega mini-stra«? Seveda če so božja pota nedoumljiva, so ministrska popotovanja, da ne rečemo rajžanja, včasih nepredvidljiva... Vsekakor je bilo zadoščenje, ki si ga je z zamudo resnično zaslužil Boris Kralj, ta odlični gledališki igralec Sevrovega kova in zares nadaljevalec njegovega poslanstva na naših odrih, vredno z Vaše strani veqe pozornosti. 2 Drugo vprašanje, ki si ga je Upravni odbor DLT-a zastavil, se nanaša na nedavno zamen-javo umetniškega direktorja CD-a. V osrednjem, prestolniškem slovenskem mediju smo prebrali, da je imenovanje M.C.-a za novega umet-niškega vodjo dobilo polno podporo tudi »mini-stra za kulturo«, ki naj bi Cankarjevemu domu »dovolil« (sic.) izpeljati - horrible dictu - im-enovanje do konca, (Podrobnosti o tem so v Delu 6.12. 1990, str.11). Mar se plazu ogorčenja, ki ga bo omenjeno imenovanje nesporno moralo povzroati med pazljivimi bralci nekaterih še posebej zgrešenih prispevkov M.C.-a, katere je zadnja leta osrednji prestolni medij na žalost moral objaviti, niste zavedali? Med temi prispevki bi Vas radi opozorili na sledeči... Višek nec plus ultra Crnkovičeve gramofonske vneme nedvomno predstavlja uvodnik Sobotne priloge osrednjega medija (Delo, 10.2.1990) z naslovom »Kopitar go home!«. Ker je DLT posvetilo temu ponovnemu »rolanju po soeni« polemični ugovor - objavil ga je iz tehničnih razlogov šele v maju preteklega leta osrednji in res ugledni študentski medij (Pisma bralcev, 8. štev. Tribune 1990) - ne kaže o njem posebej izgubljati besed. Kot je izjavil Upravni odbor DLT-a, pod omenjenim pompoz-nim in provokatorskim Ganimedovim naslovom (»Kopitar go home!«), se je takrat kratkomalo skrival nov poskus zavajanja slovenske kulturne javnosti, ki naj bi se dala še enkrat speljati na stranpot, tokratglede pomembnosti Miklošičeve obietnice v letu 1991 (glej koledar UNESCO 1991). Slovenska kulturna javnost naj bi krat-komalo spregledala, da ne rečemo pozabila, stoletno obletnico, ki p bo ves znanstveni svet praznoval nadan Miklošičeve smrti 7. marca (ne pa 8.) 1991 in ki bi že zaradi tega morala biti posebej pri srcu vsem Slovencem. Nav-sezadnjem je F.M. bil nedvomno Slovenec... (Podrobnosti izjave DLT-a glej v omenjeni številki Tribune). V oklepaju rečeno, ali lahko DLT kot CILT računata na Vašo podporo, da to praznovanje tudi na naših tleh dobi razsežnost, kijoF.M. reszasluži? Ljubljana, 16.1.1991 Nelly Schuster, predsednica Društva Lucien Tesniere (DLT) na Slovenskem Odgovornim urednikom Izgubljeni sen-zacionalisti____________ Kako neznosno lahko postane pisanje, ko nekomu snamejo verige. To moramo opaziti zadnje čase pri naših novinarjih, ne le časopis-nih temveč tudi pri novinarjih drugih medijev. Dolgoletno zatiranje svobodnega novinarstva ni pustilo zgolj bolečih spominov na preteklost, ampak je udarilo neizbrisen pečat na osebnosti prenekaterega urednika in novinarja. Globoko zakoreninjen strah pred oblastjo, ki so jim ga očitno vsadili, jim danes, ko lahko vsakdo napiše karkoli želi, ustvarja zmedo v mislih. Izgubili so merila za poštenost, dober okus in tudi za profesionalnost. Njihova globoka frustriranost|e najočitnejša pri odnosu do oblas-ti. Ustvarjeni vtis, da kar nekaj novinarjev ne želi biti samo kritičnih do sedanje oblasti, ampak ji hočejo namerno škodovati. Pa ne samo zato, ker je DEMOS-ova, temveč zato, ker je oblast. Razlog je v tem, da se zaradi njim voepljene boljševistične predstave o tem, kar naj bi bila, ne morejo sprijazniti s tem, kar je. Kritika oblasti se stopnjuje, kar je dobro, pos-tane pa to slabo, ko začne ta kritika posredno škodovati ugledu in interesom slovenskega naroda. To pa je meja, preko katere novinarjem za nobeno ceno ne smemo pustiti prestopiti. Primož Kališnik je s svojim prispevkom v Delu Plus to mejo prestopil. V tedniku, ki se propagira z sloganom »Nes-ramnost zdaj«, sta bila objavljena članka, v katerih ta novinar opisuje ilegalno uvažanje ameriškega orožja iz Italije. To delo naj bi opravilo podjetje Intereuropa s pomočjo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, po naročilu slovenske vlade. Pisanje so povzeli italijanski časopisi, o tem se govori v italijanskem parlamentu in Beogradu. Zakaj je bilo to potrebno? Ali zato, da bi novinar povečal naklado svojega časopisa in si s tem poskušal ustvariti ime, ali daočrni Janeza Janšo in z njim celo vlado, ali zgolj zaradi želje pisati o škandalih za vsako ceno. Novinar je lahko prepričan, da ni dosegel nič razen zadnjega. Dosegel pa je to, da so že obtoženi Ijudje, ki so nam redki zavezniki v tujini, zamejski Sloven-ci in da je italijanska vlada že začela s preiskavo. Intereuropa, podjetje, ki veliko posiuje v tujini, je dobilo malodane kriminalni predznak, Slovenija pa je v očeh tujcev sedaj bliže Bližnjemu vzhodu kakor Srednji Evropi. Ni treba biti posebno bister, da bi ugotovil, da so tudi vojaški vrhovi v Beogradu pograbili za kost, ki jim je bila pros-tovoljno vržena. Tako pisanje bi bilo normalno le za nek list iz Politikine hiše, za Aleksandro Plavevsko in Krste Bijeliča, za katere vemo, kaj si mislijo o Slovencih in kaj nam želijo. Zato je stvar še toliko bolj osupljiva, ker je avtor Slovenec (vsaj po priimku sodeč). Odtno pa sodi v tisto skupino Slovencev, ki ni dojela enega izmed sporočil plebiscita, to je, da lahko Slovenci dosežemo nekaj le, če smo enotni in drug drugemu ne mečemo polen pod noge. Ne glede na to, ali je novinarjevo pisanje resnica ali laž, so to stvari, ki v tem času negotovosti ne sočijo v noben časopis. S svojim pisanjem je nam, Slovencem, ki nam je za suverenost Slovenije v vseh pogledih zabil nož v hrbet in pri tem novinarju ne pomaga nobeno izgovarjanje na novinarsko etiko ali svobodo tiska. Ljubljana, 10.1.1991 IZJAVA IO SLOVENSKEGA KULTUKNEGA ZBORA_______ O izgonu umetnostne vzgoje iz šol in zavrnitvi finančne pomoči za slovensko umetniško galerijo v Madridu Društvo slovenskih skladateljev Trg fran. rev. 6/1, Lj. Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Lj. V zadnjih dneh se je v naš kulturni prostor zarezalo dvoje dogajanj, ki sta v ostrem nasprot-ju z zahtevami, ki jih je slovenski kulturni zbor zapisal v svoji nedavni Spomenici o kulturi v točkah o a) večjem poudarku kulturni in umetnosti vzgoji v naših šolah in b) promociji slovenske ustvarjalnosti v svetu. Najprej o šoli. Pišemo na temelju pripravljenih predmetnikov, ki so jih SKZ poslali uatelji umet-nostne vzgoje. Ker se tako kot v usmerjenih časih tudi danes sprejemajo različne variantev našem šolstvu po tihem, na hitro, samo ob asistenci ravnateljev, si jemljemo pravico, da opozorimo javnost na namere izlodti umel-nostno vzgojo iz skupine obveznih predmetov. Vztrajamo pri tem, da je šola temelj vsakega nacionalnega kulturnega programa. O kultur-nosti Slovencev v letu 2000 se odloča v današnji šoli. Posamezniki in strokovne skupine na Republiškem sekretariatu in Zavodu Repubiike Slovenije za šolstvo s svojimi namerami in izrin-janjem umetnostne vzgoje kršijo klasične državljanske pravice do kulturne in umetnostns pisma zobraženosti in izpričujejo popolno aomanjkanje posluha za bistvo sodobne nekon-fesionalne duhovnosti, in to v času, ko se okoli nas xipira vse občutJjivejši svet besede, zvoka, giba, medijske sinestetike... Krčenje umetnostne /zgoje ali njen izgon iz šol sploh nimata zveze z današnjo finančno stisko v družbi, ravno tako pa takega posega ne zahtevajo ne širše družbeno razpoloženje, ne kadri, ne tehnična zmogljivost šol, ne starši ali učenci. Umetnost in kultura bi v tem primeru postali žrtev že včeraj vsiljenega biološko socialnega programa, utemeljenega samo na kolidnskih kazalcih strok, ki imajo pred očmi samo praktične _vsakdanje tehnološko-proizvodne potrebe. Šole brez urrtetnostne vzgoje kot rednega predmeta bodo postale mrzli in odtujeni kraji. Kulturni zbor zato zahteva: - Uvede naj se demokratična pluralna šola po evropskem vzoru, z najmanj po dvema urama umetnostne vzgoje v vsakem letniku gimnazije in s po dvema urama v dveh letnikih tri- in štiriletnih (strokovnih) šol. - Razmišljanja o drugačni šoli naj se vmejo h kfasični meri, ki vidi človeka v štiiidelni celoti -fizični, intelektualni, estetsko-čustveni in moralnoznačajski. Sedanji načrtovalci namreč upoštevajo samo prvi sestavini. - SKZ podpirapredlog, naj ustrezne pedagoške ustanove (glasbeni in likovna akademija, pedagoške šole, društva in drugi) skličejo javno tribuno o kulturno-umetniški vsebini prihodnjih šol. TisD, ki nas skušajo iztiriti iz evrospkih okvirov, ki umetnosti ne priznavajo etičnih in ontoloških vred-nosti, naj na javni tribuni razgrnejo svoja protiumetnostna izhodišča. - Predlagamo, da pred dokončno potrditvijo predmetnikov in učnih programov izrečeta svoje soglasje, vsaj kar zadeva delež umetnostne vzgoje, Republiški sekretariat za kulturo in Odbor za kulturo pri skupščini republike Slovenije. Na videz ni med protikultumimi namerami z umetnostno vzgojo v šoli in zavmitvijo finančne pomoči za odprtje slovenske galerije v Madridu nobene vzročne povezave, v posledicah pa oboje kaže mračno perspektivo kulturne regresije in usihanja tokov domačih kakor svetovnih razsežnosti. 10 SKZ razbira iz pojasnil, s katerimi Republiški sekretariat za kulturo utemeljuje, zakaj ne bo podpri odprtja galerije v Madridu, nekatera kultur- nopolitična stališča, ki jih je treba zavrniti. - Politika je potrpežljivo iskanje stikov in sodelovanja z namenom, da bi se na nekem področju ustvarile trdne razmere in možnosti za razvoj. Delitev slovenske kulture in poskus njenega ločevanja na mestno in podeželsko ! sfero, »ki je bolj podhranjena, kot je to primer nekaterih Ijubljanskih elitnikov...«, je demagoška in neustvarjalna. Pri investicijah v kulturo - tudi pri tej v Španiji - ne more imeti glavne besede pravna služba, marveč umetniško strokovna. Vsak resen in zahteven projekt je tveganje. Denar, s katerim razpolaga sekretariat, ni državno ministrski, temveč je prispevek, ki ga dajejo za kulturo vsi davkoplačevalci. Kot se minister pritožuje v pismu, vodijo »napredne sile« nelepo gonjo prati ustanovi na Cankarjevi 5, odkar jo je prevzel človekiz vrst krščanske demokracije. Ce res prihaja do tovrstnih napadov, potem jih IO SKZ kot nestrankarski civilnodružbeni zbor obsoja. Toda v odprtem pismu direktorja Modeme galerije v zvezi z zavmitvijo sredstev za galerijo v Madridu take strankarske optike ni. Slovenski kultumi zbor si od vsega začetka prizadeva, da bi ministrstva, ki kulturo najbolj zadevajo (sekretariata za kiituro in šolstvo), vpel-jeta tako regulativo in delovne metode, ki bi kolikor mogooe prepreoevale spore in zaplete. To pomeni, naj t»odo ta področja sicer hierartiično urejena, vendar pa naj si pri odločitvah pomagajo s podsis-temi, delovnimi telesi in ustreznimi strokovnimi od-bori. Namestno tega pa nasekretariatu že od lanske jeseni ležijo finančno neovrednoteni programi, medtem ko Ijudje v dejavnostih bodisi nadaljujejo delo na svpj riziko aii pa čakajo in krčijo obseg delovanja. Namesto sodelovanja imamo opravka s oentral(izira)nimodločanjem, kiganimogočenad-zorovati, predvsem pa ni mogočs prepreoevati nagak ali jih popravljati. Če sedanji ministrstvi za šolstvo in kulturo nista kos zahtevam časa, naj si vlada tudi za sanadjoteh resorjev pomaga z izkušenimi Ijudmi od drugod. Za konstruktivno delovno razmerje pa si bo še naprej prizadeval tudi Slovenski kultumi zbor. IO Slovenskega kulturnega zbora (zanj predsednik Lojze Lebič) Zelo spoštovani gospod CastagnotU______________ Z velikim veseljem ter zadovoljstvom sem prebrala »Odprto pismo ministru dr. A. Capudru«, ki ste mi ga - kako zelo prijazno od Vas - dostavili v nabiralnik. Res. Kar lepo (in če dovolite - tudi s preoej strupenkaste hudobice!) je Nel!y Schuster krcnila poprstih M. Cmkoviča! Se posebej fasdnantna pa je prefinjenost, s katero je zbodla, da ne rečem celo oštela, ministra Capudra! Vendar se bojim, da so naši ministri (dr. A. Capuder najbrž ni nobena izjema!) trenutno tako zelo zaposleni s spletkarjenji, z razmišljanji o tem, kako ostati na oblasti; še bolj pa z barvanjem slovenske politične (in prav tako kulturne!) scene v črno, da jim je obeležba 100-letnice smrti F. Miklošiča malo mar. Sicer pa - prepričana sem, da je celo med ministri nekaj takšnih, ki sploh ne vedo, kdo je bil Fran Miklošič! In celo, da je najbrž veliko Ljubljančanov prepričanih, da je bil F.M. »kakšen partizan« ali kvečjemu kakšen zediniteljski politik. Kulturna beda tega Ijudstva in predvsem njegovih politikov je (vsaj včasih moram z grozo tako pomisliti - v zadnjih mesecih paoelo vedno pogosteje!) brezmejna in karnaprej prepajana s kJečeplazniškim javkanjem pred »av-toritetami« ter arogantnim zatiranjem drugačnega, nelinijskega, svojskega, neposvečenega od Manskih mandarinov. Vi, gospod Castagnou, zelo dobro poznate raz-mere pri nas in prav gotovo veste, da je oelo Prešema (tudi - in predvsem! - danes) »odrešib« tistih nekaj verzov, kj jih lahko izrabljajo za svoje nacionalistične frustracije in »histeriziranje« Ijudstva! Slovenci »intemacionalnega«, svetovljanskega duha so biN v tej deželid že od nekdaj vsaj »sumljvi«, oe že ne kar »odpadniki«. ŠeenkratseVam zahvaljujemzaprijaznostinVas z najx>ljšimi željami lepo pozdravljann! Ljubljana, 22.1.1991 Z iskrenostjo. Naslov znan uredništvu. IZJAVA NEUE SLOWENISCHE KUNST ZA JAVNOST________ Dne 25.1.1991 se je Dragan Živadinov, direktor Kbzmokinetičnega kabineta Noordung, zgiastl na Sekretariatu za kulturo Republike Slovenije z namenom,daministrudr. AndrejuCapudru, vimenu NSK, glede na obstoječe razmere v slovenskem kultumem prostoru, predloži naslednje zahteve: 1. Takojšnja in brezpogojna objava sbvenskega kuttumega programa s strani Sekretariata za kulturo. 2. Sprememba finančnega razmerja med irv stitudonalno in neodvisno kulturo iz obstoječega 100:1 v razmerju 100:20. 3. Vkl^idtev mesta Ljubljane v strassbourski pro-gram »Kulturna prestolnica Evrope«. Zaradi aroganoe kultumega ministra Sbvenije in njegove nepripray^enoSd na pogovor, se je Dragan Žvadinov odbal za gladovno stavko v prostorih sekretariata Na ministrovo zahtevo je bil polcijsko odstranjen. Ob tem nerazumljenem incidentu NSK vlaga javni protest in poziva slovensko javnost, da se odločno opredeli glede neobstoječe slovenske kultume strategije. V zvezi z dogodkom napovedujemo tiskovno konferenco v prostorih Mestne galerije Ljubljana, dne 29.1.1991 gbH.uri. Dragan Žvadinov je zaoel z gladovno stavko dne 25.1.991 ob 14.15 in jo nadaljuje. za NSK: Ivan Novak Plsmo predsednlku Skupščlne____ Zveza dijakov Slovenije o zakonu o vojaški obveznosti Izvršni svet Skupšdne RS je 26.12.1990 doiodl besedilo predloga za izdajo Zakona o vojaški dolžnosti z osnutkom zakona ter ga Skupšani RS poslal v obravnavo. Omenjeni zakon obravnava med drugim populacijo srednješoloev, ki bodo v naslednjih letih padali pod konsekvenoe tega zakona, zato je vodstvo Zveze dijakov Slovenije pregledalo zakon in izoblikovalo mnenje, ki vam ga posredujemo in Vas prosimo, da ga v razpravi upoštevate. Zveza dijakov Slovenije je že lansko leto podpria proces demilftarizadje v Sloveniji in se vMjuala v reorganizacijo programskih shem srednjih šol v smeri popolne demilitarizacije posameznih pred-metov in njihovo dopolnitev z vsebino kulture miru in nenasilja Kot taka tudi ne more pristati na sprejem Zakona o vojaški obveznosti, saj je le-ta očitno narejen na dolgi rok Njegova uzakonitev bi tako močno podaljšala prooes demilitarizacije Slovenije in izniala napore srednješoloev ter seveida velikega deia civilne družbe. Poleg tega je sprejemanje tega zakona pred sprejemom nove slovenske ustave zelo tvegana in nedemokratična poteza, saj bi bila v tem primeru vsebina ustave lahko podvržena temu zakonu. Predlagamo Vam, da republiška skupšdna kot začasen ukrep sprejme le tiste aano predlaganega zakona o vojaški dolžnosti, ki skrajšujejo vojni rok na sedem meseoev in priznavajo ugo\/or vesti, ostala razprava in sprejem zakona pa naj se pres-tavi na čas po sprejemu nove ustave. Alenka Kunaver, predsednica Zveze dijakov Slovenije intervju JASA ZLOBEC, poslanec LDS: »DEMOS BLOKIRA DELO PRI USTAVI« P TRIBUNA: Bili ste edina stranka, ki je nastopila proti plebiscitni evforiji. Mnogi so vam zato očitali, da blokirate pogajanja o njem. Zfl kaj je torej šlo? ZLOBEC: Resnica je popolnoma drugačna. No, kar se evforije tiče, se seveda strinjam. Je pa res, da smo do neke mere blokirali pogajanja, ampak samo tisto točko o odstotkih, ki so potrebi za uspeh plebiscita. Skratka, gre za tistih famoznih 50 odstotkov, kjer je Demos vztrajal do konca. Že sama beseda plebiscit pove, da ne more odločati recimo 30 odstotkov prebivalstva. Pri tem smo vztrajali in uspelo nam je prepričati predsedstvo, potem se je vključila še vlada in na koncu so tudi radikalci v Demosu popustili. Kaj smo torej blokirali?! Mis-lim, da se je izkazalo, da smo bili popol-noma proti blokadi. Glede evforije pa moram povedati, da smo nanjo opozarjali upravičeno, saj se je po plebiscitu izkazalo, da bo marsik-do v vladi in Demosu skušal ta plebiscit izkoristiti, da bi lahko skrit za plebiscitom mahal in poskušal sprejemati odločitve na hitro, za hrbtom skupščine, javnosti, kar se, žal, zadnje mesece redno dogaja. Tako seje tudi ta naša teorija iz-kazala za upravičeno. TRIBUNA: Čeprav so se za plebiscit izrekle vse par-lamentarne stranke, se je na koncu zdclo, kot daje to zrnaga vladajoče koalicije, ne pa vseh, ki so pri pripravah na plebiscit sodelovali. ZLOBEC: Mislim, da je tudi tu odgovor zelo preprost, ker so že od samega začetka zlasti nekatere stranke vladajoče koalicije skušale prikazati opozicijo kot protinacionalno skupino, ki je proti plebiscitu, a ne samo to; proti samostojni Sloveniji, proti slovenskim interesom, skratka, ki je skorajda nacionalni sovražnik. Ti absurdi so šli tako daleč, da smo lahko v skupščini poslušali patetične delegate Demosa, ki so nam očitali, da v svojem srcu mis-limo drugače, kot govorimo. Nekateri so hoteli tolmačiti človekove misli ne pa dejanj ali besed. To je najhujša oblika terorja, kakršen je divjal v času in-kvizicije, ko so človekove misli raz-lagali kot smrtni greh. Foto: Karli Erdlen oplebiscitna evforijaje minila in Slovenijaje (zaenkrat) še ostala v Jugoslaviji. Do 23. junija mora skupsčina Republike Slovenije sprejeti novo ustavo in omogočiti popolno osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije. O ?nožnostikonfederativnega dogovora z ostalimi republikami je težko govoriti, medtem ko bodo pogajanja o novi slovenski ustavi predvsem odvisna od vladajoče koalicije. Že na samem začetku je prišlo do ostrih polemik med opozicijo in pozicijo. Največ alternativnih predlogov je postavila Liberalno demokratska stranka. Jaša Zlobec, poslanec LDS, nam pojasnjuje, kaj seje dogajalo v skupščini zadnje mesece. TRIBUNA: Kako si razlagate razglasitev samostojnc in neodvisne države Slovenije v okviru prejšnje države Jugoslavije? ZLOBEC: Čudim se naivnosti nekaterih najvišjih predstavnikov Demosa, od Pučnika do včasih Bučarja, ki v določenem trenutku z vsem navdušenjem govorijo, kako je Slovenija samostojna, naslednje jutro pa trezni ugotovijo, da je z Jugoslavijo povezana s sto vezmi. Strinjam se, da je treba te vezi trgati počasi, nikakor pa ne lagati ljudem in jih slepiti s tem, da smo tisto jutro po plebiscitu prišli v čisto novo kvaliteto. Funkcija plebiscita je bila v močnejši pogajalski poziciji Slovenije in v tem, da res nihče ne more očitati Sloveniji, da njeni politični predstavniki nimajo za sabo večine prebivalstva. Vse ostalo prenapihovanje realnih in neposrednih posledic plebiscita pa je seveda samo škodljivo. TRIBUNA: Glede na to, da sepredstavniki Srbije in Crne gorc nočejo pogovarjati o konfederatiji, je tnožno, da do nje sploh ne bo prišlo. Je možno tudi, da jekonfederacija samo pretveza, s katcro da bi se Slovenija čiste vesti odcepila od Jugoslavije? ZLOBEC: Ne bi uporabljal tako težke besede, kot je pretveza, ker mislim, da se precej časa tako politične stranke kot oblast realno pripravljajo na možnost konfederacije s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Je pa res, da se kaže možnost vrste konfederacije zelo od-daljena, ker je srbska politika jasno in nedvoumno povedala, da ne bo pristala na konfederacijo v obliki sedanjih republiških meja. Skratka ne bo pristala na to, da bo 30 odstotkov Srbov ostalo zunaj meja republike Srbije, tako da ne vemo, kako se bo ta stvar razpletla. Ključna zadeva je pač razplet med Hrvati in Srbi. Prvi ne bodo popustili od konfederacije oziroma samostojnos-ti svoje republike, drugi pa se ne bodo od-povedali kontroli nad vsem ozemljem, na katerem živi srbsko prebivalstvo, tako da so možno vsi razpleti, tudi najbolj krvavi in nasilni. Kar se tega tiče, za samo Slovenijo ne obstaja neposredna nevarnost, da bi bila vpletena v morebitne spopade, ker je zlasti v interesu Srbije, da se Slovenija čimprej odcepi, in prepričan sem, da bo Srbija ponudila Sloveniji najbolj ugodne pogoje, kar se tiče razdelitve premoženja itd. Če se Slovenija osamosvoji od Jugoslavije, se ustrezno temu poveča politična teža Srbije znotraj Jugoslavije. TRIBUNA: Še nobena konfederacija ni uspeln: ali se je spremenila v federacijo ali pa razpadla na več držav. Ali je še vredno govoriti o jugoslovanski ali kakšni drugačni konfederaciji? ZLOBEC: Vsi besedni dvoboji - kon-federacija ali federacija - so sami po sebi nepomembni, ker gre za dva koncepta - popolna samostojnost republik na eni strani (Slovenija, Hrvaška, Makedonija in delno BiH) in koncept centralistične države, ki ustreza Srbiji. Ta dva kon-cepta sta nerazdružljiva, prav tako pa intervju tudi oba sistema, ki sta prisotna v obeh delih države. Po drugi strani pa je ned-vomno res, da bodo morali narodi na Balkanu najti nek koncept skupnega, sosedskega življenja. Tudi če pride do državljanske vojne, bodo na koncu morali sesti za pogajalsko mizo. Ne gre samo za hrvaškosrbski problem, pač pa tudi za popolnoma nerešen albanski in makedonski problem. Ker sta skrajno labilni tudi Romunija in Bolgarija, menim, da se brez mednarodne kon-ference problemi v tem delu Balkana ne bodo rešili. TRIBUNA: Poznamo uspešne plebiscite (Komorski otoki v Pacifiku) in neuspešne plebiscite (Quebec). Za slovenski pkbiscit lahko rečemo, daje bil uspesen. Kljub temu, da se je več kot polovica prebivalcev Slovenije odločila za neodvisnost, pa slabo kaže za mednarodno priznanje nove države (ki je še vedno del stare). V poslovilnem govoru je Gianni de Michelis v imenu ES ostro napadel jugos- lovanske separatiste. Bo po vašem mnenju več mo- žnosti pri njegovem nas- ledniku iz Luxemburga? ZLOBEC: To je pred- vscm odvisno od tega, kakšni trendi bodo v Jugoslaviji in Evropi. Razlika med omen- jenima plebiscitoma in slovenskim, je da slo- venski plebiscit nima neposrednih pravnih posledic in učinkov, ni pa države na svetu, ki bi lahko priznala Slove- nijo, dokler ta še ni država. Če bo Slovenija postala država, mislim, da bodo na to dejstvo prej ali slej pristale tudi evropske države in svet. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da velike zahodnoev- ropske države niso naklonjene osamos- vajanju majhnih narodov, saj imajo same popolnoma drugačne ključne teme in so svoje majhne narode dobesedno iztrebili ali asimilirali, Amerika pa za te stvari nima nobenega občutka. Tu bi rad poudaril, da me preseneča izjemno nerazumevanje Amerike za ta civilizacijska vprašanja. TRIBUNA: Tudi, če pride do Jugos- lovanske konfederacije, je možno, da bi med- narodna skupnost priznala vse njene članice? Z drugimi besedami: ali bomo potovali z jugoslovanskimi, se pravi kon- federacijskimi potnimi listi, ali s slavcnskimi ? ZLOBEC: Sam ne verjamem v take vrste konfederacije znotraj jugos-lovanskih meja, saj bi bila tendenca takšne tvorbe na eni strani centrifugal-na sila, kot je Slovenija, na drugi strani pa izrazito centripetalna sila, kot je Beograd. Takšna združba bi bila skraj-no labilna in obsojena na močne konflikte. Edina možna varianta za Slovenijo je samostojnost s krhkimi vezmi: ali s Hrvaško ali z drugimi deli Jugoslavije; kar pa ne bi bilo vitalnega interesa za Slovenijo. Torej, na vitalnih področjih ne bo mogel nihče odločati v imenu Slovenije. Druge perspektive za Slovenijo v tem trenutku ne vidim. In kaj bo z ostalimi deli Jugoslavije? Seveda, govori se, da bo naenkrat kar šest majhnih državic. To se verjetno ne bo zgodilo, saj so pretendenti za prayo državnost predvsem Hrvati in Srbi, usoda BiH in Makedonije je skrajno negotova, Kosovo pa se bo prej ali slej pridružilo Albaniji. Foto: Tomi Drozg TRIBUNA: Ali to pomeni, da bomo lahko potovali v tujino s svojimi potnimi listi? ZLOBEC: Verjetno bo to kmalu - druge variante ne vidim. TRIBUNA: Do 23. junija se mora slovensko vodstvo dogovoriti z ostalimi republikami glede novih odnosov, še pred tem pa mora slovenski parlament sprejeti novo ustavo. Ce se zdi prvo skoraj nemogoče, je mogoče vsaj drugo? ZLOBEC: S 23. junijem je kot z vsemi datumi, ki jih patetično postavi za prihodnost. To je pač proces, ki ga fik-sira 23. junija in ima bolj simboličen pomen. Res pa je, da se mora pohiteti na vseh področjih. Krivdo za zastoj pri preoblikovanju ustave oz. sprejetju nove ustave vidim izrazito na strani Demosa, ki je tisti hip, ko je uvidel, da v sekundi ta ustava ne bo sprejeta, vse skupaj odložil v predal in vrgel vse karte na plebiscit, kar pa seveda ni zamenjava z ustavo, in bojim se, da nekateri mislijo, da je bolj udobno v tem času spreminjati ustavo z vsemi znanimi ustavnimi amandmaji. Sam pa sem mnenja, da je potrebno do nove ustave priti čimprej. Do nje pa ne moremo priti drugače, kot da se usedemo za mizo in jasno povemo, na kaj kdo ne more pristati, kje se lahko popusti brez sprenevedanja in lažne diplomacije. Tako bi bila lahko ustava relativno hitro sprejeta. TRIBUNA: Medtem ko je HDZ pokazala veliko razumevanja glede zahtev hrvaške opozicije, lahko trdimo, da Demos pri us-tavnih dcbatah noče prepustiti odločilne be-sede. Bomo imeli eno ustavo za štiri leta ali bo o njej odločila velika večina? ZLOBEC: Kar se HDZ-ja tiče, bi rekel naslednje: popolnemu zmagovalcu je lahko biti velikodušen. Pri nas je situacija bistveno drugačna; mislim, da bi morali narediti ustavo, ki je ne bi bilo potrebno več bistveno spremin-jati. Ker mora biti za to ustavo v skupščini dvotretjinski konsenz, pomeni, da Demos ne more priti na dan z us-tavo, ki bi bila v svojih določenih členih ne-sprejemljiva za opozi-cijo. Zato [e prisiljen v dogovor. Ce bo ta do-govor na ravni vseh strank - s tem nočem precenjevati vloge strank - mislim, da bo to konsenz velike večine prebivalcev Slovenije. TRIBUNA: Kot opozicijska stranka ste dali mnoga pametnih predlogov, npr.: dvodomna skupščina, regije, dcsežen sporazum v neomejcni pravici do ugovora vesti, trudili ste se za dcmokratičnejšo oblika zakona o KTV itd.. Pa je sploh kaj upanja, da boste lahko z oblastjo uspeli skleniti kompromis ali pa je resnična Magajnova trditcv, da imamo demokracijo satno enkrat na štiri leta? Tone Pr.ršak je npr. dejal, da Demos ne bo popustil pri pogajanjih ? ZLOBEC: Pri ustavi bo že moral popus-titi, če bo hotel priti do ustave, če pa se to ne bo zgodilo, bo moral krivdo pripisati sebi. Kar se tiče bitk za bolj demokratične rešitve v skupščini, moram poudariti, da jih vodi naša stranka. Tudi če smo nekatere bitke iz-gubili, pa smo vendarle opozorili jav- intervjt* nost in liberalnejše dele v strankah Demosa, da po nedemokratičnih bližnjicah ni moč graditi demokratične države. Zato mislim, da so te bitke, če jih gledamo v celoti, uspešne. Glede dvodomnega sistema pa nam kratka izkušnja nove oblasti jasno kaže na zelo hudo nevarnost centralizacije Slovenije, se pravi, da bi Ljubljana pos-tala center, ki bi odločal o celi Sloveniji, kar bi pomenilo nadaljnje siromašenje drugih slovenskih regij, zlasti tistih obrobnih, kar bi pripeljalo do katastrofalnih posledic, tako v populacijski politiki kot gospodarstvu itd. Zato se mislimo odločno bojevati še naprej. Vrsta negativnih izkušenj nove oblasti, vrsta osnutkov novih zakonov, ki skušajo še bolj centralizirati odločanje, in slabi rezultati teh centralističnih poskusov, kažejo, da imamo z decentralizacijo prav. TRIBUNA: Kakšno je vaše mnenje o novi slovenski zastavi? Po nekaterih predlogih naj bi bila njena barvna polja namesto vodoravna navpična. Zaenkrat teh usodnih sprememb še ni. ZLOBEC: Pretirana kreganja okolisim-bolov, pri katerih prednjačijo kranjski liberalci se mi zdijo, že v principu odveč. V tem trenutku nas čakajo pomembnejše stvari. Za primer bi navedel okoliščine v Španiji po Fran-covi smrti in propadu španskega fašizma. Še danes so v obtoku kovanci s Francovim likom, pa to nikogar ne moti, saj je to preprosto bolj funkcional- no in ceneje. Glede slovenske zastave sodim med tiste, ki so zadnje čase bolj tihi. Mene namreč slovenska zastava z zvezdo nič ne moti; navsezadnje je v ameriški zastavi 51 peterokrakih zvezd. Sam sem s Primorske iit prepričan sem, da brez te zvezde ne bi nikdar dobili nazaj tretjine slovenskega ozemlja, ki je bilo pred vojno pod Italijo. Tisti, ki tej zvezdi očitajo samo vse zlo in slabo ter jo boljševiško demonizirajo, naj ne pozabijo, da bi bila brez par-tizanov in tudi brez Jugoslavije naša meja pri Vrhniki. TRIBUNA: Po sprejemu nove ustave bodo razpisane nove volitve. Ali bo po vašem mnenju Liberalno-demokratska stranka zasedla več sedežev v novem parlamentu (državneni zboru) ali manj kot sedaj? ZLOBEC: Vse je odvisno od tega, kakšna bo politična stranka do volitev. Če bo delovala državotvorno in ponujala uspešne rešitve, bo dobila več glasov kot sedaj. Če pa bo zapadla v klasično past in se odzivala samo s kritiko na poteze vlade, potem si ne bo pridobila statusa državotvorne stranke, ampak lahko dobi tudi manj glasov. Igor Kršinar R NE ZAMUDI ENKRATNE ŽIVLJENSKE PRILOŽNOSTI !!! l\ClulO utUuCTlt odpira pot v slovenski medijski prostor kupu NADOBUD-NIH, AMBICIOZNIH, KOMUNIKATIVNIH, SLAVOHLEPNIH in BREZSKRUPULOZ-NIH mladih ljudi. Aktualno-politična, glasbena, kulturna, propagandna, tehnična in špikerska redakcija Radia Student vabijo v svoje vrste podmladek, ki si upa reči BOBU BOB in POPU ROCK. Naša vlažna klet na Cesti 27. aprila 31 v študentskem naselju Rožna dolina sprejema vajence vsak dopoldan v tednu, bodoče špikerske zvezde pa so še posebaj dobrodošle vsak ponedeljek ob 4:00 PM. V Radio Student ¦. TVOJA STEVARDESA ZA V MEDIJSKA NEBESA plitik. NOVI PREDSEDNIK IZ STARIH ČASOV Politične stranke v novem makedonskem parlamentu so zelo hitro dojele, da seje o novi oblasti treba pogajati. Za skupno mizo so se tako znašli reformišti, komunisti, VMRO-jevd in celo albanska Stranka demokratične perspektive, ki je bila v začetku izključena izpogajanj. Sprvaje bilo videti, da se bodo pogajanja srečno iztekla, vendar so se kmalu začele težave. Kot bi VMRO prve volitve vzela preveč jzgodovinsko in pretnalo pragmatičnc, so vztrajno zahtevali, da kot stranka z največ mandati dobi tudi predsedniško mesto. Komunisti in reformisti so se načelno strinjali, kljub vsemu pa so bili preseneceni, ko so VMRO-ovcipredlagali metropolita Mihaila. Fotodokumentacija Dela Odkar je prvi večstrankarski »parlament« rešen z izvolitvijo reformista Andova za njegovega predsednika so strankarski dogovori zaŠli v slepo ulico: komunisti so vrnili udarec s kandidaturo Kira Gligorova inzačeli z veliko kampanjo. Prihajali so telegrami »podpore« kot v starih dobrih boljševističnih časih, vrelo je na radiu in televiziji, ankete so kazale, da ljudjeGHgorova podpirajo, novinarjem so v Sobranju delili fotokopije telegramov s populističnim duhom. Gligorovu so celo omogočili promocijo na televiziji - kot edinemu kandidatu - in v od- dajo se je oglasila skupina »volilcev VMRO«, ki je komunističnegakandidata podprla. To, kar mu ni uspelo v prvem, je dosegel ob asis- tenci VMRO v drugem krogu ¦postal je predsednik večstrankarske Makedonije. Gligorovu uspelo šele v ______drugem krogu________ Ciro Glogorov ni neznan jugos-Gvanski javnosti. Zdaj že 74-letni politik in bivši profesor beograjske ekonomske fakultete je sodeloval pri nastanku Makedonije, vendar je bil vesčas nekako v tihem sporu s prvimi makedonskimi možmi, lojalnosti komunizmu pa ni nikoli skrival. Danes izjavlja, da je njegova največja tragedija v tem, da je moral zapustiti Makedonijo in delati v federalnih organih. Komunisti pa so VMRO-jevcem zamerili predvsem to, da so vsi njihovi kandidati šolani v Bolgariji. V promocijski televizijski oddajijeGHgorov dejal, da je po petdesetih letih doumel, da družba ne more napredovati z državno in družbeno lastnino. To izjavo pa so nekateri ilustrirali z njegovimitrditvami, v katerih seje nekoč širokoustil z združenim delom, samoupravljanjem... Kiro Gligorov seje rodil 1917 leta v Štipu. Pravnofakul-teto je končal v Beogradu. Po vojni je opravljal vrsto pomembnihpolitičnihfunkcij. Med drugimjepodpredsednik zvezne vlade, predsednik zvezne skupščine, večkrat je bil zvezni poslanec in poslanec makedonskega parlamenta. Bilje tudi profesor na beograjski ekonomski fakulteti. Za stranke in Makedonijo je postala funkcija predsednika izjemno pomembna, saj bo Gligorov človek, ki bo sodeloval na pogovorih o prihod-nosti Jugoslavije. Ob tem pa se pozablja, da je njegova moč relativizirana, saj bo zadnjo in odločilno besedo imel ravno parlament. Na zadnjem vrhunskem srečanju v Beogradu je starega predsed-nika samovoljno spremljal predsednik parlamenta Andorov. Kakšno strategijo bo zastopal Gligorov v Beogradu, je odvisno od parlamenta in vlade, ki je v povojih. Boj za vladne resorje Zdi se, da nobena izmed strank ne bo imela poguma in vzela propadlo ekonomijo v svoje roke. Najhujši so boji za policijsko ministrstvo, pravosodje in zunanje zadeve. Socialne politike pa se izogibajo kot hudič križa. Mnogi ocen-jujejo, da bo prav diplomacija v središču pozornosti. Pred kratkim sta se namreč srečala premiera Grčije in Bolgarije, Micotakis in Popov. Ugiba se, da sta premiera dosegla soglasje na škodo Makedonije. Grški premier je za tem obiskal še Albanijo in če k temu dodamo še obisk šefa srbske diplomacije Prlje v Grčiji, potem je strategija jasna: izgradnja prometne in-frastrukture na Balkanu mimo Makedonije, tako da bi ta postala balkansko slepo Pri konstituiranju novega makedonskega parlamenta je imel Bog zelo pomembno vlogo. Kličejo ga social-demokrati in socialisti. Ko je predsednik socialdemokratov videl, razpored moči v parlamentu je izjavil, da bo v parlamentu še večkrat potrebna božja pomoč. VMRO-jevci so v drugem kraju podprli kandidaturo Gligorova (v zameno za podpredsedniško funkcijo, ki naj bi jo dobil Georgijevski) in lahko sklepamo, da je Bog vendarle vmešal svoje prste. Vladimir Petreski 1 JftfitM HOBOTNICA BOLJŠEVIZMA IMA GLAVO V MOSKVI, LOVKE PA V SRBIJI! Običajno samo zmagovald pišejo zgodovino in politiko. Toda z Vukom Draškovičem, voditeljem Srbskega gibanja obnove še vedno napnočnejše opozicijske stranke, ni tako. Največjiporaženec decembrskih volitev v Srbiji, kot sogapoimenovaliprvi, in največjimoralnizmagovalec, kotsoga titulirali drugi, njemu bližnji, se neželipredati. Se vedno vihti roko v imenu zgodovinskepravice in skuša Srbe speljati s poti boljševizma. Ta ima, tako pravi Draškovič, glavo v Moskvi, svoje lovke pa v Srbiji. Nekateri so mu že pripisovali vlogo laboratorijskega tehnika, ki bo dokončno raztopil Jugoslavijo, danes pa nekoliko v senci opazuje in ocenjuje proces »jugosplavjanja«. Srbski Havel še ni dosegel svojega češkega vzornika? Se bo moral obriti? TRIBUNA: Znani latinsko-ameriški pisatelj Mario Vegas Llosa je po neuspehu na predsed-niških volitvah v Pentju izjavil: »Hvala volilcem, ker so me vrnili k tistemu, kar najbulje znam -pisanju.« Vipolitike ne tmmeravate opustiti? DRAŠKOVIČ: llosa izjemno cenim in njegovo stališče mi je povsem razumljivo. Tudi sam od vseh reči na svetu najboljše pišem knjige.In sam se najbolj prijetno počutim za pisalnim strojem v tišini svoje sobe. Toda Srbija se nahaja v najtežjem položaju v temstoletjuinzatonimampravicedonotran-jega miru. Ne morem reči kot Arhimed, ki ga je sredi razmišljanja zmotil rimski vojak: »Nolli tne tangere circulos tneos.« Nimam pravice sedeti v slonokoščenem stolpu, med-tem ko moj narod stoji na usodnih zgodovinskih razpotjih. Ze tretjič v tem stoletju, razcepljen in nepripravljen. Srbsko gibanje obnove, ki ga vodim, je samo v nekaj mesecih postalo tako močno, da je duhovno oživilo Srbijo in s tem pripravilo pot za tiste želje in spremembe, ki šele pridejo na vrsto. Zdaj res ni smiselno prenehati. To ne bi bilo korektno do sodelavcev, članov, volilcev in vseh tistih, ki bodo na prihodnjih volitvah glasovali za SGO! TRIBUNA: Pričaknjete morda, da bo SCO doseglo boljše volilne rezultate na volitvah vpok-rajinsko in ohčinske skupščine spomladi. Na volit-vah v Narodno skupščino se niste najbolje odrezali.. DRAŠKOVIČ: Če se povrnem k nedavnim volitvam... Komunisti niso zmagali na decembrskih volitvah! Dobili so v obeh krogih 47 odstotkov glasov, opozicija pa 53. Srbsko gibanje obnove je prejelo 32 odstotkov glasov, ima pa okrog deset odstotkov man-datov v srbskem parlamentu. Preprosto: takšen volilni zakon - večinski, nepravičen in nelogičen - so izsilili komunisti. Približujejo pa se pokrajinske in občinske volitve. Do spomladi se mora SGO kadrovsko, or-ganizacijsko in tehnično okrepiti. Na teh volitvah bomo nastopili s skupnimi listami Združene opozicije. Optimist sem predvsem zato, ker niso komunisti izpolnili niti ene obljube iz predvolilne kampanje. Kmetom zemlje niso vrnili, delavci izgubljajo delo, upokojenci neredno prejemajo mizerne pokojnine... Kandidati opozicije so v prvem krogu republiških volitev v Vojvodini dobili kar 68 odstotkov glasov. Prepričan sem, da bomo na občinskih in pokrajinskih volitvah dobili še več glasov. TRIBUNA: Kakokomentirate rop stoletja, kotso nekaten poimenovdi potezo srbskega vodstva, s katero so drugim jugoslovanskim republikam uk-radli milijardo in pol dolarjev ? Vašega komentarja namrečše nismo slišali... DRAŠKOVIČ: Rop so izvedli po Abdičevem recepiu. Srbske bardte so na robu kolapsa. Če te bankrotirajo, bo prišlo do verižne reakcije in propada celotnega gospodarstva. V takšnem položaju je Miloševič kot nekdanji bančni uslužbenec našel rešitev v ropu zvezne blagajne. S srbskim kreditom je zbral 150 milijonov dolarjev, z ropom pa je v praz-no blagajno zmetal milijardo in pol dolarjev. Toda častni in pošteni Srbi ne želimo tujega, temveč naš denar. Ker so jihodkrili, so lopovi dali tipično obrazložitev: »To so počeli tudi drugi!« Sedaj so začasno zmanjšali luknje na ladji, ki tone, toda kaj bo z naslednjimi meseci? Sredstva iz ljudskega posojila so porabili za; izplačilo minimalnih osebnih dohodkov in za' predvolilno kampanjo Socialistične stranke. Republiški sindikat že napoveduje generalno stavko in tu nikakršna kraja ne more več pomagati. TRIBUNA: Srbi in Slovenci si niso nikoli v zgodovini stali nasproti, nikoli niso bili v sporu... Zakaj so potem danes ? DRAŠKOVIČ: Mislim, da je krivica obojestranska. Srbom nam ni razumljiva odprta slovenska podpora šiptarskim separatistom na Kosovu. Tega ne moremo kar tako pozabiti. Na drugi pa je krivo tudi sedanje srbsko komunistično vodstvo. Temu je uspelo sporeči Srbe z našimi dosedanjimi prijatelji v Jugoslaviji in svetu, s katerimi nikoli v zgodovini nismo imeli kakšnih nesporazumov, kaj šele vojrv Miloševič in njegova ekipa se na oblasti ohranjajo z izmišljanjem Čim večjega števila sovražnikov in odvračanjem pozomosti javnosti z eksis-tenčnih problemov. Miloševič nas je prisilil v bojkotiranje slovenskega blaga - da ne kupujemo njihovih hladilnikov, oblek/ spodnjic... Lani sem na televiziji gledal kongres ZKJ in šlo mi je na jok, ko so srbski delegati gladko zavračali vse demokratične predloge, ki so prišli iz vrst slovenske delegacije. Lahko si mislite: glasovali so proti depolitizaciji vojske, ukinitvi verbalnega delikta... Srbski boljševiki so nas skregali celo s tradicional-nimi vojnimi zavezniki - Francijo inGrčijo... TRIBUNA: Kakšno je stališče Srbskega gibanja obnove o perspektivah Jugoslavije? Jugoslavija da > poJitika (dine?! DRAŠKOVIČ: Jugoslavije ne želimo rušiti. Dvakrat smo zanjo umirali in je največji grob, morda tudi največja usodna zabloda v srbski zgodovini. Toda Srbi častimo samo en grob, v katerem je za Jugoslavijo in zaradi Jugos-lavije pokopanih tri milijone Srbov. Jugos-lavija je največji spomenik našemu krščanskemu, svetosavskemu žrtvovanju za drugega. Hrvaške, Slovenije in Makedonije ne bi bilo nikdar, če ne bi Srbi ustvarili Jugos-lavije. Smo za Jugoslavijo, toda novo, povsem drugačno. Smo za federacijo, pa čeprav za ceno ohranjanja obstoječih notranjih meja, ki so nezgodovinsko in kriminalno postavljene. Seveda pod pogojem, da bo zvezna država večstrankarska in demokratična republika ali monarhija z močno centralno oblastjo in pod pogojem, da se avtonomne oblasti vzpos-tavijo povsod tam, kjer so razlogi zanje is ti kot v Srbiji. Toda načeloma nismo proti kon-federaciji ali razpadu Jugoslavije. Enostavno, nihče nima pravice, da bi Slovencem ali Hrvatom vsiljeval federacijo ali preprečeval tem narodom oblikovanje lastnih suverenih držav. TRIBUNA: V severozahodnem delu države, predvsem Sloveniji, so zahteve po odcepitvi vse glasnejše. Kakšnoje vaše stališče do teh zahtev? DRASKOVIČ: Spoštujemo svobodno izraženo voljo slovenskega naroda, da živi v suvereni državi Sloveniji. Za razliko od srbskih komunistov je SGO takoj po uspečnem plebiscitu sprejelo ta rezultat kot realnost, protikateri, pod določenimi pogoji, nimamo absolutno ničesar. Preden se bodo Slovenci odcepili od Jugoslavije, bodo morali prevzeti del skupnega dolga do tujine. Drugič: v času informbirojevske krize 1.1948 so iz Srbije v Slovenijo preselili tovarne. Pod geslom reševanja industrije pred nevarnostjo vzhoda. Vračilo teh objektov je danes neiz-[ vedljivo, toda Srbi imamo pravico do dename odškodnine. Ali pa da se to kompen-zira skozi kakšne druge oblike. Že prej smo se strinjali z željo hrvaškega vodstva, da se ta republika izloči iz Jugos-lavije. Želimo jim srečno pot v Evropo in vse najboljše, toda z opombo, da se ne morejo odcepiti z ozemlji, na katerih živijo Srbi. Hrvatom smo oprostili leta 1918 in 1945, poražence smo spremenili v zmagovalce. Hrvati želijo, da v primeru razpada Jugos-lavije v sestavo njihove »neodvisne države« pridejo tudi ozemlja Herceg-Bosne, Bačke, Sandžaka in Boke. E, to ne bo šlo, gospoda s Kaptola. Razhod na takšen način ni možen z nikakršnimi papirji in deklaracijami ampak samo z orožjem. TRIBUNA: Vse jugoslovanske rq}iiblike se zav-zemajo za lastne annade. Bo tudi Srbija imela svojovojsko? DRAŠKOVIČ: Odvisno od tega, kaj bo z Jugoslavijo. Država ne more imeti dve vojski. Dokler obstaja jugoslovanska armada,srbske ne bo, toda lahko se jo v jugoslovanskem norenju tudi izmislijo. V vsakem primeru - če jo nekdo želi zase, jo želim tudi sam zase. Če bodo menili, da lahko obstaja Jugoslavija s slovensko, hrvaško in srbsko vojsko, v redu. Naredili jo bomo. To celo najbolj ustreza Srbiji. V hrvaški vojski bi imeli tretino svojih ljudi, v bosenskohercegovski 80 odstotkov, tudi v makedonski vojski bi imeli večino irv tako bi praktično imeli kar nekaj srbskih vojska. Te bi se v določenem trenutku - ker to norišnica ne bi dolgo vzdržala - združile v enotno srbsko vojsko. Toda ne razumem, zakaj nas Hrvati in Slovenci silijo, da oblikujemo tako veliko srbsko vojsko. TRIBUNA: Kakšne so lahko posledke zaus-tavitve perestrojke v Sovjetski zvezi za razvoj dogodkov v Jugoslaviji? DRAŠKOVIČ: Možnosti, da Ljigačov in konservativci v sovjetskem vrhu zrušijo Gorbačova, so velike, kar bi bila izjemna priložnost za vse boljševike Evrope, še poseb-no v Jugoslaviji. Ne bodite presenečeni, če naši boljševiki, zbrani v Socialistični stranki Srbije in oficirski stranki Zveze komunistov - Gibanju za Jugoslavijo, z zanimanjem spremljajo dogodke v prestolnici svetovnega komunizma. Hobotnica, proti kateri se borimo, je vseeno zver, ki ima glavo v Moskvi, tu pa so samo lovke. Ne gre se tudi čuditi dejstvu, da je ZK GZJ vzpostavilo prve mednarodnestike prav s sovjetsko ambasado v Beogradu. Menim, da mora Gorbačov stopati še hitreje. Kakšna perestrojka, kakšno popravljanje komunizma neki?! Zdi se, da Gorbačov poleg nesporno dobrih potez skuša boljševizem popravljati. TRIBUNA: Vaš boter in nekdanji strankarski soborec dr. Vojislav Šešelj vas te dni ostro napada in obtožuje, da ste največji krivec za neiispeh opozicije na volitvah... DRAŠKOVIČ: Šešlja sem podpiral, odkar sem ga spoznal, vedel pa sem tudi in je v sporu skoraj s celotnim intelektualnim Beogradom, da je sam sebi najvišji princip. Ko je prišel iz zeniškega zapora, ga je Beograd na določen način celo zavrnil. To je Šešlja zelo prizadelo. Takrat sem mu izjemno pomagal, kolikor sem pač mogel, in menil sem, da ga bodo strankarski in nacionalni posli na določen način tudi umirili. Zmotil sem se. Šešelj je skušal izpeljati puč v stranki in to v trenutku,kojeona prepridjivo dobila primat na srbski politični sceni. Ne želim ocenjevati njegove razloge, niti ne bom o njem karkoli grdega rekel. Vojvoda je pred drugim krogom volitev dokončno odvrgel masko lažnega opozicionista in svojim četnikom poslal razglas, naj glasujejo za komuniste. Osebno je po Valjevu in Beogradu delil letake v imenu Ravne gore in pozival Srbe, naj glasujejo za rdeče in proti Srbskemu gibanju obnove. Aleksandar Čotrič SFERICNO ZRCALO MARTINA ŠPEGLJA V Ce bi kdo še pred slabim letom napovedal, da bo dol-goletni tovariš in novokomponirani gospod Martin Špegelj postal tragična zvezda s šahovnico okinčanega mdičevsko-tudmanovskega hrvaštva, bi se rnu poznavalci razmer v deželi, ki generalov vsaj v zadnjem času ne ceni preveč, verjetno smejali. Toda v državi, kjer so Onvellove ali Huxleyeve negativne utopije danes samo še obvezno domače branje optimistov, se je zgodilo ravno to. General brez svoje vojske, kot večkrat poudarja navkljub prepričevanjem bivših vojaških kolegov o hrvaški nacionalni armadi, seje ojdipovsko brez krivde kriv (alije res?) znašel v vlogi prvega hrvaškega brambovca in se tako postavil ob bokgeneralu Tudmanu. Kameleon brez barve Martin Špegelj ni politični anonimnež, še manj feniks, ki se je dvignil iz pepela, pač pa brezbarvni kameleon, ki je žrtvoval svojo rdečo barvo (tako, da je »zamrznil« svoje članstvo v prenovljeni hrvaški komunistični stranki), da si je izposloval pomembno mesto na banovi desnici. Že kot poveljnik zagrebškega armadnega območja se je izkazal kot tipičen »homo duplex« - na eni strani prikrit Hrvat, navzven pa vdan pravilom brezpogojnega vojaškega spoštovanjaodločitevnadrejenih, takodasejevečkratznašel v navzkrižnem ognju različnih interesov. Nevešč politične ekvilibristike je nihal med skrajnima točkama, tako da nekatere njegove izjave iz tega obdobja ne pomenijo samo črne pike pred današnjimi delodajalci (vsak vojak vedno potrebujejgospodarja), ampak z današnje perspektive kažejo Martina Speglja kot tragikomičnega klovna z žalostnim obrazom. __________Hrvaški generali korakajo__________ Ze samo dejstvo, da sta na ključnih hrvaških političnih položajih dva bivša profesionalna vojaka (pa še koga bi našli) dokazuje, da je Jugoslavija - in Hrvaška pri tem očitno ni Zahvaljujoč političnemu delu in naporom vseh armad-nih subjektov se uspešno gradi in ohranja visoka moralno-politična enotnost oboroženih sil. Le-ta je omogočila oboroženimsilam, inšeposebej JLA, da uspešno opravlja)o svojo družbeno vlogo in sc zanesljiva opora naši družbi, našim narodom in narodnostim v branjenju pridobitev revolucije in jnadal)nji izgradnji jugoslovanske družbe na Titovi poti in na temei|ih socialističiiega samoupravljanja. Frav zato sovražnik nikoli ni uspel organizirano delovati znotraj naših oboroženih sil. (Špegljev intervju Vjesniku 22.12.1985) Komunisti v armadi so za demokracijo, vendar za tako, ki bo krepila jugoslovansko socialistično skupnost, ne pa nekaj drugega. (Martin Špegel) v pogovoru z borci Zagreba juni)a 1988) izjema - do skrajnosti militarizirana država. Vojska in demokracija pa kljub donečim besedam rne gresta skupaj, česar ne dokazujejo samo primeri iz Južne Amerike, ampak tudi iz bližnje okolice. Vojak pač ni samo poklic, ampak tudi način razmišljanja in življenja. In če vojaki v svojih zrelih ali celo upokojenskih letih poskušajo razmišljafi drugače, kot so bili naučeni, često delujejo neprepričljivo. Špegljeve besede, češ da ni vedel, da naša armada oziroma njena obveščevalna služba uporablja tudi tako umazane metode, kot se jih je poslužila ob pripravi zanj inkriminirajočega filma, so sprenevedavo infantilne in podobne besedam boksarskega šampiona, češ da nikoli (niti v klinču, skrit pred sodnikovimi očmi) ni udaril nasprotnika pod pasom ali v zatilje. Hrvaštvo namesto jugoslovanstva Sicer pa se Špeglju danes ni treba opravičevati pred hrvaškim narodom, kateremu je edino odgovoren. Dokazal je, da se je mogoče iz dobrega Jugoslovana takorekoč čez noč (po dilasovsko, pač) preleviti v poštenega Hrvata, zavreči rdečo peterokrako in jo nadomestiti s šahovnico, pozabiti himno »Hej, Slovani« ter se nauciti »Lijepo našo«. To pa je v teh nacional(istič)no naelektriziranih časih že dovolj za opranje krivde oziroma »krivde«. Bolj ko bodo »beograjski ječarji Hrvaške« Speglja privili (v trenutku, ko to pišem, je še politika precej nejasnosti v zvezi z njegovim morebitnim priprtjem), večji hrvaški junak bo, zato bi kakršnekoli preuran-jene poteze v tej smeri pomenile dodat-no zaostrovanje. Morda pa si prav to nekateri želijo. Martin Spegelj ni svet-nik, lahko pa to postane. Za svoje svet-nike pa so ljudje pripravljeni žrtvovati celo življenja. »Heretiki« pa ne smejo pozabiti, da bi pri tem tekla tudi njihova kri. Opozarjam, da so napadi na ar~ madni proračun v neposredni funkciji rušenja Jugoslavije kot federativne države. Naša ocena je, da je moralno-politično stanje v JLA tudi v zapletemh razmerah dobro, saj se armada tudi danes potrjuje kot bistveni faktor stabilnosti družbe in nezamenljiva sila naše obrambe. JLA je temelj enakopravnosti vseh naših narodov in narodnosti v naši družbi. Skupaj in složni lahko naredimo mnogo, loČeni in sprti pa ne moremo ničesar, saj bi v tem primeru postali lahek plen vsakogar. (Martin Špegeij borcem in lezervnim vojaškim starešinam v Zagrebu imrca 1989) Armada |e podvržena javnemu na dzoru in sistema tičnemu vpogledu v svoje delo. Iskarvje skrivne vloge oboroženih sil oziroma JLA )e nes-misel. (Martin špegelj v intervjuju Vjes-niku 18.12.1988) Armada je kovačnka bratstva in enotnosti ter jugoslovanskega socialističneg patriotizma. To pa mora tudi ostati. (Martin Špegelj v intervjuju Vjes-niku 18.12.1988) Država je bila razbita že davno pred ve&trankarskimi volitvami, pravzaptav se podira vse od leta 1965. Ustanavljanju republiških vojsk se lahko zoperstavijo samo tisti, ki imajo nečiste račune s tujim ozemljem. (Martin Špegelj, minister za ljudsko obrambo republike Hrvaške, na tiskovni konferenci novembra 1990) Jugoslavija ima vse možnosti, da sorazmemo hitro najde izhod iz krize in nadaljuje pot, ki jo je začrtal Tito. Vemo, da velikanska večina tako jugoslovanskih komunistov kot občanov, ni parciaino in lokalistično nastrojena, kot je7 žal, nekaj Ijudi v vodstvih. K sreči je tisto, kar je ustvarilo to državo, to pa so predvsem revolucija in njeni sadovi, poroštvo, ki ga nihče ne more zlahka zbrisati. (Generalpolkovnik Martin Špegelj borcem in rezervnim vojaškim starešinam v 2agrebu marca 1989) SimonBizjak PREPROSTO RADIO STUDENT 89,3 in 104,3 MHz UKW stereo NAPREJ ZASTAVA SLAVE! Država brez zastaveje kakor človek brez identitete. In Slovenijajo bo že četrtičv zgodovini zamenjala. Še naprej bodo ostale v zastavi na.rod.ne barve bela, modra in rdeča, vendar bodo postavljene navpično in ne več vodoravno. O tem predlogu so se zedinile vladajoče demosove stranke in socialisti, medtem ko prenovitelji in liberalni demokrati temu predlogu nasprotujejo. Po ustaljeni praksi bodo tudi tokrat imeli glavno besedo eni in isti, predlog o novih slovenskih simbolih pa bodo uvrstili na glasovanje v parlamentu, kjer bo večina spremenila naše narodne simbole za nadaljnja stoletja. Slovenske barve bela, modra in rdeča so prastare barve vojvodine in kasneje dežele Kranjske. Trobojnico prvič v zgodovini omenjajo listine cesarja Friderika III. iz leta 1463. Ker so Kranjci pomagali cesarju v boju zopernjegovega brata Alberta, jihje ta nagradil tako, da je biserno-belo barvo kranjskega deželnega grba pozlatil. S pozlatitvijo grba se je spremenila tudi kranjska deželna zastava in sicer tako, da je nekdanjo belo (bisemo) barvo zamenjala rumena (zlata). Takojebila rumeno-modro-rdeča trobojnica znamenje kranjske dežele vse do upravnopolitičnih sprememb v Avstrijskem cesarstvu leta 1836. Takrat so dunajske oblasti določile za deželo Kranjsko njene stare barve belo, modro in rdečo. Narodni boj za belo barvo Čeprav so deželni stanovi želeli ohraniti zlatorumeno barvo, je temu nasprotovala večina kranjskega ljudstva, zlastičlaninarodne garde in novoustanovljenega Slovenskega društva. Zaradi ljubega miru sta ostali v veljavi obe zastavi: z rumenim in belim poljem. Kranjska belo-modro-rdeča trobojnica je kmalu postala narodna zastava, saj so jo poleg Kranjcev vzeli za svojo tudi Slovenci v ostalih deželah. Belo-modro-rdeča zastava je postala simbol slovenskega boja zoper germanizacijo in za obstanek našega naroda pod Alpami. Z njo so se naši prednikiborili za program Zedin-jene Slovenije, izločili iz habzburške monarhije ter priključili k Jugoslaviji. V času kraljeve dik-tature je bila narodna zastava kot »plemenska zastava« celo prepovedana. Tudi partizani so v začetku vstaje proti okupatorjem uporabljali kot svoje znamenje slovensko narodno zastavo (takrat še brez zvezde). To zastavo so uporabljali tudi njihovi nasprotniki, domobranci, vendar so jo smeli razviti šele z okupatorjevim dovoljenjem za Hitlerjev rojstni dan leta 1944, seveda ob zastavi »velikega rajha«. Zmagovalci spreminjajo simbole Že kmalu po posvetu partizanskih vojaških vodstev v Stolicah (septembra 1941) so slovenski partizani belo-modro-rdeči zastavi dodali rdečo peterokrako zvezdo, ki je sim-bolično odražala politično razdeljevanje na Slovenskem. Tako se je partizanska vojaška zastava po končani osvobodilni in državljanski vojni uveljavila kot slovensko narodno in državno znamenje. Staroslovenska trobojnica brez zvezde pa je dobila prizvok nanodne iz-daje, nosili so jo le še poraženi domobranci, ki jim je uspelo pobegniti v tujini. Tako so zmagovalci dali Sloveniji novo, socialistično identiteto. Ob zlomu komunističnega režima se je poleg nove začela ponovno uveljavljati stara slovenska zastava brez zvezde. Kazalo je, da bo slednja naposled izrinila vsiljeno komunis-tično zastavo, pa ni tako. Očitno naši politiki niso zadovoljni niti z zastavo z zvezdo niti s tisto brez nje, ampak hočejo uveljaviti nove simbole. Skoraj vsaka stranka je predlagala svojo različico slovenske zasttave: od črno-bele in s karantanskim panterjem (SDZ) pa do zas-tave z nordijskim križem (SZSD). Kot kompromisni predlog sta poslanca Gošnik (Zeleni) in Žagar (Liberalna stranka) pred-lagala navpično postavitev narodnihbarv. Država Slovenija se je tako znašla v krizi identitete, ko jo je nenadoma postalo sram starih simbolov (staro zastavo so nosili izdajal-ci, novo pa boljševiki). Pozabila pa je, da se osebnosti ne more zamenjati, potem ko so jo nekateri ponovno odkrili (vzhodna Evropa), drugi pa se ji kljub povezovanju še niso odrekli (zahodna Evropa). Simbole je oblikovalo okolje Skoraj vse sodobne evropske zastave so nastale že v srednjem veku. Niso jih oblikovali razni »gošniki in žagarji«, pač pa so nastali v skladu z etnološko in geogirafeko logiko. Pri analizi evropskih državnih zastav zasledimo tri skupine: sevemo ali nordijsko, romansko in kontinentalno ali srednjeevropsko. Prvo skupino sestavlajo zastave s križi (Islandija, Norveška, Švedska, Finska, Danska in morda še Velika Britanija ter Švica). Drugo skupino sestavljajo zastave z navpično postavljenimi barvnimi polji, ki so pretežno romanske (Irska, Francija, Belgija, Italija, Romunija, Por-tugalska). Tretjo skupino, v katero spada tudi Slovenija, pa sestavljajo zastave z vodoravno postavljenimibarvnimi polji. To pa so z izjemo Spanije vse srednjeevropske države (Nizozemska, Nemčija, Poljska, ČSFR, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija ter pribaltske dežele). Slovenija se bo tako uvrstila v skupino držav z romanskim tipom zastave. Je mar res nujno spremeniti narodne simbole, da bi nas opazil ostali svet? Pri tem pa so demosovi politiki pozabili na dejstvo, da ni nobena od pokomunističnih držav zamenjala narodnih simbolov, temveč so odstranili le ideološke oz-nake z zastav. Bodo slovenski politiki vprašali državljane Slovenije, kakšne simbole želijo imeti, ali pa je bil plebiscit enkratna priložnost za manipulacijo s slovenskim narodom!? Vsiliti identiteto celemu narodu je stvar pretek-losti. Zato bi morali presojo o tisoč let starih simbolih prepustiti zgodovmarjem in ostalim strokovnjakom, ne pa ambicioznim in prepotentnim politikom. Igor Kršinar HERBIE »All you need is love« (John Lennon) Vem, ljube bralke in dragi bralci, kaj danes pričakujete od mene. Najmanj dvoje: da bom po dol-gem in počez osiral čez Sadama Hu.seina, klical nad njega hudiča in nevtronsko bombo in potem še naj-manj čez našo JLA, po svojem ustroju in načinu delovanja kot jajce jajcu podobno tistemu Sadamu. Ne! Jih nekaj gleda. Danes bom govoril o mnogo bolj ljubki stvarci: herbie-ju, legendarnemu hrošču, avtomobilu, ki je krojil svetovno zgodovino nič manj od Sadama. Njegov nastanek pred začetkom druge svetovne vojne je še danes reč, ki bi jo mnogi radi zamolčali. Njegov krstni boter Adolf Hitler namreč ni na naj-boljšem glasu. In vendar je on tisti, ki je krstil ta ljudski voz. Od samega krsta dalje je bila njegova pot strma vse do pred nekaj dnevi, ko so ga svetovni avtomobilski novinarji tudi uradno razglasili za av-tomobil stoletja. Ali to res zasluži? Vsaj toliko kot zasluži Sadam Husein titulo goveda stoletja in komunizem za kozlarijo stoletja. Res čudnega botra je imel ta prečudoviti av-tomobil, zato pa toliko manj čudnih in bolj čudovitih občudovalcev. S^rival se je po garažah mnogih zgodovinonosnihškratov od Beatlov do Brigite Bar-dot, od Adolfa H., ki nikdar ni dočakal dne, da bi se prešerno popeljal z njim po Berlinu, vse do Leonida Brežnjeva, ki je zbiral avtomobile in je herbie-ja pozabil nekje na koncu garaže. Bil je filmska zvezda s številko 53 prisoten v sanjah vseh malčkov tega sveta, ko je kot za šalo preskakoval ovire in kot Kristus "hodil" po vodi. Bil je zvest sopotnik mnogih hollywoodskih zvezd in v obliki rožnatega kabrioleta glavno prevozno sredstvo Williama Hurta vfilmu, kjer je igral »altemativnega« detektiva. Doživel je sto inačic od navadne lovsko zelene do superkabrioleta, kot vam ga še danes ponuja nek nemški bolj ročni kot ne izdelovalec avtomobilov z motorjem s 180 konjskimi močmi, notranjostjo, oblečeno v bivoljo kožo, porshejevimi zavorami in največjo hitrostjo - krepko čez 200 kilometrov na uro. Skratka tak, da ga ni Japonca, ki bi vas nesel v dirki od semaforja do semaforja. Izdelovali so ga vsi po spisku, od vzornih in zateglih švabov pa vse tja do Bosancev in tudi njih je herbie začuda preživel. V 60-ih letih je bil avtomobil ljubezni, često posut z naslikanimi rožami in na njegovih zadnjih sedežih se je pokadila marsikatera travca in spočel mar-sikakšen otrok cvetja. Pri nas je v glavnem prevažal trgovske potnike vseh baž in lovce, ki so streljali vse počez. Ideološko je ostal čist, čeprav često prebarvan v rdeče in ven-dar se kakšni maršali z njim niso prevažali. Bil in ostal je številka 1, kot bo številka ena ostal mar-^sikakšen tič, ki herbie-ju ne seže niti do kolen. Toliko za danes, ljube bralke in dragi bralci. epustite se sanjam, v katerih se z belim herbie-jem abriolet prevažate po Manhattnu in niti ne pomis- lite na kakšen CNN ali kaj podobno motečega. Prijet-no vožnjo vam želi vaš Hamf ri Bogart V Ljubljani, zadnjega januarja 1991 P.s. Če ste lastnik katerega od mnogih še živih herbie-jev, imate pravzaprav en sam večji problem: pri nas avtomobila ni mogoče zavarovati proti jedrski eksploziji. Cinično, zajebano in še marsikaj, kajne? HUSEINOVA SAMOZAVEST Keep smiling, Israel! Tako Nevvsvveekov komenlator v naslovu roti Izraelece, naj ne odgovonp prenagljeno na brutalne iraške raketne napade. "Za iraške rakete v Tel Avivu ni več prostora. Premalo imamo parkirnih mest", se zaenkrat še šali telavivski župan Shlomo Lahat. Manj razpoložen je premier Šamir: potem, ko so kljub nevarnosti k pouku poslali telavivske srednješolce, je dejal, da se Izrael lahko veliko nauči od Angležev v času dnjge svetovne vojne -kako živeti z bombami. Izraelski voditelj kaže nenavadno potrpežljivost. Zavrnil je zahteve nekaterih svojih ministrov, predvsem Šarona, da Iraku zada povradlni udarec. Po vsakem raketnem napadu na Izrael vŠamirjevem kabinetu zvoni telefon: na drugi strani "žice" Bush kroti židovske bojne apetite. Prizadeva si tudi nemška diplomacija. Izraelsko razburjenje ob ugotovitvi, da so bili izstreljeni scudi izdelani v Nemčiji, je prišel v Jeruzaletn miriti sam tninister Genscher. Upoštevajoč znano židovsko geslo "zob za zob -oko za oko", pa na odgovor Izraela verjetno ne bo treba dolgp čakati. "Menu" maščevanja je pester: jeruzalemska vlada razmišlja o bom-bardiranju lokacij, kjerbisetrenutno utegnil nahajatidiktatorHusein. Uničenju Sadamovih bunkerjev so namenjene superprodome bombe. Druga opcija so dosedaj še neuporabljene rakete Jericho, ki bi - tudi s kemičnimi ali jedrskimi konicami - dotolkle Bagdad. Bombardiranje pretničnih raketnih ploščadi v zahodnem Iraku, od koder Husein obstreljuje Izrael, bi bilo tehnično težavno: po dol-gotrajnem obletavanju Sirije in Jordanije bi izraelskim avionom pričelo zmanjkovati goriva za učinkovite akcije. In četudi bodo izraelski bombniki "miroljubno" obleteli Jordanijo po saudskem teritoriju (kot so to storili leta 1981 ob uničenju iraških jedrskih reaktotjev-, bo slednja prej ali slej poskrbela, da v vojno zaplete tudi Izrael ter tako poskusi redefinirati mejo na Jordanu in morebiti tudi svojo notranjo ureditev. Odstranitev hašemitskega vladarja in priključitev Zahodnega brega Jordana bi ufegnila biti dobra osnova za bodoco palestinsko državo. Tudi Sirija kaže prve znake nervoze: na Golanski planoti je že namestila svoje tanke in vojake, ki bi se primernih okoliščinah zapletli v spopad z Izraelom. Od kod Huseinu tolikšna samozavest v Zalivski vojni? Ali gre preprosto za šopirjenje blazneža ali pa njegova odločnost temelji na dobro preračunanih dejstvih? Menim, da je v igri drugo: čeprav na zelo primitiven in brutalen način - z orožjem, ekološkim teroriz-mom, z grozovitim kršenjem Človekovih pravic - je Husein storil prav tisto, kar si arabski svet bolj podzavestno že dolgo želi -Americanom je arogantno pokazal na vrata. Nafta je arabska in Arabci bodo z njo gospodarili po svoji Volji. Morebitna Velika Arabija bi ob Ameriki in Združeni Evropi postala tretja velika svetovna sila . To pa je ideja, ki ji Arabci nikdar ne bodo nehali ploskati. Od tod vse veeje simpatije z iraškim diktatorjem. Kaj bi veliki islamski imperij pomenil za civilizirani svet, je jasno: sosedstvo z režimom, ki bi ob vsakem manjšem zapletu rožljal z atomskimi bombami, grozil s prenehanjem dobave nafte in ekološkim uničenjem planeta. Ker pa si tega ne žehmo, držimo pesti, da bi Američanissamovolfriim dikta totjem čimprej opravili. Matjaž Šuen »TIMING« Da je Jugoslaviji navček že odpel, je bilo tudi na tem mestu že večkrat ugotovljeno. Potem, ko je razgiašeni orkester že odigral marcia funebre, pa se je zataknilo pri črni maši oziroma samem pokopu. Mrtveca še niso pokopali, zato vse bolj zaudarja. Pogreba ni, ker se dediči ne morejo dogovoriti, kdo bo plačal pogrebnino. Problem je v tem, da mrtvec pač ni zapustil oporoke, zato je le od spretnosti dedičev odvisno, kakšen. delež bo kdo plačal in kakšen kos pogače si bo pobasal v svojo malho. In prav zato bodo karmine še dolge in razburljive, še posebej, ker še vedno obstajajo tudi taki, ki verjamejo v metempsihozo in se farizejsko zavzemajo za reinkarnacijo mrtve JugosJavije. V primeru, da jim fto ne bi uspeJo (in kot kaže je možnosti za njihov uspeh vse manj), imajo pripravljen rezervni scenarij, ki so ga že začelii uresničevati. Natančno srbsko-vojaško tempiranje domače inačice VVatergatea seveda ni bilo naključno. Spraševanje, ali gre :za avtentično razkrinkanje hrvaške zarote ali za kukavičje jajcte, prepustimo strokovnjakom. V tem trenutku je pomembnejši »t iming«, kot bi dejal mavrični gospod Slaven Letica. Srbija, ki je v začetku leta z vdorom v državni monetarni sistem vsem nam napravila nepopravljivo škodo, ki nas že tepe (in še bolj nas bo), je seveda morala odvrniti pozornost s skonstruiranjem ali, če hočete, obelodanjenjem škandala, ki naj prst krivde obrne v drugo smer. V dogovoru z vojaškim vrhom (konec koncev je pre.dsedstvo SFRJ komandant oboroženih sil) se je najprej odločno zavzela za sprejetje ukaza o razorožitvi vseh paravojaških orgajnizacij. Morda se je v tem trenutku komu, ki Beogradu še vedno preveč zaupa, zdelo, da gre predvsem za udarec kninskim haijdukom, toda pozornejšim opazovalcemjebilo že vnaprejjasno, da bodo vrnjene kninske flinte, ki ne pokajo dovolj močno za resno vojno, le izgovor za pritisk na hrvaški obroženi rezervni sestav policaje. Drugi razlog za izbrani trenutek napada so vsekakor bili hrvaško- srbski pogovori o pokopu mrtveca. S tto potezo si je srbsko- vojaška naveza poskušala zagotoviti boljšo startno pozicijo, pa čeprav za ceno izzivanja državljanske vojne. Sicer pa bi bili zanjo krivi Hrvati, mar ne? In Čeprav ne gre povsem verjeti Milovanu Dilasu, kisi jeokičenz obledelo avreolo dobičkonosnega disidentstva dovolil izjaviti, da je Jugoslavija izključno srbsko-hrvaški odnos, je po drugi strani res, da ima razmerje med njima še poseben pomen za ostale republike, in tudi Slovenija pri tem ni izvzeta. Tretji razlog za srbo-slovanski bliskoviti protiudlarec pa bi bilo moč poiskati v prezaposlenosti svetovne javnosti z dogajanji v Perzijskem zalivu in Pribaltiku. Pričakovanje, da bo svet sprejel enostransko razlago jugoslovanskihuradnih krogov, se je na srečo izjalovilo. Madež, ki je prekril hrvaško vodstvo,bo vsekakor treba oprati. Lahko pa se zgodi, da se bo izkazalo, da so imeli uimazane roke prav tisti, ki so zavrteli centrifugo pralnega stroja. Na potezi je hrvaško vrhovništvo. V tem trenutku še ni jasno, ali se bo Tudman odločil za žrtvovanje kvalitete na rdeče-beli šahovnici. Toda šahovski strategi prav dobro vedo, da je mogače premagati nasprotnika tudi brez trdnjave. Še posebej takrat, ko so lovci in skakači na pravih mestih. In konec koncev ne smemo pozabiti niti pionov, ki so prav v teh dneh še enkrat jasno izpričali, da ne bodo zapustili kraljeve oziroma banove vojske. Upajnno le, da bo zmagovalec (ali v tem brezumju sploh lahko kdo zmaga?) odločen za zeleno mizo, ne pa na bojnem polju. SimonBizjak DNEVNIK VISOKE ŠTEVILKE ZALIVSKE VOJNE »Najrevnejši se v vojni borijo. Rad bi videl bogate, ki bodo zanjo plačali.« (John Kenneth Gallbraith) VojnA za Kuvajt se bo ob svojem koncu obračunavala z ogromnimi številkami, ALI da bo govora o človeških žrtavh, gospodarskih posledicah, ekoloških katastrofah ali tekočih vojaških stroških. PovrŠni izračuni kažejo, da stane zaveznike vsak dan vojne proti Iraku približno pol milijarde dolarjev, ameriški tednik Time pa že sedaj napoveduje, da bodo stroški dosegli vsoto milijardoameriških dolarjev na dan. Američani so se kmalu po začetnih varljivih uspehih na bojišču odrekli svedim napovedim v zvezi z predvidevanji, da bi vojna ameriško gospodarstvo rešila recesije. Večje dobičke si obetajo le nekatere veje ameriške elektronske industrije, zlasti vojaške. Že pred začetkom vojne so v Združenih državah izdelali študije, ki so predvidele posledice vojne Za ameriško gospodarstvo. Kratkotrajna vojna, ki so se je Američani sprva potihem nadejali, bi v ameriški ekononuji pomenila mar-sikateri pozitivni kazalec, ki pa sebo ob časovnem zavlačevan-ju obrnil popolnoma v nasprotno smer. Pomembno vlogo v gospodarstvu bodo namreč igrale cene nafte, ki bi ob podaljšani vojni poskočile tako visoko, da bi Združene države Amerike kot velika potrošnica tekočega zlata že v enem samem mesecu po dosedanjih izračunih izgubile 13 milijard dolarjev. V Evropski skupnosti strokovnjaki menijo, da se v časovnem raztegovanju Zalivskega spopada tudiza Evroposkriva nevar-nost negativnih gospodarskih posledic. Če se bodo uresničila najboljčrna predvidevanjaekonomskih politikov,boena prvih znanilcev verjetno povečana inflacija kot posledica razštrjene proizvodnje orožja in dobičkov, zlasti v državah, ki tvorijo aktivni del zavezniških sil, ki se na trgu ne bodo srečali s ponudbo blaga široke porabe. Poleg okrepljene inflacije pričakuje Evropa ob časovnem natezanju in pričakovanem naftnem šoku predvsem dvig vrednosti ameriškega dolarja, omejevanje investicij, brezposelnost in kot poslEdico vsega tega upadanjegospodarskerasti. Kar pa se tiče neposrednih stroškov za oboroževanje, ni potRebno biti vojaški strokovnjak, da bi ugotovil, da vojna, ki te dni vznemirja svet črpa, iz rezerv vojaških arzenalov, kajti Kuvajt je prvi naravni poligon za preizkus orožja, ki je prav-zaprav rezultat minulih desetih let ameriške vojaške politike in prizadevanjReagAnoveadministracije. V minulem desetlet-ju so namreč Američani za oboroževanje porabili okroglih 2.500 milijard dolarjev in to še pred časom, ko je bilo na obzorju slutiti spopad v ZaJivu. Poleg tega pa je Pentagon neposredno pred vojno za potrebe operacije Puščavskega ščita, ali Puščavskega viharja, kot se imenuje danes, namenil okoli 30 milijard dolarjev. Ob vseh navedenih številkah bi bili kakršnikoJi sugestivni zaključki, ki bi navedli bralce, da bi priČel razmišljati o tem, kako bi omenjene vsote denarja iahko porabili v drugačne namene, dolgočasno in popolnoma brezpredmetno moraliziranje. Erika Repovž l orek, zy.i. ib.uy Zanimivo. ko sem dopoldne iskal sveže nogavice, se nisem spraševal, kam sem vtaknil včerajšnje, ampak sem ves čas žvečil misel o smislu absurda. In ko sem jih končno zagledal, me ni spreletelo nič kaj vznemirljivo čudnega. Prav nasprotno. Počutil sem se kot profesionalni kurac socialdemokratske mladine. Seveda tega niti popoldne nisem doumel. Torek, 16.28 Neverjetno, naftni madež, ki ga je zaenkrat opaziti le še na CNN- u, bo vsekakor vplival na turistično sezono v Zalivu. Slišal sem, da itnajo tamkajšnji hotelirji že sedaj polne roke bomb, kaj bo potemtakem v špici sezone, takrat namreč, ko se predvideva bitka za ranjence in tiste, ki to šele nameravajo postati. Slišati je, da se v teh krajih trenutno gredo vojno baje že dva tedna. Ceš da iraški turisti nočejo zapustiti postelj, ki so si jih (po posredovanju Varnostnega sveta) že jeseni rezervirali američki petičneži. Saj bi človek kar verjel v vse to, v nafto, isiam, vojno in nenazadnje celo v dober zajtrk v nezasedeni kuvajtski postelji. Ampak ne v nekem bungalovu, dvesto metrov pod morsko gladino. Torek, 16.48 Potem pa pravijo/ jebi ga. Kot da se ni nič zgodilo, kot da Turnerjev CNN še pred vojno ni sklenil posel stoletja. To je sedaj jasno, kajti v primeru, da bi se vsa stvar končala v dveh dneh, bi tako Turner kot njegove tri najlepše špikerce odslej letovali na Jadranu. Pa tudi minuta kopanja jih ne bi stala 200 dolarjev. Torek, 16.55 Seveda je že skrajni čas, da gospod Živadinov kljub vsemu vendarle kaj poje. Minister Capuder si namreč ne zasluži, da bi kdo zaradi njega stradal. Sicer pa, ali je kdo povsem prepričan, da pri vsej zadevi ne gre za nov projekt Rdečega pilota in to s podnaslovom "Kako lahko tudi minister pade na finto". Torek, 17.00 Na koncu se vedno najde nekdo, ki zatrjuje, da )e vse to nekočže videl. Ko sem natnreč še prepeval v cerkvenem zboru, mi je organist prišepnil, da bi lahko ustanovila svoj band. Takrat mi je še mama prala nogavice, tedaj so bili mladi social-demokrati še del neke dolgočasne slovenske risanke, pa tudi kuvajtski turizetn je cvetel, sploh pa mi takrat še ni bilo jasno, zakaj so nekateri piloti rdeči, kulturni ministri pa nekulturni. Torek, 17.09 Danes je drugače. Ceprav Ldeja o cerkvenem bendu ni bila nikoli realizirana, mi je kljub vsemu lepo pri srcu, ko se spom-nim, da sem temu kolumnu podaril uro življenja. In nenazadnje, kaj je to v primerjavi z zobobolom, ki me živcira žeod spomladanskih volitev napre). Sreda, 09.15 Majhno odkritje za človeštvo, veJiko za človeka. Našel sem včerajsnje nogavice. Živeli mladi socialdemokrati! In potem sembruhal. Bojan Krajnc Na poti med Šubičevo 4 in Vrtno 22 v Ljubljani smo srečali Petra Reberca, poslanca v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine in tajnika Slovenskih krščanskih demokratov. Razlogov za razgovorje bilo več, med drugimi tudi to, da so imeli krščanski demokratipred tednom dni letno konferenco. TRIBUNA: Kako ocenjujete politično pot krščanske demok- racije od njenega nastanka do zadnje letne konference? REBERC: Sam sem se pridružil že maja 1989, ko je bila stranka še gibanje. Takrat so se zadeve odvijale bolj počasi, če jih primerjamo z današnjim časom. Iskali smo svojo zasnovo, ljudi, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati v stranki. Zdi se mi, da je bila borza relativno dobro postavljena, pač glede na to, da smo vsi bili politični amaterji. Zatem sem se angažiral pri ustanovitvi Mladih krščanskih demokratov, novembra 1989. Lanskega januarja pa sem že začel delati kot glavni tajnik stranke. Pred samimi volitvami je bilo veliko aktivnega dela, zbiranja članov in volilcev. Dostop do ljudi je bil nekako lažji, lažje smo jih pridobili za delo... Po volitvah je prišlo do nekaksne utrujenosti, ljudje so iskali ravnotežje med strankarsko aktivnostjo in novimi funkcijami... Jeseni smo se kot stranka zbudili in delamo zelo intenzivno na njeni izgraditvi. TRIBUNA: Koliko članov imate? REBERC: Po naših evidencah jih imamo okrog 33 tisoč in pol. TRIBUNA: Pogosto je ocena, da se stranke znotraj Demosa ne morejo profilirati in izkoristiti svoje pogajalske moči... REBERC: Mislim, da se stranke znotraj Demosa ne utapljajo. Vsaka sicer ima neke svoje interese, politične cilje, toda nekaj jim je skupno: da je treba izgraditi nujne predpogoje za normalno funkcioniranje družbe, pravni sistem, sistemske zakone... TRIBUNA: V parlamentu sediš v prvi vrsti. Je morda to kakšen privilegij? REBERC: Ne. Na prvem zasedanju je samo še tam ostal prostor, vsi so rinili bolj zadaj. Zdaj pa sem se enostavno navadil in zasedel ta sedež. TRIBUNA: Kakšen je videti parlament iz prve vrstepo ostnih mesecih delovanja? REBERC: Vidi se, da je delo zelo zahtevno. Opozicija si želi, da bi parlament zasedel vsak teden in čim dlje, z namenom, da bi čim bolj odložili sprejem pomembnih zadev. S tem naj bi se izkazalo, po mnenju opozicije, da je Demos neučin- kovit, nevešč politike... Zato je velikokrat težko zdržati poslušanje pridig, ki jih uprizarja opozicija z odra. TRIBUNA: Na zadnjetn zasedanju je bila v DPZ le tretjina vaših poslancev. Vas tolikšna abstinenca ne skrbi? REBERC: Zadeva je jasna. Naši poslanci in tudi poslanci Demosa so ljudje, ki imajo svoje poklice, s katerimi so se ukvarjali, preden so vstopili v politiko. Tega dela normalno niso opustili. Zato je v takšnem tempu, zasedanja vsak teden, nemogoče pričakovati, da bodo na vsakem zasedan- V DEMOSU SE NIHČE NE Fotodokumentacija Dela UTAPLJA ju. Pri SKD imamo zelo obremenjene poslance, od predsed-nika vlade Lojzeta Peterleta in drugih... TRIBUNA: Večina poslancev DPZ je dobila mandat na strankarskih listah, ne pa neposredno od volilcev. Ali so pot^m nediscipliniraniposlanci odgovorni strcmki, čevolilcem niso? REBERC: V stranki smo se dogovorili in natančno se ve, kdaj je treba biti v skupščini. In mislim, da je ni zadeve, ki bi padla zaradi odsotnosti Demosovih poslancev. Kar se volilcev tiče: stranka je njim odgovorna, njihove interese zastopamo in to učinkovito. Očitki o abstinenci so le dviganje nepotrebnega prahu, začetek nekega predvolil-nega boja. TRIBUNA: Človek, na katerega seje zadnje čase vsul pravi plaz kritik, dr. Andrej Capuder, je član vaše stranke. Ste v stranki morda kaj razpravljali o teh kritikah in njegovetn delu nasploh ? REBERC: O tem smo razpravljali, ko je bil ta plaz že dodobra usut in te rjave gmote je bilo ogromno. Ampak nam je jasno, da dr. Andrej Capuder opravlja svoje delo v redu. Jasno, da so zahteve, ki jih je postavil NSK, nerealne. To je enostavno izsiljevanje, s katerim naj bi pokazali, da je ministrovo delo nezadovoljivo. Biranko Čakarmiš l&iiiifilit JEDKSKD ZAVAKOVANJFE Londonska zavarovalnica Lloyd in druge velike zavarovalne hiše se skušajo po svoje prilagoditi razmeram na trgu po izbruhu zalivske vojne. Najnovejši in najzanimivejši je vsekakor posel, ki se imenuje »zavarovanje pred atomsko eksplozijo.« Zdi se, da so zavarovalniški brokerji ob pravem času zavohali pravi posel. Standardne zavarovalne police v času vojne so v primeru atomske eksplozije predvidevale prekinitev vsakršne pogodbe. Ta klavzula je veljala za letala, ladje, tovor, morske in kopne naftne napeljave. Takšna klavzula se je uveljavila v času hladne vojne, ko je obstajala možnost neposrednega vojaškega spopada med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Zavedajoč se, da bodo ostala številna podjetja nezavarovana v primeru nuk-learne eksplozije v Zalivu, so zavaroval- ničarji ponudili »nadomestno pogodbo«, ki zavarovanje podaljšuje tudi, ko je atomska goba že na nebu. In cena? »Zelo visoka«, je izjavil eden izmed zavarovalniških agentov. NEMSKA ZVEZ A Medtem ko operacija Puščavski vihar ne poteka tako, kot so načrtovali v ameriškem štabu, že iščejo grešnega kozla. In izbrali so Nemčijo. Ravno v trenutku, ko ta nekoliko zadržano pod-pira zaveznike v Zalivu. Resnici na ljubo imajo svoj delež tudi druge države, članice protiiraške koalicije. Pri izdelavi kemičnega in bojnega orožja so sodelovali Američani, Italijani in Nemci. Slednji so Iračanom dostavljali tudi določene dele za jedrsko orožje. Tudi Sovjetska zveza in nekdanje članice varšavskega bloka niso zaostajale - Iraku so prodali orožje in vojaško opremo v vrednosti 33 milijard dolarjev. ZDA so Bonnu poslale seznam 50-tih podjetij, ki so kršile ekonomski bojkot Iraka in ga oboroževale. Nemške oblasti so že sprožile preiskavo. Če je lanskoletno srečanje legendarnih Rolling Stonesov s Havlom prispevalo k temu, da je Češko-Slovaška postala članica Sveta Evrope, ne vemo. Dejstvo pa je, da jo je 24 držav članic Sveta sprejelo po hitrem postopku. Nova članica bo podpisala tudi evropsko kon-vencijo o človekovih pravicah vključno z dvema klavzulama. Prva dopušča možnost pritožbe državljana v postopku pred evropskim razsodiščem, druga pa določa jurisdikcijo evropskega raz-sodišča v zvezi z interpretacijo konven-cije. Ta srednjeevropska država je za polnopravno članstvo v Svetu Evrope devet mesecev. Na listi čakajočih je med dvanajstimi tudi Jugoslavija, ki ima sedaj status gostje. HUSEINOV HELTON Po predvidevanjih nekaterih, predvsem ameriških novinarjev, bo Sadam Husein umrl bolj veličastno kot njegov veliki vzornik Hitler. Ta je konec vojne dočakal v povprečno opremljenem bunkerju, Husein pa naj bi jo v razkošni podzemni palači, ki obsega 12 soban. Leta 1981 je Husein plačal Diisseldorfskemu podjetniku 65 milijonov dolarjev za gradnjo zavetišča, varnega pred jedrskim udarom, nepos-redno pod predsedniško palačo v Bag-dadu. Na glavnem vhodu so tritonska jeklena vrata, nepropustni zidovi pa so iz železobetona, debelega tri metre. V dnevni sobi Husein lahko na 24 zaslonih nemoteno spremlja vojno dogajanje, iz priročnega TV studia pa lahko pošilja Ijudstvu bojne poslanice. Notranjo opremo družinskih prostorov je prispeval designer iz Miinchna, opremil jo je s kristalnimi lestenci in plišastimi preprogami. »Leta 1981 se nam je zdel Husein relativno prijeten možakar,« je izjavil diisseldorfški podjetnik Nieder-meier, »zato smo tudi gradili.« jjtff^^T^Tm^r ZALIV PRI VAS DOMA Vse, kar potrebujete, je vojna in satelitska TV Za ameriško televizijsho generacijo seje vojna v Zalivu začela v najprimernejšem trenutku, v času, ko so na sporedu TV nadaljevanke. V zgodnjih večernih urah so se Američani s pločevinkami Coca-Cole in Budiveiserja v rokah posedli pred televizorje in čakali, da se bo zgodilo. CNN je postala najboljši družinski prijatelj štiriindvajset ur na dan, vojna v Zalivu pa medijskidogodek stoletja. __________________Vojna iz 14. nadstropja___________________ Od dneva D se bitka za osvoboditev Kuvajta dogaja v dnevnih sobah Američanov, televizijska mreža CNN pa je izpodrinila vodilne ameriške TV postaje: ABC, NBC, CBS ter se vsedla v možgane in srca Američanov, kjer je nadomestila priljubljene soap opere. Naveličani štetja poljubov štejejo Američani sedaj iraške scude, ki letijo nad Izrael. V minulih treh tednih so v Združenih državah prodali največ televizijskih sprejemnikov doslej. Prvih štiriindvajset ur zalivske vojne pa je videlo več kot tiste med severom in jugom v rekordnem Vrtincu. Vojna, ki jo spremlja Američan (ali pa Jugoslovan - oba v teh dneh druži CNN) iz svojega najljubšega fotelja se odvija brez klasičnih vojnih prizorov v smislu poplave krvi, umirajočih vojakov, požrtvovalnih bolničark in lačnih, trpečih otrok. Sutjeska in Neretva nista več privlačni za gledalce. Ti imajo rajši spektakularne parade top-gunovskih mladeničev in brezosebno demonstracijo dosežkov sodobne vojaške tehnologije. Pojavila se je tudi nova ključna oseba, ki ji v dosedanjih vojnah še zdaleč niso posvečali tako velike pozornosti, kot se to dogaja v primeru Kuvajtskega zapleta. Hemingwayevskega vojaškega dopisnika s fronte je zamenjal nov tip novinarja, ki čemi v hotelu sredi Bagdada, posreduje novice, ki mu jih predela Iraška cenzura, poroča o vedno novih oblakih dima iz perspektive s 14. nadstropja in premišljuje o materialu za knjigo, ki bo brez dvoma uspešnica. Za gledalce so nepogrešljivi, drugače bi izgubili občutek avtentičnosti, verjetno niti ne opazijo, da se iz ure v uro, iz dneva v dan, ob vsakem poročilu ponavljajo, kajti pomembno je, da so na kraju dogodka, čeravno zabarikadirani v svoji hotelski sobi. ______________V službi ameriške administracije_______________ Nedvomno najpopularnejša kratica zadnjih dni pomeni Cable News Netvvork, ki je že dobila nadomestno ime Crisis News Netvvork. Že dolgo je najuspešnejša pri lansiranju najbolj svežih novic s celega sveta. V tekmi s časom in drugimi ameriškimi TV-postajami je vedno najhitrejša v skladu s popularnim geslom: »V živo, kontinuirano dogajanje«. Zaliv je le ena od dolge vrste prizorišč in dogajanj: eksplozija Chalengerja, zlom borze v New Yorku, pokol na Tiananmenu in končno tudi prvo Huseinovo srečanje z zahodnimi talci. Prednost CNN, iz katere delajo profit, je dogajanje v živo, za razliko od drugih TV postaj, ki svoj material najprej pošljejo v montažo in ga šele potem prodajo kot posebno oddajo. GLedalci pa bolj kot posebnosti ljubijo akcijo in CNN jim jo ponuja štiriindvajset lur na dan. In resnica? Komu je mar, dokler so posnetki bombnih napadov zanimivejši od športnih prenosov. Ene same resnice tako ni, v primeru vojne v Zalivu pa so relevantne vsaj tri: iraška, ameriška in medijska, ki je verjetno nekje med obema. Nekateri trdijo, da Bush sicer bolj verjame CNN kot pa informate nadrealistov je v istopkuregistracije »vsehrepublikah tranka "Pas mater mokratskih omjena«. Toz K-GJ nima nič qpnega. isprotno! Njegova milost dr. Otto von Habsburg je doživel v Sloveniji več presenečenj, enega zanimivejših pa mu je vsekakor pripravil dr. Marek Lenardič, ki je od njega zahteval zaščito zaradi nepravilnosti pri izvedbi plebiscita. Po »Sadamu« je to eden boljših štosov. Med drugim smo od njega izvedeli, da se tudi on še ni srečal s srbsko-jugoslovanskim prestolonaslednikom H.R.H. Aleksandrom Karadordevičem. Tominc lažnivec! Zodstopom Hermana Rigelnika s položaj.i »generalnega« Gorenja je bilo teoretično vse kul in po vladnih zagotovilih »ničzadaj«. V resnici pa je ^loza navadno in tipično Demosovo »»niu^ko« rezanfa direktorfa lojalnega SDP. Njegovo mesfo bi n,i| zasedel M.iks Basfl, nespodoben ministerza trg in cene, ki bo (po žaganju) pač nekam mora! -seveda ne na slabše. Lojzek pa je molil in prosil (Rigelnika), naj drži jezik. Toda tudi stene imajo lahko ušesa... Rigelnik pa gre za direktorja ene od Siemensovih tovarn. Not bad! Uamrsa KO SMO ŽE PRI ROJSTVIH, NAJ OMENIM PROPAGANDNO GRADIVO SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V ZVEZIS PREDLOGOM NOVE USTAVE, GRADIVO, KI SO GA POŠIL-JALINA DOM NAROČNIKOM VERSKIH Č ASOPISOV. Na dveh listih lahko najdete argu-mente, zakaj je taka nova ustava, kakršna je, potrebna, prav tako pa najdete argumente ZA svetost življenja in, seveda, PROTI splavu. In kako utemeljujejo prepoved spla va? Pra vijo, da je bilo prej, ko splav še ni bil dovoljen (namerno ne pišem "ni bilo splava", saj je ta vedno obstajal in se ga je vedno izvajalo, pri tem pa so zopet nasankali revni, ker so otroka raje spravili na svet, kot pa dali ogromno denarja za splav), v družinah več otrok. Vsi ti otroci prav gotovo niso mogli preživeti, saj so bili pogoji za življenje nemogoči. Tako so umrli samo tisti, ki so bili šibki, kar je seveda prispevalo k trdnosti in "boljši kvaliteti" rase. Darvvin bi temu rekel naravni izbor, vendar Darwin v cerkvi ni počenega groša vreden, zato ga ne omenjajo. Proti splavu so torej zato, ker splav umetno preprečuje naravniizbor. Verjetno mene nebibilo več na tem svetu, če bi prišlo v družini do naravnega izbora, saj sem preveč bolehne sorte (če me še vojska ni hotela imeti, zanjo pa vemo, da ti ni treba biti preveč zdrav). Kakorkoli že, namesto da bi kampanjo proti splavu vodili v smeri zagotavljanja boljših razmer za življenje malih Slovenčkov, govorijo o nekakšnem narav- nem izboru. To me spominja na nacistične ideje o trdni in zdravi rasi, čista pa slovenska rasa tako ne bo nikoli, saj jo je južna kri že preveč onesnažila. POČITNICE SO SE ZAČELEIN ZA VEČINO ŠTUDENTOV SE ZAČENJ A N APORNO POLEŽAVANJE. Tako je bilo pred nekaj leti, danes pa si to lahko privoščijo samo premožni študentje ali pa tisti, ki se ukvarjajo z dobi-čkonosnimi posli. In kateri so dobičkonos-ni posli za študente, se sprašujete? Prostitucija, na primer. Že dolgo je znano, da se Študentje in študentke v mnogih pri-merih ukvarjajo s tem. Gre seveda za pros-titucijo v višjih krogih. Pred leti je študentka etnologije na Filozofski fakulteti naredila raziskavo in prišla do naslednjih podatkov: D največ se in najbolj voljne so se prodajati študentke Medicinske fakultete (to spada že v stroko, masaža, raziskovanje telesa...), D takoj za njimi so študentke Filozofske fakultete, ki pa svoja brhka telesca največ prodajajo po Italiji in to za tako banalne stvari, kot so krilca, hlače, bluzice, krzno..., D ostale študentke pa svoja telesa dajejo v zameno za stanovanje, bogato plačano honorarno delo in konec študija seveda tudi za službo. Kolegice so mi povedale tudi to, da se jim je že velikokrat zgodilo, da hoče stanodajalec poleg rednega plačila v markah tudi plačilo v posteljt. Nekaterim pri tako bornih štipendijah in zaslužkih ne preostane nič drugega, kot da na to pris-tanejo, seveda pa je to tudi "najlažje": parkrat se uležeš, pa imaš rešen stanovanjski problem. Seveda pa se s pros-titucijo ne ukvarjajo samo študentke -študenti tukaj niso izjema. Plačila so višja (sploh če gre za homoseksualne odnose), starejše gospe pa tudi dovolj plačajo. Fantje imamo to srečo, da lahko najdemo tako dobre gospe, ki jih zadovolji že klepet, ali pa božanje,... in dinarčki so tu. Sploh smo na tem področju fantje v prednosti. Ni treba, da smo ravno vitki in simpatični, dovolj je že to, da smo moški. Bog pa s to srečo obdari vse, ki niso ženskega spola, že ob rojstvu. IN KO SMO ŽE PRI KRVI, TE DANES PREVEČ TEČE NA NEPLODNA TLA, NA PUŠČAVSKA NAMREČ... Sadamiti in Bušmani namreč bijejo krvavi boj, medtetn ko celi svet zadevo gleda kot "fuzbalsko" tekmo. Nogomet je sicer lepa stvar, vendar naj ostane v okviru nogometnih igrišč, ne pa da se ga igra v puščavi. Kje so časi nogometnih vojn, se vsi nostalgično sprašujemo, ko gledamo bedo v Zalivu. Nekateri pa ob tem pišejo pesmi, saj le tako lahko izrazijo grozo, ki jo čutijo ob takih človeških neumnostih, kot je vojna. Tukajle je ena. Kako pa vi, gospod, gospa, kako pa vi takrat, ko vaš otrok zajoka? Kaj storite vi, vojaki, ko vaša puška poka, kaj? Kaj mislite takrat, ko tam otrok, ko puška poči, joka? bizeljski Nimam kaj dodati. Ostaja mii le upanje, da bo s pomladjo v to deželo prišlo več veselja in bodo prve trobentice naznanile konec vojne. Mali zvonček pa se je že zbudil, kar pojdite ga pogledat!! Še več sonca in zvončkov vam želi prisrčno vaš Zoltan Glede na to, da sem sama pred leti učila na ŠOLT-u, vem, da za delo v tej or-ganizaciji človek ni najbolje plačan, pa čeprav, ko vse izračuna (prispevek tečajnikov, stroški za uporabo prostorov, administracija...), ugotovi, da so ga "nafarbali". Zdajšnje urne postavke so višje, ob obisku ŠOLT-a sem celo ugotovila, da se bolj splača učiti pri njih kot pa pisati za Tribuno. Vseeno pa ne gre pozabiti, da je bila situacija pred dobrim letom povsem drugačna, ravno tedaj pa se je tudiustanavljala avtošola. Zaradi tedanje situacije (ŠOLT je bil tedaj bolj ali manj privatna "firma" nekaterih, ki so, hvalabogu, že odšli) in iz strahu, da se s to novonastalo avtošolo ŠOLT ne bi zgodilo isto, kot se je s "staro" (t.j. današnjo avtošolo Zvezda, ki je zapustila matični ŠOLT, takoj ko si je nabrala zadosti denarcev), je bivši UK odobril finančna sredstva za nakup av-tomobila, obenem pa zahteval, naj se pos-lovanje ŠOLT-a budno spremlja. To je seveda razburilo vodstvoŠOLT-a (verjetno jeobstajala bojazen, da bi tedanje manipulacije prišle na dan), meruJi so, da se v njihovo poslovanje ne sme nihče vtikati. Po prvem razburjenju so se duhovi pomirili, nato pa je na bivši UK ZSMS prišel dopis, na katerem je pisalo, da ŠOLT izstopa iz UK ZSMS (dopis priložen). Poleg dopisa ni bilo zapisnika občnega zbora, na katerem so to sklenili. Tudi kasneje zapisnika ni bilo od nikoder, čeprav se ga je večkrat zahtevalo, saj je obstajal sum, da o tem niso glasovali, da na občni zbor niso bili vabljeni vsi člani in da gre nasploh za neveljaven doku-ment. ŠOLT-ovci so mi, ko sem jih obiskala v zvezi s tem člankom, zapisnik dali, prav tako pa so mi tudi povedali, da so na naslednji občni zbor, na katerem so zopet glasovali o izstopu iz UK ZSMS (zapisnik tega občnega zbora je prav tako neveljaven), vabili predstavnike UK ZSMS, vendar ni bilo nobenega. 24.4.1990 je bil UK v razsulu in v teku so bile volitve za pos-lancena fakultetah, tako da ni čudno, da na sejo ninihče prišel. V vsakem primeru se o izstopu ali vstopu v organizacijo pogovarja tudi z dotično organizacijo, tako da bi ŠOLT poleg Druga plat Predstavitev ŠOLT-a v zadnji številki, pod katero sejepodpisal Tomi Drozg, je bila naprvipogledpovsetn objektivna slika teorganizacije: pridni študentje, ki to organizacijo kljub "pizdam" iz bivše UK ZSMS, sedanje ŠOU in nepravični upravi ŠC, brez profita, seveda pa s pomočjo "dobrega" Mladinskega sveta, vozijo skozi ta mračni čas. V bistvu se vse to sliši kotpravljica. Na eni strani dobri, na drugi zli, ŠOLTpa kot Pepelka čaka, da mu bo usoda naklonjena (citiram:"živijo namrečv strahu"/'še zmeraj upajo"...). vabila na drugi občni zbor moral narediti tudi to. Tako bi bil obveščen, da se formira nova študentska organizacija, ki bo delovala ^oziroma ki deluje) na drugačnih temeljih. SOLT po izstopu (če ga seveda štejemo kot veljavnega) tudi ni uredil lastninskih razmerij s ŠOU, tako da ga vse to še čaka. Andrej Mayer, predsednik ŠOLT-a mi je, ko sem ga obiskala, tudi pojasnil, zakaj je prišlo do nastanka članka, ki ste si ga lahko prebrali v zadnji številki Tribune. Pred novim letom so namreč od prisilne uprave ŠC dobili obvestilo o povišanju najemnine, prav tako pa jim ŠC ni hotel dati na raz-polago enega prostora za Bežigradom, kjer bi lahko študenti, ki tam stanujejo, imeli tečaje. Tako so morali najeti učilnico na Pedagoški akademiji, ki pa je izredno draga, to pa seveda zviša stroške tečaja. Najemnino so jim bojda povišali zato, ker se govori, da so "privatna firma", o tem, da je to tudi študentska organizacija, pa baje uprava ŠC ni hotela slišati. Tako so se odločili, da je treba zadevo dati v časopis. Vse skupaj pa se je na papirju izrodilo. Prišlo je do čudnih trditev, da ŠOU (dedič UK ZSMS) skuša ŠOLTu prilepiti, da le-ta ni več študentska orgarvizacija, o čemer na ŠOU ne vedo ničesar, saj jih s ŠOLT-a ni nihče ne poklical, z njimi tudi niso imeli razgovorov, zato morda te trditve izhajajo iz, citiram, nepooblaščenega zastopanja Toneta Bric-mana. Na ŠOLT- u bi lahko vedeli, da ŠOU predstavlja študentska vlada in je treba vsako "nepooblaščeno zastopanje" razčistiti z vlado, saj ta odgovarja za svoje dobro ime. Vsako tako pisarjenje pa študentom kot celoti prinaša več škode kot koristi, zato bi bilo dobro, če bi te stvari v bodoče obrav-navali iz oči v oči, ne pa po nepotrebnem s čudnimi informacijami razburjali študentsko srenjo. Ob tem, da so bile najemnine bojda jedro spora, mi ni preostalo nič drugega, kot da pokličem direktoricoŠCinjo vprašam, alije res prišlo do 2000% povišanja. Stara, sim-bolična najemnina je znašala 569,50 din mesečno za 159 kvadratnih metrov, kar je približno toliko, kolikor plača študent za 8 kvadratov apartmaja. Poleg tega so plačevali najemnino za štiri garaže,t.j.49O za eno, 1960 za štiri, tako da je znašala skupna najemnina 2529,00 din. Malenkost, če poleg štejemo še brezplačno uporabo sejne sobe 60 ur tedensko. Nova najemnina je pred objavo članka vsebovala tudi najemnino sejne sobe, po objavi pa so se dogovorili za brezplačen najem, vsaj tako pravijo ŠOLT-ovci in to utemeljujejo z dokumenti. Celotna nova najemnina danes znaša 11.710,00 din, to pa vključuje najem 162,65 kv.metrov prostorov, dveh garaž, stroške hladne vode in elektrike in 60 ur tedenskega najema sejno sobe. Preprost sklepni račun pove, da se je najem-nina povišala za natanko 462,9% in ne za 2000% (tudi če prištejemo najemnino za sejno sobo, to ne znese toliko). O tem, da bi mar-sikateri študent z veseljem plačal 8 DEM dinarske protivrednosti za kv.meter delov-nega prostora, ne bi izgubljala besed, sploh pa, če je ogrevanje brezplačno, lokacija blizu centra... ŠOLT je trenutno organiziran kot društvo, tako da za svoje početje ne odgovarja nikomur. Verjamem, da novi ljudje, ki sedaj tam delajo, želijo boJje in učinkovheje deteti, vendar bodo morali sami najprej razčistiti zadeve s ŠOU (predvsem lastninskc), pregledati poslovanje v preteklosti (saj me prav zanima, kam so izginili računalniki last računalniškesekcije, kijenaenkratninaspis-ku dejavnosti, pa aparature radioamaterske sekcije..., kaj je z govorica mi, da so si v pretek-losti nekateri iz sredstev ŠOLT-a kupili stanovanje...)innenazadnjerazmišljatiotem, kako spore reševati, ne pa jih še bolj zaostrovati. Morda bi tisti, ki je bivšemu odgovornemu uredniku Tribune pomagal pisati članck, lahko kaj ukrenil v tej smeri, sploh pa bi naslednjič avtor članka moral biti bolj natančen. Če nekdo v podnaslovu omen-japoslovanjenaosnovinekeposlovnelogike, potem si na koncu ne more privoščiti ta rnanja nad poslovno logiko ŠC in upati, da bo ŠOLT izjema prinjenemuresničevanju. To prepros-to ne gre skupaj. Natalija Gorščak Š O L T INFOFAKS INFOFAKS NOVIINDEKSI Kot nam je povedal dr. Peter Novak, predsednik Univerzitetnega sveta, bodo bruci v šolskem letu 1991/92 dobili nove indekse s spretnenjeno podobo. V veljavi pa je še sklep, po katerem lahko Univerza in njene članice do maja 1991 uporabljajo papirje s starim imenom Univerze. Po tem roku bodo morali uporabljati ime - Univer-za v Ljubljani. Tisti pa, ki študiramo z rdečimi indeksi, bomo z njitni tudi diplomirali. PROTEST ZDS Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je oktobra lani v Skupščini RS organizirala prvi otroški parlament, ki naj bi (na osnovi sklepa, ki ga je v imenu skupščine ter nekaj prisotnih poslancev sprejel kar sam predsednik g. Bučar) postal tradicionalno srečanje. In še več. V Skupščino naj bi pripeljali tudi srednješolce in pričakujemo lahko, da se bodo kaj kmalu v tej instituciji začeli srečevati tudi študentje, upokojenci, morda celo vrtci. Prejeli smo poziv vsej slovenski javnos-ti, skupščini in vladi RS, v kateri nas ZPMS na osnovi konvencije o otrokovih pravicah opozarja na sklepe t.i. otroškega parlamen-ta. Jasno je, da otroci v teh letih nimajo svojih objektivnih mnenj, še manj pa stališč, zato so tudi zahteve in zaključki tega parlamenta čisti konstrukt in režija odraslih. Izhajajoč iz določil te konvencije, ki jo najbolj opeva ravno ZPMS in je dobesedno citirana že v skoraj vseh dokumentih te organizacije, zahtevamo, da Skupščina Republike Slovenije stori vse, da do takih in drugačnih srečanj (igric) ne pride več in prepove vsakršno manipuliranje z otroki in uporabo le-teh v politične namene. Vlada naj vodi normalno politiko in zagotovi »otrokom zdravo in varno okolje« brez »protestov otrok«, je zapisala predsednica Zveze dijakov Slovenije Alenka Kunaver. OBVESTILO - da se bo vedelo: sprejemne pisarne v Rožni dolini, na Gerbičevi ter za Bežigradom bodo imele od ponedeljka, 4. februarja 1991 nove uradne ure: VSAK DAN OD 1 lh DO 15h, sporoča direktorica Ksenja Preželj. SEJA UNIVERZITETNEGA SVETA - Dne 30. 1. 1991 je bila 11. seja Univer-zitetnega sveta Univerze v Ljubljani, ki so se je poleg delegacij delavcev, študentov in zunanjih članov udeležili tudi člani Študentske vlade Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Sejoje vodilpredsed-nik US prof. dr. Peter Novak, namesto rek-torja pa je prisostvoval prorektor B. M. Zupančič. Po običajnem sprejetju zapisnika iz prejšnje seje je VS sprejel še predlog komisije za kadrovska vprašanja in sklenil podeliti častni doktorat profesorju akademiku dr. Francetu Bezlaju, zaslužnemu profesorju Filozofske fakul-tete. (Prof. dr. Franceta Bezlaja uvrščamo med velike slaviste, kot so Miklošič, Jagič, Skok, Nahtigal in Ramovš. Njegovo delo, spoznanja in za razvoj stroke odločilni delež osebnostnih lastnosti velikega znanstvenika upravičuje sklep, da se mu podeli častni doktorat Univerze v Ljubljani). Razprava se je nadaljevala z obravnavo nesprejetja statutarnega sklepa glede oblikovanja drugačnega sodelovanja študentov v okvim Univerze in sicer v obliki študentskega sveta. 3 članice od 22 članic sklepa niso sprejele, zaradi nesoglašanja z obrobnim sodelovanjem študentov v ZPS (potrebno je soglasje vseh članic). Statutatna komisija je namreč pred-lagala formiranje posebnega sveta šutden-tov, ki naj bi sklepal le o vprašanjih, ki neposredno zadevajo študente. V primeru neusklajenosti med ZPS-jem in študentskim svetom bi odločala usklajeval-na komisija, sestavljena iz 3 članov iz obeh svetov in rektorja. Odločali bi z večino glasov, v primeru nesoglasja pa bi odločil rektorjev glas. Že prvi razpravljalec g. Krajnc je predlog zavrnil, češ da ni v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju, kjer pise, da študentje sodelujejo pri delu organov Univerze. Razpravo so nadaljevali predsednik staturarne komisije, predsednik VS ter predsednik Študentske vlade Marko Kušar. Po presoji zakonitosti so poudarili, da gre v bistvu za kompromis, ki je rezultat sodelovanja med študentsko vlado in rek-toratom, ter da so zadržki na 3 fakultetah plat nepoučenosti, ki ga bo razrešilo na koncu razprave sprejeto tolmačenje statutarne komisije. Sledil je sklep o-vključitvi v Univerzo. S sprejetjetn zakona o zavodih bo Študentski center zavod, ki opravlja dejav-nost posebnega družbenega pomena: nas-tanitev študentov Ijubljanske Univerze. Sedanjitna soustanoviteljema ŠO in Univerzi se bo pridružila še država, tako da bo to zavod s tremi soustanovitelji, ki bodo medsebojne pravice in obveznosti uskladili s pogodbo. Govora je bilo še o sodelovanju z Univerzo v Barceloni, kjer bo poleg iz-menjave profesorjev in publikacij verjetno prišlo tudi do iztnenjave Študentov. Pereče vprašanje je več kot leto neiz-polnjen sklep US, ki naj bi preselil komisijo za sprejem v študentske dotnove iz Študenskega centra na Univerzo. Slišati je bilo obljubo glavnetajnice Univerze, da bo problem rešen najkasneje do marca. SMUČANJE Na KOBLI lahko smučate z 20% popus-tom ine ne s 27%, kot je bilo objavljeno v zadnji številki. Študentski minister za šport se še vedno trudi, da bi bili popusti za študente na vseh smučiščih. O njegovih uspehih pa več prihodnjič. INFOFAKS INFOFAKS POROCILO O DELU ŠTUDENTSKE VLADE 27.11.1990 je bila ustoličena prva študentska vlada, ki ob pomembnih stvareh, ki so se zgodile v mesecih od us-toličenja, svoje poročilo podaja za prvo dvomesečje in ne trimesečje, kot je v navadi. Prvi mesec je študentska vlada na pogajanjih z republiško vlado dosegla 15% povišanje štipendij, tik pred novim letom pa oprostitev plačila davka za študente, ki delajo preko Študentskega servisa. Seveda so zadnje dosegli v skupščini, ki pa jih zaradi omejenosti na Univerzo v Ljubljani še ni pustila na govorniški oder. Tako sta z namenom, da bodo predstavniki študentov v bodoče lahko satni predstavljali svoje predloge, predsednika mariborske in ljubljanske študentske vlade podpisala pogodbo o sodelovanju. Odnos Univerze v Ljubljani do študen-tov je bil nekaj časa na t.i. mrtvi točki, zato si nova študentska vlada prizadeva, da bi ŠOU v Ljubljani Univerza priznala kot enakovrednega partnerja. Tako se je že nekajkrat sestala z rektorjem, verjetno pa se bodo odločilne stvari spreminjale na sejah Univerzitetnega sveta. Prva je bila v sredo, 31.1.1991. (Poročilo je objavljeno v tej številki.) Kar zadeva odnose z raziskovalnimi strukturatni na Univerzi, je treba omeniti sodelovanje s strokovnjaki v okviru projek-ta Dolgoročni razvoj visokega šolstva (DRVŠ). Ti so štud.vlado prosili za sodelovanje, saj jih je zanimalo tudi študentsko videnje razvoja Univerze. Na skupni okrogli mizi so še enkrat premleli teze DRVŠ, ki naj bi Univerzi služile kot pomoč pri pisanju Zakona o Univerzi. Tes-neje pa nova vlada sodeluje tudi s CRU. Znotraj organizacije so člani vlade poskrbeli za izdelavo izkaznic za člane vlade in parlamenta, to pa naj bi bil tudi prvi korak k projektu vseštudentskih iz-kaznic. Pripravljajo tipski statut ŠO po fakul-tetah, študentsko ustavo pa so dali v oceno pravnikom, ki delajo na pravni pomoči. Študentske organizacije po fakultetah so nekje že ustanovljene, tam, kjer niso, pa namesto ŠO v sporih z vodstvi fakultet posreduje ŠOU. Na področju interesnih dejavnosti študentov želi ŠOU združiti interesne dejavnosti v lastni hiši s tistitni iz Študentskega centra, ki bodo tako na enem mestu in dostopne vsem študentom. Spodbuja se tudi oblikovanje univer-zitetnih športnih ekip, ki nas bodo lahko zastopale v tujini, saj se je to dejavnost zadnja leta preveč zanetnarjalo. V Študentskem centru je vlada or-ganizirala tri okrogle mize, o razvoju Univerze, stanovanjski problematiki in AIDS-u. V naslednjih mesecih namerava nadaljevati tudi s to dejavnostjo, saj bo tako popestrila dogajanje v ŠC, prav tako pa bo nekaj okroglih miz pripravljenih v sodelovanju z drugimi organizacijami (sodelovali so že z Demokratičnim forumom Slovenije, načrtujejo pa sodelovanje z MLINom). Na področju mednarodne dejavnosti sta se po dva člana udeležila kongresov v Lundu na Švedskem (o študentski demok-raciji) in v Andorri ( o socialnem položaju študentov v družbi). Vlada spremlja tudi dejavnost na področju izmenjave študentskih praks, V ta namen je bila iz-delana študija o problemih nastanitve tujih praktikantov. Vlada prav tako spremlja zaplete, ki se pojavljajo pri strokovnih or-ganizacijah v odcepljanju od jugos-lovanske, v ta namen je podprla odhod predsednice AISEC Jugoslavije (ki je do konca marca še iz Slovenije) v Bruselj, da uredi zadeve z oblikovanjem slovenskega AISEC. Vlada spremlja tudi dogajanja v skupščini, predvsem sprejemanje novih zakonov o vojaški obveznosti in zapos-lovanju. Na skupščino je poslala pripombe na oba zakona. V obeh primerih gre za amandtnaje, ki naj ščitijo študente. Študentska vlada je nazadnje zaprosila gospoda Bučarja, naj predstavnike študen-tov vključi v skupščinske aktivnosti na podoben način kot sindikate. Vlada še enkrat poziva tudi vse študente z voljo do dela, idejami in težavami, naj se obrriejo na predsednika ali pristojne mini-stre. Govorilne ure članov vlade pa so : INFOFAKS INFOFAKS PONEDELJEK: 11.30-12.00 RomanaNAGLIČ tajnica ŠV TOREK: 15.30-17.00 Jože MOŽINA kultura 16.45-17.45 MarkoKUŠAR predsednikŠV SREDA: 12.00-14.00 Marko KUŠAR predsednikŠV ČETRTEK: 11.00-13.00 MiranGOMBAČ proračim 12.00-14.00 GorazdJANČAR mednarodne z. Simon KREK informiranje 13.00-14.00 MarkoKUŠAR predsednikŠV 13.00-15.00 Petra GLOBOČNIK socialne z. 13.30-15.00 RomanaNAGLIG tajnica ŠV PETEK: 10.00-12.00 Andrej KOBE šport Matjaž TA VČ AR izobraževanje Sportje element kvalžtete življonja Le površno razmišlju- jočemu se lahko zdi športna vzgoja na visoko- šolskih institucijah nekaj, kar z učinkovitostjo dela in osebnostjo vrhunsko šolanega intelektualca nima nikakršne ali pa le posredno zvezo. Razis- kave v svetu in doma to odločno zavračajo. Med mnogimi obstajata dva kronska argumenta za športno udejstvovanje, pa tudi telesno vzgojo na visokošolskih institucijah: sodobne tehnološke revolucije in civilizacija, ki jih spremlja, razbijata os- novno zahtevo", ki je generično dana človeku, to je ravnotežje duha in telesa; - šport kot element kul- ture se ne razodeva samo, kot mislijo nekateri, v ur- jenju telesa, pač pa postaja pomemben element kvalitete življenja. Kvalitetnejšega, bogatej- šega in s tem tudi bolj ustvarjalnega umskega dela si ni mogoče zamisliti brez športne vzgoje - kul- ture. Sport ima tako svoje mesto: kot kulturno izo-braževalni in osebnostno razvojni proces, ki naj bi ga bil deležen vsak izobraženec. Prekinjena kontinuifefa športne vzgoje Dejstvo, da imamo športno vzgojo praviloma le v drugem in tretjem let-niku, je popolni anah-ronizem. DOSLEDNA NEDOSLEDNOST Tako kot v zgodovini slovenstva so tudi v sedanjem obdobju slovenskega osamosvajanja visokošolsko izobraženi strokovnjaki nq?ogrešljivi. So v parafrazi - sol naroda. Zelo sporna je odločitev, da študenti prvih letnikov ponavadi nimajo ob-veznega športnega programa, v nas-lednjih letih študija pa so dolŽni prisostvovati dvema blok urarna športne vzgoje tedensko (tendenca razvitega sveta je zagotavljanje dvanajst vac tedenske Športne dejav-nosti za to populacijo). To pomeni pretrganje kontimiitete Že tako skromne Športne vzgojej, ki je je deiežen dijak v srednji šoK, saj )e tudi možnost, da bi se študenije športno udejstvovali izven univerze, majhna. Glede na starostno sktipino, kateri pripadajo, se v glavnemne morejo več vk^učevati v rcdno vadbo v špojrtnih društvih, vključevanje v redno rck-reativno vadbo odrasiih pa je za študentski žep često nedosegljivo (npr. smučanje^ tenis). Eden pomembnih raz-logov za tako nestrokov-no odločitev je praviloma argument o pomanjkljivi infrastrukturi ali prepros-teje o tem, da nimamo na razpolago dovolj telovad-nic. Pa vendar smo v zadnjih desetletjih zgradili zlasti pri osnov-nih šolah veliko športnih objektov. Žal je upravljal-cem le-teh osnovni cilj dvigovanje njihovih oseb-nih dohodkov z oddajan-jem prostorov naj-bogatejšim ponudnikom. Že samo rešitev tega problema bi sprostila tako za ljubljansko kot mariborsko univerzo prepotrebne kapacitete, da o drugih možnih rešitvah niti ne pišem. To seveda ne pomeni zahtevo po odvzemanju možnosti za športno rekreacijo članom raznih delovnih kolektivov, pač pa za smiselno prioriteto od-dajanja objektov. Sicer pa se dosledna nedoslednost na področju športne vzgoje vleče za sedanjo mladino že od najzgodnejše mladosti. Slika je, da se nekoliko drastično izrazim, podoba balkanske fenomenologije duha. Negativne posledice pomanjkljive telesne ________vzgoje________ Športna vzgoja otrok, ki bi jo po vseh znanstvenih spoznanjih najbolj rabili, saj ta po raziskavah psihologov, kineziologov in sociologov, usodno vpliva na njihov telesni in duševni razvoj, je najklavrnejši dokaz raz-koraka naše doktrine in realizacije športne vzgoje v praksi. To velja tja do petega razreda osnovne šole, ko se otroci prvič srečajo s strokovnjakom za športno vzgojo. V tem času pa je po mnenju stroke izgubljenega veliko tis-tega, kar ne vpliva samo na zdravje in telesni razvoj, pač pa v veliki meri na kognitivne sposobnosti, konativne lastnosti in socialne obrazce vedenja otrok. Če lahko v nadaljevanju tega balkanskega sindroma ugotovimo, da je športna vzgoja v osnovni šoli zadovoljiva, potem to ne velja več za mladino na srednješolski stopnji izobraževanja. Primerjalni podatki o sposobnosti naŠih otrok z otroki iz drugih, razvitejših držav, kažejo ne samo na zdravstvene hibe in motorično deficitarnost, pač pa tudi na vse bolj povečano socialno deviantnost. Na primer, sposobnost enaindvajset-letnih študentov je na nivoju dvanajstletnih učencev, Dvajsetletne študentke pa so po funkcionalni zmogljivosti na ravni devetletnih dck-lic. Socialno patološki pojavi, kot so potepuštvo, alkoholizem, prostitucija in naravnost zastrašujoči pojav narkomanije med mladimi, kažejo, da vstopamo v proces trženja, kjer je nenazadnje tudi človek blago. Za socialno hendikepirane so povsod po svetu že zdavnaj ugotovili, da je šport, ki ga imajo mladi radi, šport kot izraz gibalne ustvarjalnosti, šport kot ses-tavni del načina življenja in nenazadnje kakovosti le-tega najboljše znano sredstvo za kompenzacijo negativnih učinkov sodobne skomer-cializirane civilizacije. Zato je nezadostna, predvsem pa nepravilna ureditev športa, ki se še vedno po realsocialističnem modelu preteklosti nagiba k trošenju velikih sredstev za često moralno in drugače dvomljivo vrhunstvo, paradoks družbe, ki poudarja načela humanosti, demokratičnosti in človekovih pravic in ki se hoče temeljiti predvsem na globokem spoštovanju dostojanstva in integritete človeka kot posameznika. Potrebna je reorganizacija ____________v praksi____________ Ko tako razmišljam o športni vzgoji pri nas nasploh, in posebej na področju visokega šolstva, se mi zdi, da gre za ravnanje, ko levica podira tisto, kar gradi (ali želi graditi) des-nica. Vse navedeno seveda ne pomeni, da mora biti športna vzgoja zgolj stvar institucij, nesporno je, da mora k njej prispevati svoj materialni in duhovni delež vsak posameznik. Gre pa seveda za pravilno ovrednotenje možnosti in dolžnosti družbe in posameznika. Reorganizacijo športa vidim kot element oblikovanja osebnosti mladega človeka, kjer ne bosta dominirala zgolj tekmovalnost in športni dosežki pač pa spontanost izražanja, pestrost oblik, doživljajska vrednost, skratka vsi tisti elementi igre in igrivosti, ki so podstat človekove ustvarjalnosti na katerem-koli področju kulture. Sportna vzgoja je v tem trenutku na vseh stopnjah izobraževanja kilavo dete, mešanica spoznanj o nuji in hkrati odpora zoper njo, razumevanja zahtev časa in hkrati površnost udejanjanja spoznanj. Klavrna podoba poskusa prevrednotiti moralne kategorije, ki so doslej utesnjevale človeka v nekaj, kar naj bi bilo odslej drugačno, predvsem bolj človeško. Dokler bo tako, bodo že prej znane velike besede o človeku ostale revialni in programski traktati, besedne puh-lice, vsebinske premike pa bo možno še naprej označevati kot NIČ, kar bodo kot doslej do nadaljnjega slovenski športni antiprogram. Univerza je zadnja možnost Univerza je v razvitem delu sveta že središče intenzivne teikmovalne in rekreativne dejavnosti študentov. Pri nas pa je žal zadnja možnost za m-telektualce, ki naj bi razumeli, da jie športna aktivnost bogastvo in s tem delbogastva Življenja. KrešimirPetrovič RADIO GLAS UUBUANE 100,2/102,4 MHz VESNA FILM LJ U BLJANA LJIIELJA.NSKI MNEMATOGRAFI predstavljajo EPSKO PRIPOVED O BOJIH ANGLEŠKEGA KRALJA HENRIKA V. ZA FRANCOSKI PRESTOL, PO DRAMIWILLIAMA SHAKESPEARA HENRIK V. Nagrade: ¦ Oscar '90 za kostumografijp (Phyllis Dalton) in še dve nominaciji za Os-carja: 1. režija (Kenneth Branagh), 2. glavna moška vloga (K. Branagh). Nagrada BAFTA '90 za najboljšo režijo; 5 nominacij BAFTA: 1. glavna moška vloga (K. Branagh), 2. kamera (Kenneth MacMillan), 3. production design (Tim Harvey), 4. kostumografija, 5. zvok (Campbell Askew, David Crozier, Robin 0'Donoghue). »National Board of Review« '89: nagrada D.VV.Griffitha za najboljšo režijo. Evropske nagrade 1990: 1. Felix K. Branaghu za perspektivnega mladega avtorja, 2. Fe!ix za režijo. PRIHAJA NA SPORED V KINO KOMUNA! zoom Med tiskovno kon-ferenco na festivalu v Cannesu leta 1988 je Luc Be-sson po predstavitvi svoje VELIKE MODRINE izjavil, da bo njegov naslednji film »urban« in bo obravnaval »morske pse« (za razliko od »delfinov« v VELIKI MODRINI). Vse do premiere NIKITE v francoskih kinematografih je bilo to -razen »castinga« - več ali manj vse, kar se je vedelo o Bessonovem najnovejšem celovečercu. Zdaj, ko si film lahko ogledamo tudi pri nas, moramo pritrditi ocenam po premieri v Franciji: NIKITA je definitivno »thriller noir« in težko bi bil bolj »noir« kot je, med kritiki pa si je prislužil vzdevek »The Big Black« (kot nasprotje predhodnemu filmu - The Big Blue). Uvodni kadri nas takoj pritegnejo s svojo učin-kovitostjo. Glasba Erica Ser-raja preplavi dvorano; na ekranu ni najprej ničesar razen črnine asfalta, nato pa se kamera dvigne in nam od zadaj pokaže štiri osebe, ki korakajo skozi noč. Gre za tolpo mladostniških nasilnežev, eden od njih za seboj vlece truplo. Vdrejo v lekarno v Saint-Denisu, ki je last očeta enega izmed njih. Lekarnar se jim zoperstavi, vendar ga umorijo, nato pa sledi krvav obračun s policijo, v katerem padeta dva policista in trije člani tolpe. Mladega policista, ki odkrije edino preživelo članico tolpe, dvajsetletno Nikito (Anne Parillaud), pa le-ta hladnokrvno ustreli, ko je že vsega konec. Podiv-janemu dekletu na sodišču naprtijo smrt vseh treh policistov in jo obsodijo na dosmrtno ječo. Tam ji po naročilu tajne policije vbriz-gajo lažno »smrtonosno« in-jekcijo in ko Nikita pride spet k zavesti, ugotovi, da je prišla v roke državne var-nostne službe. Agent Bob (Tcheky Karyo) je njen men-tor, ki ji pojasni, da je sedaj uradno mrtva in kot taka svojim novim gospodarjem prepuščena na milost in nemilost. Njena naloga je, da se izuči za profesional-nega morilca, ki dela po NIKITA Francija/Italija, 1990. Giuunont (Paris)/Cecchi Gori Group - Tigcr Cinenmtografica (Romn). Režija: Luc Besson. Scenarij: Luc Besson. Fotografija: Thiernj Arbogast. Glasba: Eric Serra. Igrajo: Anne Parillaud, Jean-Hugues Anglade, Tchekif Kan/o, Jeanne Moreaii, Jean Keno, Roland Blanche, Marc Duret. Preden je Luc Besson nastopil kot samostojen avtor, je bil asistent anarho-ekscentričnemu režiserju Claudeu Faraldoju (ki je posnel filme kot Bof! (1971), Themroc (1972) itd.). Prvi celovečerec, ki gaje Besson satn režiral, je bil Le Dernier Combat (1983; v naših kinematografih ga nismo videli), post holokavstni spin-off PONORELEGA MAKSA, posnet v črno- beli tehniki. Njegov naslednji film, PODZEMLJE (Subway, 1985), je bil že predvajan tudi pri nas (distr. KINEMA) in je takoj pritegnil pozor-nost naših gledalcev (7.512 gledalcev v kinu Vič) po zaslugi značil-nega, sovjetskega režiserjevega sloga. Lani smo videli tudi njegovo razvpito VELIKO MODRINO (Le Grand Bleu/The Big Blue, 1988; dostr. YUGOPOOL/Kinematografi Zagreb), ki predstavlja koprodukdjo z ZDA (2Oth Century-Fox). NIKITA (distr. M Ex-port-Import/Beograd filtn) je Bessonov četrti celovečerec. naročilu svojih nadrejenih, v zameno pa ji bo dovoljeno, da ostane živa, dobila pa bo tudi novo identiteto. Nikita se ukloni, uspešno prestane preizkušnjo in pustijo jo na svobodo, kjer si na novo uredi življenje. Pod skriv-nim imenom »Josephine« pa ostaja na razpolago svojim nalogodajalcem... NIKITA s svojim mračnim pristopom vzbuja reminiscence na Bessonov prvenec Le Dernier Com-bat, le da gre za precej bolj oster in brezkompromisen film; niti sledu ni več o lah-kotnosti PODZEMLJA ali o sanjah, ki so prevevale VELIKO MODRINO -namesto tega imamo brezup in grafično, skoraj sadistično prikazano nasilje, ščepec psihopatsko-perverznega črnega humor-ja je čutiti edinole v nekaterih kadrih iz »splat-ter« pokončevalske misije Victorja »čistilca« (Jean Reno). Tako kot vse Be-ssonove filme tudi NIKITO označuje izrazita vizualna atraktivnost; pri svojih prvih treh celovečercih je v tem pogledu sodeloval z direktorjem fotografije Car-lom Varinijem, pri NIKITI pa je kamero mojstrsko us-merjal Thierry Arbogast. Enako pomembna kot vizualna plat je v njegovih filmih glasbena spremljava, katere avtor je izvrstni Eric Serra, Bessonov sodelavec v vseh njegovih filmih doslej. Slabost filmov predstav-ljajo scenariji, ki imajo tolikšne luknje, da so nje-govi liki in »plot« zreducirani na abstraktni simbolizem, nastopajoči so »prazni« in učinkujejo kot del dekorja, kljub burnemu dogajanju na platnu pa smo priča čustveni odmaknje-nosti in hladnosti. Nobe-nega dvoma pa ni, da ta še ne 32- letni režiser zna delati filme, ki so tehnično na vrhunski ravni in Besson je v tem smislu gotovo eden najbolj svetovljanskih fran-coskih in nasploh evropskih avtorjev. Igor Kernel sporedKirroteke SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE 1 Poneddjek, 0402.91 l DISKRETNI ŠARM BURŽOAZIJE (LE CHARME DISCRET DE LA BOURGEOISIE), Francija, 1972. Režija: Luis Bufiuel. Glav. vl.: Fer-nando Rey, Delphine Seyrig, Stephane Audran, Jean-Pierre Cas-sel, Paul Frankeur, Michel Piccoli (v barvah). l Torek, 05.02.91 | ZADNJA KINO PREDSTAVA (THE LAST PICTURE SHOW), ZDA, 1971. Režija: Peter Bog-danovich. Glav. vl.: Timothy Bot-toms, Jeff Bridges, Ben Johnson, Cybill Sehpherd, Cloris Leachman, Ellen Burstyn. l Sreda, 06.02.91 | JETNIŠKI BLUES (OUTLAVV BLUES), ZDA, 1977. Režija: Richard T. Heffron. Glav. vl.: Peter Fonda, Susan Saint James, John Cravvford, James Callahan, Michael Lerner (v barvah). VAMPIR (VAMPYR), Nemčija-Francija, 1931. Režija: Carl Theodor Dreyer. Glav. vl.: Julian West, Sybille Schmitz, Maurice Schutz, Jan Hieronimko. | Četrtek, 07.02.91 | POLJUBSMRTI(KISSMEDEAD- LY), ZDA, 1955. Režija: Robert Aldrich. Glav. vl.: Ralph Meeker, Albert Dekker, Cloris Leachman, Paul Stewart. Juano Fernandez. | Petek, 08.02.91 | NOSFERATU, FANTOM NOČI (NOSFERATU: PHANTOM DER NACHT), ZR Nemčija-Francija, 1979. Režija: VVerner Herzog. Glav. vl.: Klaus Kinski, BrunoGanz, Isabelle Adjani, Roland Topor, Jan Groth (v barvah). Sobota, 09.02.91 HUDICEVO OKO (DJAVULENS OGA), Švedska, 1960. Režija: In-gmar Bergman. Glav. vl.: Jarl Kulle, Gunnar Bjornstrand, Sture Lager-wall, Georg Fundquist, Gunnar Sjoberg. l Nedelja, 10.02.91 | ZAPRTO l Poneddjek, 11.01.91 | DVAJSETOSTOLETJE (NOVECENTO), Italija, 1976. Režija: Bernardo Bertolucci. Glav. vl.: Burt Lancaster, Robert De Niro, Gerard Depardieu, Dominique Sanda, Donald Sutherland, Biseri za ogrlico NOSTALGIJAIN SMEH Torek, 05.02.91 ZADNJA KBSfO PREDSTAVA (The Last Picture Show, 1971) Cetrtek, 14.02.91 KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO? (VVhafs Up, Doc?, 1972) Torek,19.0Z91 PAPIRNATIMESEC (Paper Moon, 1973) Februarja bo v Kinoteki v Ljubljani moč videti kar tri filme Petra Bogdanovicha. V naših kinodvoranah smo imeli priložnost videti skoraj celoten opus tega režiserja, predvajani pa niso bili Targets (1967), At Long Last Love (1975) in lani posneti Texasville. Bog-danovich se je loteval raznolikih zvrsti: Targets je srhljivka, »čisti« komediji sta KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO? in DAN, KO SO SE VSISMEJALI (They All Laughed, 1981), tipična »nostalgika« sta ZADNJA KINO PREDSTAVA in Texasville, »nostalgične komedije« so PAPIRNATIMESEC (At Long Last Love) in KINO ZA GROŠ (Nickelodeon, 1976), VELIKIJACK (Saint Jack, 1979) je »socialno-politična« drama, DAISY MILLER (1974) in MASKA (Mask, 1985) pa sta melodrami. Ker je Texasville »sequel« ZADNJE KINO PREDSTAVE, je tudi kompletna igralska zased-ba ista, vendar Bogdanovich tudi sicer uporablja preizkušeno ekipo: Cybill Sheperd, ki je od vseh seveda najbolj »preizkušena«, je zato tudi zaigrala v največjem številu njegovih filmov, po večkrat pa so nastopili tudi Burt Reynolds, Ryan O'Neal, Tatum O'Neal, Madeline Kahn, Cloris Leachman, Ben Gazzara, Randy Quaid, Eileen Brennan, Duilio Del Prete, Mildred Natwick, če navedem le bolj znane med njimi. Z vlogama v KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO? in PAPIRNATEM MESECU se je Rya n O'Neil izkazal z izjemnim smislom za filmsko komedijo (s Tatum O'NeaL sta skupaj igrala še v KINUZA GROŠ), že omenjena nostalgična komponenta v PAPIRNATEMMESECU in še zlasti uporabi črnobele snemalne tehnike. Če ne štejemo Bogdanovichevega prvenca Targets, so prav ti trije filmi, ki jih bomo gledali februarja, verjetno njegovi najboljši izdelki. Bog-danovichevi filmi so bili nagrajeni s skupaj štirimi oscarji, poleg tega pa so bili deležni še 10 nominacij za oscarja, od tega sta ZADNJA KINO PREDSTAVA in PAPERNATIMESEC odnesla 3 Oscarje in dodatnih 9 nominacij. Vsi trije filmi so seveda vredni ogleda, še najbolj pa morda ZADNJA KINO PREDSTAVA, ki jo velja videti tudi zato, da se primerno pripravimo na Texasville, ko ta pride v naše kinematografe. Cybill Shepherd v ZADNJIKINO PREDSTAVI. StefaniaSandrelli, Sterling Hayden (vbarvah). | Torek, 12.02.91 | POT DO SLAVE (BOUND FOR GLORY), ZDA, 1976. Režija: Hal Ashby. Glav. vl.: David Carradine, Ronny Cox, Molinda Dillon, Gail Strickland, John Lehne (v barvah). | Sreda, 13.02.91 | DRUGI DIH (LE DEUXI/EME SOUFFLE), Francija, 1966. Režija: Jean-Pierre Melville. Glav. vl.: Lino Ventura, Paul Meurisse, Raymond Pellegrin, Christine Fabrega, Michel Constantin, Paul Frankeur, Marcel Bozzufi. Večer kratkih lilmov Davida VVarka Griffitha: NEWYORŠKI KLOBUK (THE NEW YORK HAT), ZDA, 1912. Režija: D.W. Griffith. Glav. vl.: Mary Pickford, Lionel Barrymore, Lillian Gish, Dorothy Gish, Robert Harron, MacSennett, Mae Marsh. TELEGRAFISTKA IZ LONEDALEA (THE LONEDALE OPERATOR), ZDA, 1911. Režija: D.W. Griffith. Glav. vl.: Blanche Sweet, VVilfred Lucas, Frank Gran-din, Edvvard Dillon, Joseph Graybill, Dell Henderson, Charles West. OSAMLJENAVILA(THELONELY VILA), ZDA, 1909. Režija: D.W. Griffith. Glav. vl.: Marion Leonard, Maru Pickford, Adele de Garde, Charles Mailes, James Kirkvvood, MackSennett. l Cetrtek, 14.02.91 | KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO? (VVHATS UP, DOC?), ZDA, 1972. Režija: Peter Bogdanovich. Glavvl.: Barbara Streisand, Ryan O'Neal, Kenneth Mars, Madeline Kahn, Austin Pedleton, Mabel Albertson, Sorrell Broke (v barvah). l Petek, 15.02.91 | DEVIŠKI VRELEC (JUNG FRUKALLAN), Švedska, 1960. Režija: Ingmar Bergman. Glav. vl.: Max Von Sydow, Birgitta Valberg, Gunnuel Lindblom, Birgitta Peter-son, Axel Duberg, Tor Isedal, Allan Edvvall, Ove Porath. | Sobota, 16,02.91 | VSI DRUGI SE IMENUJEJO ALI (ANGST ESSEN SEELE AUF), ZR Nemčija, 1973. Režija: Rainer Werner Fassbinder. Glav. vl.: Brigitte Mira, El Hedi Ben Salem, Barbara Valentin, Irm Hermann, R.W. Fassbinder (v barvah). l Nedelja, 17.02.91 | ZAPRTO Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa. pripis k fotografiji: Tam, kjer je srce Johna Boormana, distribucija VESNA film. FESTivalije Od 1. do 10. februarja bo v Becgradu spet FEST, enaindvajseti po vrsti. Filmi bodo prikazani v več sklopih: Festov zabavnik, Ameriški neodvisni film, Italijanskifilm danes, Panoramasvetovnegafilma, Festivalfestivalov, Odštekanapolnoč inHiti. Skupaj s FESTom bopotekalšeBESEF, Beograjskisrednjeevropskifestival. Poleg filmov bodo prikazana tudi dela za TV v sklopu Film in TV. Namen tega teksta je predstaviti program v Beogradu in fihne, ki jih bo moč videti tudi v Ljubljani. Nekaj filmov je bilo v Ljubljani že močvideti na Film artfestu (Na smrt obsojeni Jahosa Szombolyaija) in Tednu sovjetskega filtna (Taxi blues Pavla Longuina in Mati Gleba Panfilova). Precej filmov je odkupljenih, izbor neodkupljenih pa bo mogoče videti v Cankarjevetn dontu v okviru Festa postfestum. Po številu filmov na FEST-u dominirata dva avtorja: Pedro Al-modovar in Aki Kaurismaki. Prvi ima retrospektivo starejših filmov, zadnja dva, Zveži me in Ženske na robu živčnega zloma (ki je tudi odkupljen za redno distribucijo) pa bosta prikazana v polnočnem terminu. Aki Kaurismaki ima na sporedu tri filme: Najel sem plačanega morilca, Leningrajski kavboji gredo v Ameriko in Dekle iz tovarne vžigalic. Tudi njegov brat Mika je na FEST-u s filmom Lutka z naslovne strani. Prva dva je skupaj s hongkonškim Terra-Cotta bojevnikom Ching Tung Yes (prikazan v Odštekani polnoči) odkupila filmska sekcija ŠKUC za redno dis-tribucijo. Poleg tega pa ŠKUC skupaj s CD načrtuje retrospektivo Akijevih filmov, ki je predvidena za konec marca. CD poskuša dobiti s FEST-a tudi Almodovar-jeve filme, vendar pa je stvar še precej v zraku. Filme s Festivala festivalov bo mo^oče videti skoraj v celoti: Bertoluccijev Caj v Sahari, VVeirov Zelena karta in (verjetno) Lynchev Divji v srcu so odku,pljeni, Cyrano de Bergerac Jean-Paul Rap-penaua pa bo prikazovan v CD. Slabo kaže edino za Millerjevo razpotje (Miller's Crossing) in Rozenkranc in Gil-denstern sta mrtva Toma Stopparda. Cohena se gotovo spominjate po kult-kriminalki Krvavo preprosto, Stoppard pa je za svoj film lani v Benetkah dobil zlatega leva. Odštekana polnoč bo v Ljubljani malo manj odštekana: Brata Kray Petra Medaka bosta v CD, nič pa ne bo s Prizori iz razredne borbe z Beverly Hillsa z Jacqueline Bisset in Sveto krvjo Alejandra Jodrovvskega. S Panorame svetovnega filma bosta v Ljubljani prikazana Tristo milj do neba Macieja Dejczera in Hazarder Dominika Grafa, avstralski Angel za mojo mizo Jane Cam-pion pa je celo odkupljen. Sicer pa je v Panorami (med drugim) še canneski zmagovalec Vbod smrti Kohei Ogune. Italijanska nacionalna kinematografija itna na FEST-u največ filmov. Najbolj znan je gotovo Felix '90, film Odprta vrata (mogoče bo odkupljen). Od bolj znanih režiserskih imen so tu Bernardov brat Guiseppe Bertolucci (Dekliške ljubezni), Mario Monicelli (Prikrita bolečina) in Monica Vitti, ki v Tajnem škandalu igra skupaj z Elliottom Gouldom. Del programa bo tudi v CD: Nočno sonce Paola in Vittoria Tavianija, Divji fantje Marca Risija in Pummaro Michella Placida. Tudi ameriška neodvisna kinematografija je neke vrste nacionalna, saj je v Hollywoodu itak več tujcev kot domačinov. Za Dolgoletno prijateljstvo ste reklamo v Revolverju že videli, Drugstore Cowboy pa se ukvarja z drugo vrsto marginalcev - narkomani. Poleg teh dveh bo najbrž odkupljeno še Razgreto jeklo (Blue Steel) Kathryn Bigelovv. The Hot Spot Dennisa Hopperja bo sicer ostai v Beogradu, v Ljubljani pa bo moč videti Zaroto proti Harryju Michaela Roemerja. Ni mi jasno, kaj v tem sklopu dela Taver-nierov film Očka nostalgija z Dirkom Bogardom in Jane Birkin. Tudi zabave bo dovolj. V Festovcm zabavniku sta dve risanki, Pepelka in Račje pripovedke, za Boormanov film Tam, kjer je srce pa ste gotovo že videli predfilm. Videti bo moč tudi Rock'n'roli detektiva Rennyja Harlina, še enega Finca, ki pa je pobegnil v Hollywood. Sklop hitov pa prinaša najnovejšo hol-l^vvoodsko produkcijo, med njimi Ognjemet nečimrnosti (The Bonfire of the Vanities) Briana de Palme, Policaj iz vrtcaz Arnoldom Schvvarzeneggerjem in Tri moške in malo damo. Prikazana bo tudi Ruska hiša Freda Schepisija s Seanom Conneryjem in Michelle Pfeifer, vendar pa se še ne ve, ali bo film tudi odkupljen. FEST skuša tudi slediti lynchomaniji, ki se je začela na lanskem Cannesu. V Filmih in TV bo prikazana serija Twin Peaks, poleg tega pe še video dela Zbiga Rybczynskega, nekaj dokumentarcev (o snemanju Bertoluc-cijevega Čaja v Sahari, portreti Davida Leana, Vivien Leigh, Davida Lyncha,...) in izbor nagrajenih reklam iz Cannesa. To bi bilo tudi vse. Za tiste, ki boste šli v Beograd, samo še to: Filmi bodo pred-vajani v veliki dvorani Sava centra in kinematografih Sava in Kozara, cene vstopnic pa so od 50 do 100 din. Uroš Prestor radioGL4Slkibficme CENIK EKONOMSKO PROPAGANDNIH STORITEV VREDNOST STORITEV V OBRAČUNSKIH TOČKAH Obračunska točka je enaka srednji vrednosti DEM na dan izstavitve računa ! KADARKOLI NAROČNIK PRED NAROČILOM NE SKLENE DRUGAČNE POGODBE VELJA, DA SE STRINJA, DA JE NAČESf PLAČILA Z VIRMANSKIM NALOGOM V ROKU 8 DNI OD IZDAJE RAČUNA! A REDNE EPP ODDAJE A/l Režirana reklama do 20" vsakih naslednjih 5" A/2 Režirano obvestilo nad 20 besed vsaka nadaljna beseda A/3 Obvestilo do 20 besed vsaka nadaljna beseda A/4 Oddaja "Spoznajmo se" dolžina cca 7 min. A/5 Nagradiia uganka (nagrado prispeva naročnik) eno vprašanje dve vprašanji tri vprašanja B POSEBNE EPP STORITVE B/l gost programa do 30 minut v enem dnevu cena za eno minuto programa stroški (kilometrine, dnevnice itd) zaračunamo posebaj B/2 sponzoriranje govorne oddaje B/3 sponzoriranje glasbene oddaje B/4 sponzoriranje kontaktnega programa B/5 minuta izven rednih EPP terminov C PRODUKCIJA C/l izdelava režirane reklame C/2 izdelava režiranega obvestila C/3 sinhronizacija režirane reklame ... C/4 kopija posnetka 30 sek vsakih nadaljnih 30 sek 6.00-8.00 8.00-14.00 14.00-17.00 35,00 38,00 54,00 10,00 12,00 17,00 35,00 38,00 54,00 1,00 3,00 4,00 30,00 30,00 2,00 2,00 400,00 110,00 250,00 350,00 400,00 150,00 od 250,00 do 400,00 150,00 od 150,00 do 200,00 30,00 10.00 17.00-20.00 62,00 20,00 62,00 5,00 30,00 2,00 140,00 220,00 290,00 STORITVE PRODUKCIJE BODO OPRAVLJENE V TREH DNEH OD SPREJEMA NAROČILA. V KOULOR ŽELI NAROČNIK KRAJŠI ROK BODO CENE PRODUKCIJE VIŠJE 2A 50% ! UredniŠtvo EPP pmgranie RGL si pridržuje pravico, da v primeru zasedenosti terminov sporočilo predvaja v drugačneni ter-tninu, kot je bilo namčeno, obračuna pa ga po ceni, ki je za naročnika najugodnejša! ZARADI HITREJŠE OBDELAVE VAŠEGA CENJENEGA NAROČILA VAS PROSIMO, DA SVOJE ŽELJE SPOROČITE KOMERCIALISTU - PRODUCENTU, KI VAM JE POSREDOVAL PODATKE O PROGRAMU, MOŽNOSTI SPOROČILA NA RGL-u IN CENIK. TELEFON: 061/325-494 ; 216-296; 302-041 FAX: 061/324-341 TELEX: 31819 rgl yu 140,00 140,00 140,00 220,00 220,00 220,00 290,00 290,00 290,00 Skozi nastežaj odprta zelenordeča vrata vstopajo študentke in študenti v notranji svet poganske romantike kluba K-16. Noben predklon kot izraz spoštovanja ni potreben. Samo odločnost njihovega kordka in študentova realnost se prepojita s sanjami od nekoč. Njihovo čutljivost organizma pričnejo oblikovati raz-noteri znaki, pomešani medseboj v nova razmerja. Kovinski stoli, premazani z belo barvo dajejo čutiti čistočo prostora. Iz gosto pletene kovinske površine teh udobnih naslonjal ne veje noben mrzel hlad. Prevleka vijoličastočrne barve se v pravi meri poda prijetnim mizicam, na katere se postavljajo reči - kupljene pri obližnjem pultu. Nekoliko vstran stoji v kotu ogromen, vedno zapolnjen 320 literski freezer. Pobarvan od tal do vrha v barvi ki še bolj izpostavi impozantnost hladilne omare. Da se ve. Kaj vse je lahko notri. Šolska tabla je tu po pomoti, radiatorji poskakujejo v zeleni. Ni pa videti ventilatorjev, ki bi sem ter tja morali s svojimi mahalkami odpahljati včasih od premočnega cigaretnega dima nasičen zrak. manjkajo tudi vitki obešalniki, na katere se ponavadi obešajo tu v klubu odvečne, a za zimsko ulico potrebne cunje. Je pa tu veliko živih ljudi. Govorica razpos-tavljenih teles po prostoru daje videz življenjske živosti. Pretakajoči govor le njih preglasijo ubrano izbrani zvoki iz visoko postavljenih zvočnikov. Cigaretni bledoplavosivi dim dimeče poplesava okoli vseh robov kluba v kleti Filozofske fakultete. Tukaj je čas odmerjen za skrivitosti pogovorov, prostor, namenjen srečevanjem, spoznavanjem že spoznanega. Prav tu lahko vsak za trenutek razpoloženja pozabi nase ob gledanju video filmov ali ogledovanju najnovejših modnih domislekov vseh prisotnih. Tukaj ni potrebna igrana bud-nost je zaželena je vedra sproščenost sna. Na notranje stene kluba nanešena nenavadna lepota teme je tu prepojena z raznobarvnimi deseni, ustvarjenimi samo zato, da gledajo vsakodnevne obiskovalce podzemne lepote kluba in oni njih. So kot zrcala. Vendar v teh zrcalih oni ne ugledajo sladke laži in se tudi v njih ganjeno ne prepoznajo. Tako lahko prihajajo nazaj vsaki novi dan. Klub K-16 na Filozofski fakulteti diha drugačen, samosvoj zrak. Ni se ujel v klasičen vzorec golega dobičkarstva in vase usmerjene - občudujoče samozagledanosti. Uspelo mu je, edinemu med klubi na ljubljanskih fakultetah, da je skozi čas ohranil že na začetku določeno pot lastnega progresa in samosvojega duhovnega vzdušja. K privlačnosti kluba in močno izraženi identiteti je gotovo pripomogla tudi specifična usmerjenost študentski populaciji. Zgodovinski pogled seže v študijsko leto 1985/ 86, ko klub dobi svojo dušo. Prve korake v življenju bi kmalu zamajal nesporazum s strani uprave fakultete, ki je hotela klub nekoliko pozneje ukiniti. Vendar temu ni bilo tako. Okoli 2000 študentskih podpisov je bilo PROTI. Tako upravi fakul-tete ni preostalo drugega, kot da je privolila v nadaljne bivanje kluba. V njem se je na začetku dihalo le v popol-danskih urah. Danes K-16 neprekinjeno obratuje vsak dan od devete ure navsezgodaj zjutraj pa tja do devetnajste ure zvečer. Izjema je le petek, ko se klubska vrata zaprejo malo bolj zgodaj. Kar pa je razumljivo, saj večina študentskega življa za čas vikenda pobegne iz Ljubljane. Drobne zanimivosti. V klubu imajo lastno zbirko CD plošč in ogromno posnetega glasbenega materiala na klasičnih kasetah. Tako, da lahko še tisti tanajbolj zoprni pridejo na NOTRANJI SVET POGANSKE ROMANTIKE KLUBA K16 vrsto. Prvi, drugi in tretji dan v tednu vrtijo videofilme. Prva projekcija je ob štirinajsti uri, druga pa tri ure pozneje. Ob ponedeljkih in torkih so na sporedu kriminalke in horror filmi, ob sredah pa komedije in filmi z vohunsko tematiko. After hours program pripravijo le ob določenih posebnih priložnostih: za spoznavne večere študentov in študentk Filozofske fakultete, fancy tematske žure ter tudi dobro uglašena godenja raznoraznih muzikantov. Zanimivo je, da obiskovalci od vseh dosegljivih pijač v klubu (Ice tea, Smirn off, Ostali visoki duhovi, mlek, coke, coller, šveks, sok, mezetluk, chaj, kavica, kava & chaj z mlekom) najraje konzumirajo čaj in kakav. Cene so primerne za vsak žep. Studentska organizacija FF pa kot upravitelj kluba s pomočjo akumuliranega denarja subvencionira skozi tekoče študijsko leto različne obštudijske dejavnosti na fakulteti. Pogled naprej. Neskromen, vseh vrst domislekov in samosvojih muh poln je ta klub K-16. Samo potruditi se je potrebno in že vas skrivnostna sila želje vrže v brezmejne vsakodnevne enomernosti v izbrani svet domiselnega druženja. Tam v tistem svetu pravijo, da pridite - kdaj kaj naokoli. KlemenZorman Foto: Milan Mrčun godba KONCERTIZMI KILLING JOKE (16.1.91, HALATIVOLI) Pretekli: Skoraj pozabljeni Killing Joke so v Ljubljani nastopili v okviru turneje, na kateri so promovirali novo ploščo Ex-tremities, Dirt And Various Repressed Emo-tions. Na ta način je izzvenel približno uro dolg koncert, na katerem so predstavili večino materiala z nove plošče, starih hitov pa so se le dotaknili ter na ta način verjetno razočarali marsikaterega, kronologije in zgodovine željnega fana. Killing Joke so se namreč že tako ali tako vrnili na začetek, kar potrjuje omenjena nova plošča. Never-jetno glasno ozvočenje očitno ni motilo približno osemsto (mogoče celo tisoč) zbranih obiskovalcev, katerim Killing Joke niso prizanašali - poleg glasnosti - niti z ostrino, ki je prav presentljiva dimenzija nastopa skupine. Zbrani so skoraj vsi: nepogrešljivi Jaz Coleman, basist Paul Raven, kitarist Geordiein nova moč-bobnar prve zasedbe PIL MartinAtkins, ki je prav-zaprav neuničljiv vir energije novih Kill-ing Jpke. Koncert je bil izveden popolnoma profesionalno in kompaktno, KJ pa so dokazali, da so v tem trenutku cna od skupin iz lige najmočnejših. Spričo navedenih dejstev je bila predstava odlična in kar nekako prekratka, kar je na nek način presenetilo prisotne. In če je bil to namen, je zadeva več kot uspela. Sicer precej glasno, pa vendarle. KBO (25.1.91, K4) Kragujevška post punk atrakcija je privabila v klub K4 kakih 150 poslušalcev, ki so dokaj statično spremljali dobro uro dolg nastop klasičnega tria (bobni, bas, kitara). Ta ni pokazal posebne glasfcene inventiv- nosti, k temu je svoje dodal še pevec, ki je brez potrebe razvlekel koncert z napovedovanjem posameznih skladb... Nič presentljivo novega, pravzaprav ravno obratno v času ko Juga tone. MAJKE (29.1.91, K4) Presenečenje, ki so ga pripravili vinkovški rokerji v polnem K4, je bilo nadvse prijet-no. Za razliko od plošče (v sosednji rubriki) so se predstavili z nenavadno dobrim zvokom in standardnim reper-toarjem, ki ga dokaj prepoznavno bogatijo pod vplivi Jimmyja Hendrixa, ZZ Top-a (Zet Zet Top?!) in še pri kom iz te lige. Vendar Majke kljub temu ne izzvenijo iz-rabljeno, prej nasprotno - delujejo sveže in mladostno, kljub strosti obrazcev, ki jih preigravajo. Majke so torej dozoreli (vsekakor najboljši koncert, kar sem jih videl do sedaj) in po neštetih gostovanjih sedaj že obrabljenih Partibrejkersov je danes povsem jasno, da so Majke naš prvi R'n'R bend. Prihodnji: 26.2.91 JUDAS PRIEST + ANIHILATOR (Hala Tivoli) 4(?).3.91 LUNACHICKS (????) 11.3.91 SISTERS OF MERCY (Hala Tivoli) 26.3.91 JANFS ADDICTION (Bravo Vid- mar! Hala Tivoli) 26.3.91 MILESDAVIS (Dom Sportova, ZG) 14.5.91 PET SHOP BOYS (Dom Sportova, ZG) IgorR.S.Š.T.Ivanič S PTICJE PERSPEKTIVE 1 KROKAR (Corvus Corax) je približno 70 cm velik ptič s kovinsko črnim perjem. Je dober letalec (njegov let je podoben letu ujed)p ki pa je, jasno, zaščiten. 2. KKOKAR je najnovejša predstava (premiera je bila v torek, 22. januarja) SMG, predstava, ki bi morala biti odigrana že v decembru, kar pa se, razumljivo za tistega, ki je predstavo videl, ni zgodilo. Vzrok je pravzaprav ensam in dovolj zgovoren: zahtevnost projekta. Režiser Janez Pipan mu je bil kos, pa če si to priznamo ali pa tudi ne. Seveda pa mu to nikakor ne bi uspelo, če ne bi imel ob sebi sodelavcev: prevajalcev Poejevih pesmi (Krokar je pesem E. A. Poeja, ki je izšla 29. januarja 1845 v Nevv York Mirrorju): Jože Udovič, Andrej Blatnik, Andrej Arko, Tomaž ToporišiČ, ki v prcdstavi »nastopa še kot lektor; dramaturgijo je podpisal Ivo Svetina; scenografija je delo kiparja Borisa BenčuČa in arhitekta Dušana Milavca (plus Aljoša Kolenc) - scena je odlična, dobesedno, še več, funkcionalna in razkošna, toda še vedno v mejah »normalnega«, torej ne kičastega (še najmanj!); kostumi so delo Doris Kristič, glasba Gregorja Stmiše in koreografija Matjaža Fariča (najbrž se bo z mano marsikdo strinjal, da FariČ nalogi enostavno ni bil kos). Teatra pa si ne moremo predstavljati brez igralcev: Robert Prebil (VVilliam VVilson), Željko Hrs (Roderick Usher), IvanRupnik (Landor), Damjana Černe, mimogTede, fantastična (Maska rdeče smrti, VVilliam VVilson II., Agathos, Raven), Gojmir Lešnjak (Oče - Othhello, Hop -Frog, Montresor, Kralj Kuga I., Angel čudakov), Miloš Battelino (Mr. VVillson, Fortunato, Kostjak), Mina Jeraj (Muddie), Majolka Šuklje (Sfinga), Nataša Barbara Gračner (Eleonora, Tripetta), Tanja Ribič (MadelineUsher, Lenore), Draga Potočnjak (Mati, Desdemona, Ligeia), Jadranka Tomažič (Mrs. VVilson, Morella) ter Zvezde, Angeli, Pijanci, OdseviinSvatje. 3. Osemdeseta prinesejo v teaterobdobjeinformatike-aspektov tega obdobja: ekologija, človekove pravice, demokratizacija.. In ravno to obdobje (prelomno obdobje?) prezentira v teatru pop dramaturgijo. Pride do stripovsko strukturirane fabule, do novega tretiranja dramskih prizorov, ki to skorajda niso več... skratka, iluzija fikcije in realnosti je relevantna šele v osemdesetih, kar v enaki meri velja še za puzzle tehniko in produciranje predstave sploh. 4. SMG nas je dejansko razvadiL In s tem ne mislim na nič drugega kot na preprosto dejstvo, da od »njega« vedno nekaj pričakujemo. Neka) več, bi se temu dalolepšereči,saj,končno, od teatra, pa katerikoli teater je že to, pravzaprav vedno nekaj pričakujemo. Od SIVIG terjamo dejansko preveč. Ali drugače, tisto kar je še pred nedavnim počelSMG, danes počno že marsikje drugje v Sloveniji. Marta P. Zahojnik v v PLOSCIZMI HAPPY MOND AYS - PILLS 'N"THRDLLS & BEI^ LYACHES (FACTORY) Psihedelične sixties kitare, funk in disco sedemdesetih in seveda klubsko plesni ritmi tega trenutka, ki niso nič drugega kot house. Vse to odlikuje tretji lp največje manchesterske zasedbe, ki se po sceni mota skorajda celo desetletje. Pills 'n' thrills... je vsekakor krona približno dveletnega dogajanja na angleški indie-pop-plesni sceni, katere gibanja v zadnjem času zelo vplivno odrejejajo nekateri bitanski dee-jayi. Eden od teh je tudi Paul Oakenfold, producent najbolj hype plošče in hype skupine tega trenutka. Happy Mondays so presegli angleški trip in melanholijo ter se odločili, da bodo veliki. Kar sploh ni slabo. Pravzaprav je odlično. Poslušajte. NEW FAST AUTOMATIC DAFFODILS - PIGEON- HOLE (PIAS) Še ena lanskoletnih otoških (časopisnih) atrakcij, ki pa se zvočno umešča nekje med trdi PIAS sound in mehki angleški indie-pop. Glede na trenutno britansko produkcijo zadeve sploh ne gre oznadti kot slabe, prej bi lahko rekel, da gre v omenjenem primeru za povsem spodoben poskus preseganja popa, ki mu na trenutke poleg angleškega pop koketizma zmanjka za ščepec jajc. Solidno, vendar ne ravno ob vsaki priložnosti. THELA'S -THELA'S (GO! DISCS) Prvenec približno štiri leta starega kvarteta je bil v angleškem časopisju deležen nasprotujočih si kritik; gre za izredno krat-ko ploščo, na kateri je dvanajst pesmic narejenih v pravi maniri Mersy-sounda. Produkcija seveda odlična, kajti svoje je opravil Steve Lillywhite, drugače pa je z vsebino. Ob silnem črpanju iz pop zgodovine namreč nič kaj originalna zadeva, ki pa je uporabna za zvočno kuliso ob kavici s prijatelji; seveda če vam tovrstne pesmice niso zoprne. No, ja. MAJKE - RAZUMI BEZUMLJE (SEARCH & ENJOY) Prvi vinil Vinkovškega kvinteta je roken-rol. V katerem so očitne R&B korenine šetsdesetih in sedemdesetih, rokerski nas-tavki iz istega časa in neizogibna punk zapuščina. Na plošči Razum i bezumlje smo tako priča rokenrolu, ki je nastal od 84. do 89. in je pravzaprav v konkretnih for-mah znan ljubljanski publiki že od njihovega Novorokerskega nastopa izpred dveh let in dveh nastopov v klubu K4. Več o zadnjem lahko preberete v sosednji rubriki, o plošči le toliko, da z njo Majke predstavljajo vedno bolj izumirajočo vrsto yu-rokenrolerjev. Šepajoča produkcija ne moti toliko, da ne bi Razum I Bezumlje pomenil trde rokenrol petarde v tem kriz-nem času. Igor Ivanič SNG v Mariboru MISHIMA Igralke: - Stanislava Boiusegna (Markiza de Sade), - Minu Kjuder (grofica de Saintiand), - Anica Veble {gospa de Monfcreuil), - Iiena Vanga (Anne Piosp&re), * Iiera Mihelič (baranica de Simiane), - NataŠa Sirk (Chariotte). Režiser: Mateja Kotežnik, Dramahirg: Ira Ratej, Leklor: Emica Antoji&č, Seenografi: Aljoša Kolenc, Mitjana Korerv Kostunaograf: Dlana Mihelič, Koreograf: Minka Veselič, Avtor glasbe: Aldo Ktanaiv_______ Igra žensk o moškem, »ki ga ni«. V mariborskem anatomskem gledališču so uprizorili delo Jukia Mishime, Madame de Sade in ga poimenovali kar Mishima. Iz zelo neznanega razloga, bi dodali. Skozi tri dejanja postopoma zvemo, da se vse dogajanje vrsti okrog neprisotnega Markiza de Sada, ki je vse prej kot povprečnež. Če si pri tem predstavljamo famozni francoski dvor 17.-18. stol. v vsej njegovi razkošnosti, svetohlinstvu, prevarah in spletkah, je Markiz de Sade popoln tujec. Njegova glavna značilnost je seks, sadomazohizem z vsemi pripravami in ženskami, seveda. Ker je njegovo početje preveč javno, ga skuša njegova tašča, gospa de Montreuil, onemogočiti. Pri tem ne skriva »dobrega namena«, da bi zaščitila svojo hčero - njegovo ženo Rene de Sade. Uspe ji z visoko ceno, Rene pa de Sada po prestanih letih v ječi, ko se vrne na prostost, noče sprejeti. Pri tem ne smemo pozabiti na spletke in laži, prijateljska posredovanja... Dramaturško sicer dobro zasnovana uprizoritev (očitno je bila tudi literama podlaga dobra) ima vrsto pomanjkljivosti. Kot da režiserka Mateja Koležnikni vedela, kaj splohhoče. Zaplet, vrhinrazpletsobrez prave dinamike, humor na trenutke uspeva, potem spet ne, preveč je govoričenja in za izbrano sceno nič dogajanja. Same scenske spremembe še ne prinašajo dinamike. Celo nekaj mističnih trenutkov si je privoščila Koležnikova. Celotno težo so nosili igralci oz. igralke, ki so presenetljivo dobro odigrale svoje posrečene vloge in samo njim in domiselnim scenam gre zahvala za uspelo uprizoritev. Drugega namrečni. Projekt, vredenvsakegraje. Čenavadno doživimo prej slabo igro in dobro režijo, je tokrat situacija popolnoma obrnjena. Uprizoritev, ki ni prinesla ničesar razen zunanjega »blišča« in dokaj dobre igre, je izzvenela v prazno. Razen seveda trenutne zadovoljitve, ki so jo doživeli gledalci - smeha. NivesKHnc O SANJAH DRUGAČE Bojan Rauter Kosič: Modrost ukročenih sanj, samozaložba »Unipar«, Koper 1990. Devetdeset let po tem, ko je dunajski psihiater Sigmund Freud, poleg Kopernika in Nevvtona eden od treh velikih žalivcev človeštva, izdal svojo znamenito knjigo »Die Traumdeutung« (Razlaga sanj), je tudi osveščenemu delu slovenske inteligence postalo jasno, da starim sanjskim bukvam niti babice in otroci ne verjamejo več. Bojan Rauter Kosič jc napisal berljivo knjigo, poljud-no- znanstveno delo o tretjini človekovega življenja, ki ga ponavadi štejemo za izgubljencga. Kosič dokazuje nasprotno in nas prepričuje, da imajo sanje ne samo »razvedrilno« ampak tudi spoznavno funkcijo. Gre za poskus zbližanja sanjskega in realnega sveta ter racionalno poglobitev v območje nezavednega ali pol-zavednega. Avtor gradi knjigo na osnovi lastnega iz-kustva, zato je mogoče delo brati tudi kot samoterapevtski pripomočck. Knjiga je lahko kažipot, ki nam odpira doslcj neslutene možnosti za osebnostni razvoj. Kosič najprej piše o sanjsko-dnevnih paralelah in vezeh, nadaljujc s kontroliranimi budnimi sanjami in nas na koncu popelje k ukročcnim sanjam v službi samorazvoja. »Odkar sem stanju lucidnih sanj priključil še voljo, sem zadovoljeval vse nujne pogoje 'prave' magije. Zavestno formirane sanjske, ki so bile zelo obstojne, stabilne, intcnzivne in nabite z emocionalno energijo, sem lahko voljno korigiral, jih zadržcval in ponavljal ter jih 'pošiljal' v željeno, vnaprcj določeno smer. Na dovolj visaki stopnji razvoja sanjske kontrole sem torej lahko pričel izvajati prve voljne magijske posege v real-nost,« piše Rauter Kosič v epilogu svoje knjige. Z av-torjevo tzvirno metodo postopncga in celostnega bivanjskega razvoja je pisec po laslnem zagotovilu dosegel pravo in zdravo sanjsko budnost, hkrati z njo pa sposobnost za naravno in spontano udejanjanje sanjskc volje. Ce je to uspelo avtorju te drugačne in zato privlačne knjige, bo mo^da tudi nam. Seveda, če bomo pripravljeni vložiti dovolj truda in volje v zadevo, ki se zdi v današnjem skomercializira nem svetu anah-ronizem. Pa četudi se ne bomo odločili, da stopimo na to strmo in s pastmi prepredeno pot, je knjigo vredno prebrati. Že tato, da zvemo nekaj o stvareh, o katerih se večini niti ne sanja. Simon N. Bizjak CANKARJEV DOM Yugo fotke Čeprav CD nima posebnega razstavnega prostora za fotografije, se vendar trudijo na tem področju. V sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine so predstavili 6. Trienale jugoslovanskef otografije z naslovom Profili. Uvodno besedo na otvoritvi je imel g.Stane Bernik. Celotna, sicer dobro pripravljena razstava, ni prinesla nič novega. Pravzaprav je to še en dokaz, da medij fotografije spizimsko spanje, iz katerega se kar noče prebuditi. Morda je za to krivo razmišljanje, da česa novega tdko ni več mogoče doseči. Kdo bi vedel? Morda pa je krivo tudi to, da pri nas ni pravega študija fotografije. MESTNA GALERIJA "Te igre bo konec, te igre..." Kvazi razstava kvazi umetnikov. Kakšna žalitev! Toda prav te misli nas prešinejo, ko si ogledamo razstavo. "Kaj pa sploh je to?" Nekoč, nekje so se zbrali umetniki, ki so naslikali portret neznanca s knjigo Maljeviča v roki. Vsi portreti so se raz-likovali, saj so jih slikale "različne roke". Poimenovali so jih Moskovski portreti. Dokaz, da tudi isti človek ni videti isti v očeh različnih ljudi in da vsak ustvarjalec "vloži samega sebe" v svoje delo. To, kar je sedaj v Mestni galeriji, pa nič drugega kot konceptualno zastavljena repriza z »anonimnimi« avtorji (Irwini, Veš slikar svoj dolg...), na drugačnem nivoju, seveda. Tribunino oko: Nives Klinc GALERIJA SKUC Med resničnostjo in nami Tokrat spet slikarska razstava mladih umetnikov Dušana Fišerja in Plotajsa-Sica. Slike naj bi nastale v času njunega "izopolnjevanja " na Nizozemskem. ALU in akademija v Groningenu vsako leto izmenjujeta študente, da le-ti spoz-navajo delo in življenje drugih akademij. Glavna značilnost razstavljenih del je ukvarjanje s prostorom oz. odnosom slika - prostor, karavtorja dosegata tudizoblikarruplaten,barvami, gestami. V ospredju pa je predvsem njuno razmišljanje o zastavljenem slikarskem problemu. Likovna izrazna sredstva so temu tudi »podrejena«. AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST Moje pesmi, moje sanje Presenečenje! Tokrat predstavljamo ALU in njihovo raz-stavo, ki jo priredijo zmeraj ob koncu semestra in konec šolskega leta. Ni seveda namenjena javnosti, pomeni pa pregled dela vsehštudentov, kije natoovrednotenozocenami. Ne bomo razglabljali o posameznih slikah, skulpturah, risbah. Pomembno je vloženo delo, upi, strah, razmišljanje o sebi, umetnosti, umetniku; zamišljeni študenti ob posameznih svojih in drugih delih, ki iščejo sebe, svoj izraz in se na tihem sprašujejo "Ali sem to jaz? Umetnik?" Prav ti isti ljudje bodo čez nekaj let verjetno razstavljali v naših galerijah. Zaželimo jim srečo. Dnevi plesa '91 Najprej je treba povedati, da so le-ti letos že devetič po vrsti prispevali svoj delež slovenski kulturni delavnici in s seboj prinesli tudi novost, to je na posebnem video-programu prikazan pregled nagrajenih del s festivala Grand-Prix Video Danse, 1988, 89, 90 v Franciji. Prisoten je bil sam Jacques Menet, predstavnik Video Danse iz Pariza, ki ni skoparil z informacijami in je med.drugim povedal, da obstajajo od 1.1988, sodelujejo z Mednarodnim svetom za ples pri UNESCO, ki ga vodi Milorad Miškovič in drugimi mednarodnimi organizacijami, da je na začetku sodelovalo 25 dežel, zdaj že 31, skupaj zastopajo 5 celin in imajo posnetih 188 plesnih produkcij. Njihov cilj je na rediti kompleten a rhiv o razvoju plesa na svetu. Računajo, da bo čez 10 let zajetih že 5- 6000 plesnih predstav. Pravi, da je zanj video nekaj izjemnega, kako da se lahko tehnična sredstva prilagajajo temu mediju, saj jim končno omogoča spremljati razvoj koreografije... Leta 1990 so veliki nagradiGrand-Prix dodališe nagrado tiska, 1.1992 pa nameravajo ustanoviti še spomin na ples (ali dediščino plesa), ki bo vključena v UNESCO-vo svetovno desetletje. Da so nekaj izjemnega tudi na videu prikazane svetovne plesne predstave, ni treba poudarjati. Končno, prinasseples tudirazvija... Tosonekjedokazaleletošnje nastopajoče slovenske plesne skupine iz Velenja (Media), Novega mesta (Terpsihora), Ptuja (Studio T4), Rijeke (Labis) in Ljubljane (Studio Intakt), ki se polne energije kosajo z zahtevnostmi plesne disciplineinoblikovanja. Pozornoststa pritegnili FariČevi skupini Gib in Media iz Velenja, ki sta nastopili v eksperimentalni predstavi Jogger Shoper, polni črnega humorja, osvobojeni plesne napetosti in prav takšni se v adidaskah s trgovinskimi vozički podijo po odru, na katerega padajo odpadki shopingov: uraazane vrečke pralnih praškov, čokolad, bonbonov... Ljubljanska Koreodrama je pripravila gibno-plesnopredstavo Praprotin prah (Gordana Schmidt-Miškov za koreografijo in Vlasta Skvarča za plesno izvedbo sta prejeli Zlati znak Mete Vidmar za izredne posamezne dosežke), ki je osebna stvaritev intimne drame, monolog povezan z gibom in ritmom v prostoru. Je raziskovalna in iskateljska avantura ter sodi pri nas med tiste, ki nakazujejo novo alternativo dosedanjemu plesnemu iskanju. Če pustim ob strani sodobno plesno skupino Gestures iz Manchestra, ki je bila s predstavo Breaking New Ground dejansko osvežujoča in provokativna - gre za umetnice, ki vedo za pravo funkcijo plesa; innatanko mesec dni po premieri v Bruslju prikazano predstavo Apollon. Noč. izjemnega plesnega ustvarjalca Josčja Bespros-vanyja, ki sicer ni bila eksplozija, pač pa nenehno iskanje združljivosti med idealom, ki je v klasični utopiji in realnostjo, ki nas obdaja; je še enkrat nastopil Plesni teater Ljubljana s passč predstavo Razpoka v času s sicer prefinjenim, specifičnim stilom vizije telesa, ki pleše. In nazadnje, še v živo videna predstava Matjaža Fariča Emotional o ljubezenskem-»triku«, ko si trije z emocijami ogradijo prostor v katerem se gibajo. Razplet zgodbe je sicer enostaven, a vendar Faričev smeh publiki na koncu izrodi bolečinoizpodpraga zavesti,kjersta prisotniženskiinstrahnjega, ki želi vedno več. Kako se konča prenehanje? S porazom moškega, ki ohranja svojo skrivnost, »preživelim« pa pripada en trenutek -poleg njegovega dokončnega »sesutja« je tu še navdušenje publike. Petra Radovič Plesni teater Ljubljana na vaji. Foto: Ziga Korihiik (11111111 RAP KOT NAČIN ŽIVLJENJA NFoto: Žiga Koritnik izozemskaje resnično vrnila udarec, bi se dalo na hitro reči za prireditev, ki se je včeraj končala v Ljubljani. Za kaj gre? Pred časom je na Nizozemskem gostovala skupina oziroma odprava slovenskih subkulturnikov (glasba, video, gledališče, film, slikarstvo...), ki so s svojo aktivnostjo seznanili nizozemskesomišljenike. Tokratso jim Nizozemci obisk vrnili v obliki dvodnevnega koncerta in številnih performanceov ter video projektov. V ospredju je bila seveda glasba. Predvsem drugi dan je minil v zanimivem in za Slovence novem ozračju, sajje nastopila rapskupina Dope Sindycate. Skupina dveh plesalcev, ki sta začudeno Ijubljansko občinstvo dodobra katapultirala, mister DJ, kije slovenskim kolegom demonstriral hitrost in spretnost, ter pevec, kije z nenehnimi nagovori občinstvu uspel dvigniti vsesplošno navdušenje še na višjo raven. Skratka, po tem koncertu, ki je Slovence prerešetal z rap ritmi, smo se pogovarjali s pevcetn skupine Dope Sindycate - Elvisom. TRIBUNA: Za začetek, kako se počutiš v Sloveniji ? ELVIS: Odlično, odlično, samo mraz je. Nenehno me zebe, ampak to zdravim z dobrim pivom. Tudi Slovenke so lepe. Najlepše. TRIBUNA: Praviš, dobro pivo. Si že pos-kusil »laškega«? ELVIS: Pa saj je vsako pivo dobro. TRIBUNA: Poleg piva in Slovenk, kaj bi še vedel povedati o Sloveniji? ELVIS: Le to, da je prekleta vzhodnoev-ropska dežela. TRIBUNA: Tudi benda nobenega ne poznaš? Borghesia, Laibach, Strelnikoff... ELVIS: Oja. Lolito poznam. Oni zdaj igrajo. Dober bend z neizgrajenim imidžem. Drugače pa še kar v redu. Toda mi smo še boljši. TRIBUNA: Igrate rap, ki je, vsaj večidel, socialno pogojen. Preveva ga neka socialna nota. Je glasbena zvrst malih Ijudi, redmo. ELVIS: Mi razširjamo svojo idejo. Rap idejo, bi se dalo reči, kajti rap je neke vrste sporočilo, ki ga prinašamo med ljudi. Konkretno smo z našimi idejami sedaj seznanili slovensko publiko. TRIBUNA: In v čemje bistvo te ideje? ELVIS: Tega ti ne bi znal najbolj natančno razložiti. VeŠ, rap je način življenja. Mi ga živimo štiriindvajset ur na dan, sedem dni na teden, tris-topetinšestdeset dni na leto... TRIBUNA: Na vsaka štiri leta celo tris-tošes tinšes tdeset... ELVIS: Ja, vsak raper ima svoj stil. Nekateri pojejo o sebi, drugi o Afriki, od koder vsi izhajamo, saj smo črnci. Nekoč smo bili sužnji... Naši problemi so stvar rapa, ki jih rešuje. Če bi npr. živeli v Sloveniji, potem bi govorili o tem, kaj se tu dogaja. TRIBUNA: O tem močno dvomi, kajti... ELVIS: ... zavedam se, da je rap v Sloveniji nekaj povsem novega, da je samo moda, toda za nas to ni. Mi smo rap. Tega vi ne razumete, ker niste črnci in živite v drugačnih razmerah kot mi na Nizozemskem. Vem, da poznate Public Enemy, Run DMC, N.W. A.r toda to je nekaj povsem drugega. Mislim, da se bo čez nekaj časa, čez kakšno leto, rap ustalil tudi v Sloveniji kot del kulture, kot nek način življenja... TRIBUNA: Tudi o tem dvomim. Sicerpa, publika je norela, ogreli ste jo; če se ne motim, ste edini bend danes, ki je uspel kolikor toliko »zažgati«. ELVIS: V prvi vrsti je naš namen sez-nanjati ljudi po vsem svetu z rap glas-bo. Ljudje imajo o njem slabo mnenje, saj menijo, da pokvarja mladino. In, če tega ne mislijo, potem vedno, ko slišijo rap, mis-lijo na M.C. Hammerja, ki sploh ni raper. On je zabavljač, klovn. Mi smo rap. TRIBUN A: Iz imena skupine je razvidno, da ste neke vrste združenje. Toda kakšno združenje? Dope kot droga, dope kot nekaj dobrega, morda celo transcendentalnega... ELVIS: Dope pomeni nekaj dobrega, sprošče-nega, nam gre za žur, ne za in-telektualnost našega nas-topa. Sindycate pa pomeni združenje, kot si rekel. V tem združenju smo vsi štirje člani benda in vsi smo rap. Dope (najbrž gre za dub, kar je ena vrsta rapa oziroma vrtenja plošč na koncertih) je ena linija hip hopa. Rap uporablja v svojem jeziku veliko žar-gonskih in slengovskih besed. Teži za tem, da bi bilo vse dobro. Isto dope. Dope je dobro in tudi bad je dobro. TRIBUNA: Nisetn te naj-boljše razumel... ELVIS: Poglej, v angleščini pomeni dope drogo, torej mamilo, ki ga mi ne uporabljamo -razen marihuane in hašiša, seveda. Konec koncev smo iz Nizozemske. Naša droga, dope, je slaba. Tudi glasba je droga... TRIBUNA: Atnpak, če je vaša droga slaba, torej dope, potem to nikakor ne more pomeniti nekaj dobrega. Najprej praviš dobro, zdaj pa slabo. Ne razumem. ELVIS: Če mi je neka slika všeč, je v redu, sicer pa ne. Če mi ni všeč, ni dobra. Isto je z glasbo. Glasba, ki mi je všeč, je dobra. Glasba je droga, kot je droga slikarstvo. Tudi rap je droga. Ob poslušanju rapa in hip hopa sem kot v transu. Ne dobesedno, ampak vendar. Gre za občutek, ki je fantastičen. TRIBUNA: Misliš, da lahko beld delajo dober rap? Ali ga lahko živijo, saj je izrazito črno obarvan. ELVIS: Seveda, samo črncem je toliko bližji, ker vsa glasba izvira iz Afrike. Jazz, blues, soul, tudi rock and roll. Beatli so bili HEAVEN'S GATE (Nebešfca vrata) Režija: Michael Cimino. Q, vl: Kiis Kristofterson, Chiistopher Walken, IsabeUe Huppert, John Hurt, JSTVC> JE" HU05I CBit -¦fcllŽ)M.g »O ^16 TRggSgPMSKg VOJJTVE-..- JOjl^TTMll »T»- KHKO W^ 10 - «P8y IH "ftKS - ?Rl5ei- 0« HesCC VOJ-lTEV. fiVF&KS1- C(L&\JE M0 ?)-OT' A JE KDO V/DU MOJO >R0TE2o? y\ so Mej.tu_y^» »xeti>Miici» NtU Živ\ CcsPob TREC^erDM;*:! ČMiP^ <1L K*^ -ii X»RJ M/ Nfl2*«KJ «C»JO