Ixbija v»k dan rS(| ln praznikov, Isaued daily sundajrs and Holidajra. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE" Uredniški in uprsvnilkl prostori: 1*67 South Lawndal» Ava. Offtos of Publicatioa: N8T South Lssrndals Ava. Telephons, RockwsU 4904 KateNd as W*crm(\ nl— autttt Janu*ry 1«. 1M3. at th« poat oUtc« at Ctlcaso. lUlnoto. under the Act ol Congnaa of March t. im. CHICAGO S3. ILL.. TOREK. II. DECEMBRA (DEC II). 1M3 Subscrlptlon 16.00 Vesrlj ŠTEV.—NUMBER 14« Toča ameriških bomb na Nemčijo se nadaljuje tnaiiing st specisl rs te of postage providsd for U« secUon 1103, Act of Oct S. 1117, authorlsed on Juns 4, 1018. Sovjetske kolone se v prodiranju v Beli Rusiji bližajo Polotosku, ključnemu železniškemu križišču, 40 milj od poljske meje. Angleški vojaški krogi pozdravljajo sovjetsko ofenzivo.—Ameriška pehota zavzela San Pietro, glavno točko nemške obrambne črte v Italiji. Srdite bitke med enotami britske armade in Nemci se nadaljujejo.—Zavezniška letalska sila kontrolira ozračje nad Novo Britanijo London. 20. dec. — Ameriški težki bombniki so danes podne-vu spet poleteli nad zapadno in severnozapadno Nemčijo in posipali še neznana mesta z bombami, dočim so v prejšnji noči zavezniški bombniki, ki bazirajo na Sredozemlju, napadli Ino-most (Insbruck) na Tirolskem ln Augsburg, ki je 20 milj severnozapadno od Monakova. Moskva, 20. dec.—Uradno poročilo pravi, da so sovjetske sibirske čete danes obšle Vitebsk, potem ko so prebile nemško črto zapadno od Nevela v Beli Rusiji. Ruska armada se naglo pomiče proti meji Letske skozi 50 milj široko vrzel na nemški fronti. London, 20. dec.—Čete ruske armade, kateri poveljuje general Ivan Bagramjan, so v prodiranju preko trikotnega ozemlja med Nevelom in Vitebskom v Beli Rusiji dospele v bližino Polotos-ka, ključnega železniškega križišča, 40 milj proč od stare poljske meje, se glasi poročilo iz Moskve. Ofenziva ruske sile |je ispesna ......... 0*1 Ta > ia .otokov. Admiral Chestcf W. Nimitz poroča, da so bombe potopile dva japonska transporta, tri druge pa poškodovale. Čungking. Kitajska. 20. dec.— Kitajske čete, katerih operacije podpirajo ameriška bojna letala, še vedno pode Japonce iz sektorjev ozemlja, kjer so bogata riž-na polja, se glasi naznanilo. Od okupacije Čangteha so kitajske čete prodrle več milj daleč v smeri jezera Tungtinga. Izgleda, da bo vse ozemlje na južni strani reke Lin kmalu počiščeno. Japonski naskoki na kitajske pozicije na severozapadni strani Lihsiena so bili odbiti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami. ^razpršila tri nemške pehotne in eno oklopno divizijo. Buletin, objavljen v Moskvi danes zjutraj, trdi, da so Rusi razbili 69 nemških tankov, čez dvesto težkih in lahkih topov, 468 strojnic, 760* tovornih avtov in 16 orožnih skladišč. Sovjetske čete so okupirale tri železniške centre—Jeseriče, 13 milj južno od Nevela, Gribači, 24 milj južno od Nevela, in Bičiho, 20 milj južno od Nevela. Med več kot M naselbinami, katere so Rusi osvobodili, sta mesti Mehkovoje in Dubrova, Kadio Moskva je naznanil potopitev 7000-tonskega nemškega transporta na Barenškem morju »n dq so ruski gerilci v operacijah v žitomirski pokrajini zapadno od Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, razbili železniški most "i pet vlakov, na katerih so se nahajali nemški vojaki Cez 500 Nemcev je izgubilo življenje. Vojaški krogi v Londonu pozdravljajo sovjetsko ofenzivo ln prodiranje ruskih čet v smeri Nemčije. Vzhodna Prusijs Je Oddaljena manj ko 300 milj od fronte pri Nevelu. Moskva ne omenja bitk na frontah, dočim radio Ber-1,n |*>ročs o ruskih naskokih ns nemške pozicije v bližini Herso-na. ob ustju reke Dnjeper pri Crnem morju, in intenzivnih vojnih operacijah v bližini Kiro-v"i'iada. Z< vozniški sten e Alširu. 20. Ameriška pehota je zavze-u s*n Pietro, najtrdnejšo točko ^mške zimske obrambne črte, P" 'juti bitki, se glasi naznanilo. /A a J prodira naprej od te točke. !)'ukc enote pete emeriške ar-J^de so okupirale Sen Cerasuo-0 '">vsko vas, tri milje seve-" ' f adno od Filignena. in del <*>t« ki spaja Caaaino z Rimom. v*»ške čete ao obkrožene v l/r'"'ju gore Lunge. "k .|»adja Sen Pietra Je odpr-u <"< "nertškim četam v doli-reld Uri s druge strsni. *m« u< sn| so prej zaeedli višine ^"tkege in Maggiorskega go- 'ja. K^'»coeke čete so izvojevale "pehe v krajih, katerih ne omenja. lulijanske ki so dobile težke udarce v " 'h * Nemci, ao spet v akciji. 8 ^ Ljute bitke so v teku med osmo britsko armado in Nemci na drugem koncu fronte, ki se nahaja v bližini Jadranskega mor ja. Čete te armade so okupirale Poggio Fiorito, osem milj juž nozapadno od Ortone in štiri milje severovzhodno od Orsogne. Zavezniški stan na Pacifiku, 20. dec.—Zavezniška letalska sila kontrolira ozračje nad Novo Britanijo, poroča glavni stan enerala Douglasa MacArthurja. ez 80 bojnih letal je včeraj ponovno bombardiralo R a b a u 1, glavno japonsko mornarično in letalsko bazo na tem otoku. V spopadu v zraku so ameriški letalci sestrelili šest japonskih letal, sami pa so izgubili dve letali. Ameriške čete, ki so zadnji teden invadirale Novo Britanijo, so utrdile zasedene pozicije in raztegnile mostišča na rt Hoskins. Pearl Harbor, Havaji. 20. dec. Bojna letala ameriške mornarice in armade so izvršila nove napade na Maršalove otoke in japonsko brodovje v bližini teh Obešan je nemških vojakov v Harkovu Kazen za storjene zločine Harkov, 20. dec.—Trije nemški vojaki in eden ruski izdajalec, ki so bili spoznani za krive zločinov zoper rusko ljudstvo, so bili obešeni na glavnem trgu tega mesta vpričo 50,000 moških, šensk in otrok, ki so navdušeno aplavdirali. Kasen za storjene zločine so plačali s smrtjo na vešalih stotnik Wilhelm Langheld, poročnik Hans Ritz, pomožni načelnik Gestapa, nacijske tajne policije v Harkovu, korporal Rein-hardt Retzla in ruski izdajalec Mihaj 1 Petrovič Bulanov. Slednji je bil šofer gestapovcev. Preden je bil obešen, je padel v nezavest. Obsodbo je izrekel general A. N. Mjasnikov, predsednik vojaškega sodišča, po zaključenju javne obravnave. Pred obeše-njem je počasi in s poudarkom prečital obsodbo. Ritz in Retzla sta prosila za milost, toda prošnja je bila zavrnjena. Ti so bili prvi Nemci, obsojeni v smrt in obešeni jsvno v Harkovu, odkar so Rusi reokupirali to mesto. FaHstični sindikati odpravljeni v Italiji VVashington, D. C., 20. dec.— Vojni department poroča, da je zavezniška vojaška vlada v Italiji odpravila fašistične sindikate in dovolila delavcem organiziranje v svojih unijah. Slednji so izrazili željo po kooperaciji z angleškimi in ameriškimi delavci. Štiri osebe zgorele v hotelu Chicago, 20. dec —Štiri osebo so zgorele v požaru, ki je nastal v hotelu Adamsu včeraj zjutraj, ens ps je dobila težke opekline. Požar je uničil dve nadstropji hotels in škoda se .ceni na $10,000. tito razkril nemške izgube v jugoslaviji Cez 10,000 ubitih, ranjenih in ujetih v bitkah AMERIŠKA POMOČ PARTIZANOM London. 20. dec—Radio Svobodna Jugoslavija poročs, da so partizani maršala Tita, katerim zavezniki dostavljajo orožje ln druge potrebščine, ubili, ranili in ujeli čez 10,000 nemških vojakov v zadnjih 20 dneh. Te izgube so utrpeli Nemci v ofenzivi, katero je Titova sila zdrobila zadnji teden. Nemško poveljstvo je zagnalo v ofenzivo proti partizanom 14 do 20 vojaških divizij, katere so podpirale oklopne kolone in letalska sila. Pod pritiskom te armade so se morali partizani umakniti iz kraje v ob Jadranskem morju v hribe v notranjosti Jugoslavija. Is teh hribov je partizanska armada okrog 250,-000 slabo oboroftenih moških in žensk začela uprissrjati protinapade na nemške Vojaške posadke v centralni Bosni. Zavzela je že utrjene nemŠk« pozicije pri Banja Luki in udrla v predmestja tega važnega rudarskega središča, 95 milj Juži Zagreba, hrvaftke prestolnice. diŠča, 05 milj Južnovzhodno od vUk< Železniška poetaja je v rokah partizanov. Partizanske enote so vrgle nemški vojaški vlak iz tira na progi Djakovo-Osjtk v Slavoniji, razbili mostove irr drug* vojaški vlak na progi Pleternlea-Kupela. Kairo, Egipt, 20. dec.—Tovori bojnega materiala, ki so ga pripeljali ameriški |>arniki v Italijo, gredo od tam v Jugoslavijo. Doznava se, da Je Titova osvobodilna armada /ačela dobivati orožje in dru^e potrebščine kmalu po zavezniški okupaciji Brln-dlaija ln Barljs, italijanskih luk. Zavezniki drže črte Jadranskega morja med Italijo in Jugoslavijo odprte ln |mj teh se prevaža ameriški bojni material v Jugoslavijo. Promet na teh črtah nadzirajo ameriški vojaški častniki. Ti so tudi navezali stike s člani Titovega štaba v Jugoslaviji. Enote Titovega brodovjs prihajajo v Italijo, kjer nalože orož- Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago.—Dne 18. dec. je umrl Joseph Bliš, star 77 let in rojen v Smolincih pri Slovenskih goricah, član društva Slavije Št. 1 SNPJ, Njegov pogreb se vrši danes (torek) popoldne na poko* pa 1 išče Woodlawn Memorial Park. Is gornjega Mlchigaaa Traunlk, Mich.—Pred kratkim je tukaj umrla Antonija Lavrič, rojena Zgonc, stara 43 let in doma is Loškega potoka. Podlegla je operaciji na jetrih in vodenici. Zapušča mota, štiri hčere in brata. Is Clevelanda Cleveland,—Dne 17. t. m. je V bolnišnici umrl Jos J. Lunder, star 64 let in rojen v Podpolenl pri Velikih Laščah. V Ameriki 4e bil 40 let in tukaj zapušča leno, tri sinove, tri hčere in dva vnuka. * Zavezniki štrli fašistični krožek Šestnajst oseb aretiranih v Siciliji vodje bratov-sc1nk0nferirali z rooseveltom Stavka tiskarjev v Washingtonu Dva lista prenehala izhajati VVashington, D. C.. 20, dec,— Dvfc jutranja Usta — Post ln Times-Herald — nista Izšla kot posledica stavke, katero ja o-kllcala krajevna tiskarska unija. Možnost je, da bodo zastsvkall tudi' tiskarji pri listih Daily News lr| Star. Unija zahteva zvišanje plače za dolar na dan in druge koncesije od isdsjsteljev wsshlnton-sklh listov. Slednji so se sbrall j na svoji seji ln rszpravljail o sftftScljt. vm , "V Orgutiizaclja izdajateljev Je ponudila tiskarjem zvišanje 72 centov na dan, kar pa so tidklo-nlll. Zavezniški stan v Alširu. 20. dec. — Agent je zavezniške armade so odkrili in satrli prvi aktivni fašistični krotek na o-kuplrsnem Italijanskem ozemlju s aretacijo petnajstih moških ln ene ženske, kl so prt-znali sabotaže ln zaroto za oborožen puč v Siciliji. Trinajst članov tegs krožka in Maria d'All, hči bivšega vi-sokvga fašističnega ursdnika, je podpisalo priznanje. Isjavill so, da so porezali več telegrafskih tn telefonskih žic ln s tem paru-llzirsli zaveznšike komunikacije ln da je oče omenjene finan ciral njihove aktivnosti. Zsrot nlkl so zbirali tudi orošje in se pripravljali sa spopad s zaves niškiml četami. Pričakuje se, da bodo razkriti nsdsljnjl detajli fašistične za rote. V tej so zapleteni štu dentje, bivši člani fašističnih mlsdlnsklh organizacij. Noben izmed aretirancev nt stsr več ko 29 let. Aretlrsncl so ns podlagi voj nega sakona podvrženi smrtni kasni, toda besednik ssvezni ške srmsde dvomi, da bodo u-strel jeni, Dvsnsjst oseb, katere so vojaške avtoritete prej aretirale, je bilo Ispuščenih ls ječe ssrsdl pomanjkanje doka sov. Japonci priznavajo vojne poteiAoče VVaahington, D. C., 20. dec.— Radio Tokio je v poročilu, ki je bilo tu prestreženo, priznal, "da se je vojna zasukala nd samoob-stojo do samoobrambe Jsponvke. Sovražnik se ne ozira ns svoje izgube ln prodlrs ns prej v proti-ofenzivnih operscljah, kl so se pričele v avgustu." je in ga odpeljejo v Jugoslavijo, pod zaščito ameriških bojnih le-tsl. čet v Angliji Priprave za invazijo zapadne Evrope London. 20. dec.—List Dsily Msil pravi, da zdaj lahko razkrije ogromne transportne operacije, prevažanje vojaških čet, orožja, streliva in druge bojne opreme po angleških železniških progah. List namiguje, da jc vse to v zvezi s prlprsvsml glede invazije zapadne Evrope in ustanovitve druge fronte. "Ts ogromna naloga podčrtava resno opozorilo, ki je bilo sinoči ponovljeno, naj civilisti ne obremenjujejo železniškega prometa o božičnih prezniklh," pravi Ust. "Lord Leathers, minister za vojno tranaportecljo, in člani njegovega štebe so zdaj podprli opozorilo " Dslly Meil piše, de Ima transporterja čet in bojnega materiala prednost v vseh ozirih. kar velja tudi ze pošto. Javnost odslej naprej ne šteje dosti, Stanje premierja Churchilla se izboljšalo London. 20. dec.-SUnje premierja Churchilla, ki ga Je ne-pedle pljučnica in se nehaja v bolnišnici nekje ns Srednjem vzhodu, se je nekoliko Izboljšalo Zdravniki so uverjen t. da je nevarnost minile in da bo Churchill kmalu okreval. Bivši Italijanski premier aretiran Poro^Uo ne omenja vzroka London. 20. dec,—VI11 o r 1 o Emanuel Orlando, 8.1 .let star Italijanski državnik in eden iz med "velika čet voi ice", kl nl hotel podpisati versajske pogodba po zaključenju prve svetovne vojne, je bil aretiran po Nemcih, se glasi naznanilo Badoglljeve vlade iz Barija, 1 Naznanilo ne omenja vzroka aretacije. Orlando je znan kot nasprotnik fašistov, lyd George tn Clemenceau so tvorili "veliko četvo i leo" ne tej konferenci. Orlando ni hotel podpisati versejske pogodbe, ker ht dobil zadostnih garancij firde Reke In zaščite Italijanskih Interesov na drugI strsni Jadranskega morja. Napori za od vrnitev pre• teče stavhe na : ieleznicah M02N0ST SKLENIT-VE KOMPROMISA Hwaaklagton. D. C* 20. dec — Voditelji petih železniških bratovščin in ursdnlkl železniških kompanlj so v Bell hiši konfe-rirali s predsednikom Rooseveltom s namenom odvrnitve preteče stavke, kl izbruhne 30 decembra, če ne bo konflikt Izrav-nan. Po konferenci, ki Je trajala pet ur, je Bela hiša naznanila, "da sporszurn o mezdni kontro-versi ni bil dosežen, toda prlzs-detl so dobili jasnejšo sllko*o problemih." Konference sta |f udeležila tudi Jsmes F, Byrnss, direktor vojne mobtllsscije, ln Pred M. Vinson, direktor ekonomske stabilizacije. 8U-phen Early, Rooseveltov Ujnik, je izjavil, da Ja bila na konferenci razprava o vseh fasah kontroverze, nanašajoče se ns vprsšanje svlšanja plsč železnlčsrjem. On Je Izrekel upanje glsde sklenitve kom-promtss ns konferenci, kl se bo vrštls v torek. Voditelji bratovščin so posvs* U član« posvetovalnih odborov, ki se nahajajo v Chicagu, naj odpotujejo v VVashington tn se udeleže rszgovorov. Vinson Je doslej vztrsjsl pri svojsm stališču, da bi svlšanje plača železničarjem razveljavilo mezdno formulo "malega jekla". To prepoveduje svlšsnje mezd sa več kot petnajst odstotkov nad točko, ki je prevladovala v Jsnusrju leta 1941, Konference v Bell hiši so se udeležili A. f. Whltney, predsednik bratovščine želesntškth spremni kov; I), li, Kobertson, predaednik bratovščine kurjačev, Alvaney Johnston, predsednik bratovščino atrujevodjev, H. P. Kraser, predsednik bratovščine Izprevudnikov, in T. C. Ca-shen, predsednik bratovščine kretničsrjev. Železniške kompanije sn representlralt John J IVI le y, Jseob Aionson, D. O l«oomis, Kroderlck W Ureen, C. Y. McClesn, Hiuce Dwtnell, J. Ii. Psrrlsh, R. V. Halsey, S. S. Morton, C. S. Csnnon, H. A. KniHhH, il. J. Rsy, C. W Vsn lloin, C. W liorntng tn C. A. Gill. Neeltevsale ielleetjsks iveri. General Eisenhouter v Angliji? London, 20 dec—Po nsd jih kontroln ans radtopw!ght D Kisenhower, vrlfovni poveljnik zavezniške oborožene sile v Sredozemlju, dos|»el v Anglijo. Poročilo trdi, da ga bo nadomestil kot poveljnik te sile sngleški general ifa-rold Alenander. ednlk posebnega nemškegs so-iišča generalnega komisartjsta v l/krajini, umorjen. Ruski per-'izsni so udrll v njegov urad v tovnu, kjer je sedeš nacijske ad-rntnistrectje, in gs ustrelili, Kako so partizani prišli v ured. ka-'erega st režijo gesta pove l, je za« gonetka. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT > _| GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Narotaiaa sa Zdruiana driave (lsvea Chtcsps) ka aa lata. SJ.00 u pol WU. S1.50 m tetrt lata) sa Chtea«o la Cook Co , $7M sa cala leto. U.1% ss pol UU; s« iaeseaisivo $M0. Su iscriptioo raies: for ths Ualied Stalas (eacapl Chicago) aad Caaeda S« 00 pas y#ar. CMeefe sod Cook Couaty «74i pas H«, forsign couatriss M OO par j—m. Časa iiflssoT pa dogovore. Rokopisi dopisov tlaakov sa aa vračajo. Rokopisi lilerarae vsebine (trtics. _ » pasmi Itd.) sa vrasje pešUJaielJa la v slučaju, te Ja prtlošll Advartlsiaf rsiss oa aeraamaai^—Manuacripis of «nd uasoliciisd srtklas will not ba rsiurasd Otber plars. po«ms. eic~ wUl ba raiuraad to br Ml* ' * * " ~ •alr Naslov ns vsa. kar bas stik s listom: PROSVETA 2657 59 So. Lawodala Avo« Chlcago 23. Illinoia MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Tedenske kritične misli a t Eisenhovver, vrhovni poveljnik zavezniških armad v j, je dovolil trem delegatom mednarodne unije traiw-ivcev vstop v IUlijo, de organizirajo iUlijanske trans-_svce. Eden teh delegetov je socialist Paulo Fano. Fa-Iničil delavske unije v lUliji in zdaj jih bo treba nanovo Vest o prihodu treh delegatov, katero je objavil Chicago Supfdaje upanje, da angloameriška vojaška oblast v Italiji ne bo otrebi, se pa težko dobi, pa naj bo od Miklavža ali kogarkoli. Jaz bi najraje videl, da nam bi ta mož prinesel—mir in svobodo, ne samo nam, marveč vsemu svetu. Naše sinove naj bi dosU vil domov pod naša božična dre vesca in zapisal na listek: "Tu-ksj vam pošiljam vaše sinove ki so se hrabro borili za očete in mater in domovino, premagali sovražnika na vsej črti in izr vojevali mir pa svobodo vsen zemljanom." Tako darilo bi ne škodoval« nobenemu očetu, nobeni materi pa tudi mlajši bratci in sestric bi ga bili zelo veseli. Nekaj podobnega sem vide pri prijatelju Franku Vozlu, ko je bil na dopustu sin, ki slilži \ mornarici. Ko sc je odpravljal da gre nekam, ga oče vpraša kam gre. Pravi, da gre pogleda, svojega dekleU predno se vrne 1 vojakom: "Saj veš, oče, kako jc bilo, ko si bil ti v mojih letih tudi ti si šeL"—"Imaš prav, sin ko moj. Le pojdi. Tudi jaz sem šel in tudi jaz sem bil vojak kot ste zdaj vsi trije moji sinovi." Videl sem, da se je mož zjokal ko je fant odhajal. Tudi ni prav nič čudno, če se človeku solze utrnejo v takem primeru kot j t današnji vrtinec, ki lovi in mon delavsko življenje in svobodo. Ali enkrat se bo že zjasnilo in bc lepo vreme kot še nikdar ni bilo. Tako si naj vsakdo misli in deluje v tej smeri. ^ Ob novem letu si skoraj vsak posameznik narekuje nekakšno resolucijo, ktftero^v dobri veri skuje za vse prihodnje leto. Nekatere teh resolucij drže, druge pa popokajo še predno sirena naznani novo leto. Tako nam spet splavajo naše misli do Atlantika in Pacifika, kjer je nešteto naših sinov na bojnih poljanah za obrambo domovine. In tako bodo romale lepe kartice od fanta do dekleta, od gekleta do fanta. Voščili si bodo vse najboljše, kar si more predstavljati človeško bftje. Ampak vse je Uko zamotano, da še sami ne vemo, ali spi mo ali bdimo. Le malo vidimo skozi to gosto meglo. Moj sinko je tudi precej dulčč od doma in ne vem, kako bo preskrbljen zs te praznike. Nahaja se v Avstraliji. Piše, da je tam prav romantična dežela in da se mu dopade. Ali tudi je zapisal: ljubi dom! . . . Ravno pri teh besedah je tudi meni spolzela solza po lie«. Ali kaj hočemo? Nič mu ne moremo pomagati. Denarja, pravi ne potrebuje, za jesti ima dovolj, svobode pa*ni kot doma. Ravno za U princip se najbolj bori vsako živo bitje —za svobodo. Charlie Urap mlajši sin Mat-U Drape jeTbil tudi na dopustu. On se nahaja v Seettlu, Wash. Saj veste: em prihajajo, drugi zopet odhajalo k svojim kadrom. To se bo gddilo Uko dolgo, dokler ne bo zapisano črno na belem: "Konec gorja—pojdite domov, kolikor je vas še živih. Onih, ki sdfiedli, pe ne moremo poslati domov—oni so že našli svoj dom . H koncu felim vam vsem skupaj vesele božične praznike in srečno leto 1044. ' Frank Fink. Se priporoča Miklavžu Weel M!ddlesex, Pa.—Naj se /x>pet malo oglasim, da ne bodo prijatelji .mislili, da sem že zmrznil v tej naši sibirski zimi. Imam več zaostalega za poročati, toda jom to storil kasneje, ko mi bo •as dopuščal. Sedaj smo zelo zaposleni v tovarni, ob nedeljah so pa seje društev in klubov in zdaj tudi volitve odbornikov. Na božični večer, 24. dec., pri redi naš mladinski krožek primerno igro s petjem v Sloven-»kem domu* v Sharonu. Ves pre ostanek je namenjen našim revežem v stan domovini, to je za pomožno akcijo. Torej ne pozabite tega večera priti vsi od blizu in daleč. Po igri pa bo prišel zopet Miklavž kot vsako leto in bo obdaril male in velike. Seveda, kdor bo bolj priden, več bo dobil. -i O, ti sveti Miklavž! Mnogokrat 3i me že oblagodaril s kakim darilom in gotovo me tudi zdaj ne boš zgrešil. Saj nisem tako naUnčen. »Vse mi prav pride, tudi "železna" v teh mrzlih dneh. Saj veš, da se v prodajalni tako teliko dobi, posebno pa še jaz, ker ftvim daleč proč. Tu di samopojno pero bi mi prav prišlo. Sedanje je tako slabo, da mi papir trga in črnilo razliva po papirju. To lahko vidi tudi naš urednik, da se ne lažem. Zato prosim tudi urednika, če kje vidi Miklavža, naj mu priporoči, da potrebujem dobro pero. Če ugodi tej ny>ji želji, bom čitate-lje Prosvete še večkrat zabaval s kakim dopisom, drugače bom pa naredil po svoje. Božičr s in novoletne kartice so že. pričele prihajati. Prvo sem dobil 11. dec. iz Clevelanda od družine Rcbol. Jaz sem pa začel —šparati. Zobotrebcev ne potrebujem, žvcplenke tudi rajši prosim kot kupim in letos bom nekaj prihranil tudi pri božičnih in novoletnih karticah, kajti jih ne bom dosti pisal mojim prijateljem in znancem S tem bom prihranil nekej deU tudi poštnim uslužbencem. Ti so že zdaj Uko zaposleni, da nimajo časa, da bi mi redno dosUvljali Prosveto. Včasih jo dobim šele čez štiri dni, včasih pa kar tri skupaj. Potem pa čiUj, če imaš toliko časa. Ker sem že zapisal, da letos ne bom posUl dosti sezonskih voščil, nej pa tukaj voščim vsem prijateljem in znancem in vsem čiUteljem Prosvete vesel božič in srečno novo leto. Želim tudi to, da bi se naul fantje, ki se bojujejo po vsem svetuj vrnili domov k svojim dragim zmagoviti, zdravi in srečni Anion Valentinčit. Ruth Allesi Veni (lavo) In Elir Chrtailno Olaen. članic! unU« hotelskih ualnšbeecev v New Torku. Delo se SANS Sharon. Pa^-Na seji dne 5. dec. je bilo sklenjeno, da se zastopniki Sansa potrudijo in gredo okrog Slovencev, da poizvedo glede nakupa vojnih bondov in obenem tudi pobirajo prostovoljne prispevke za Sans. ki se zelo trudi za osvobojenje Slovencev v sUri domovini. Vse to pa stane denarja. Torej kadar vas obiščemo, ne izgovarjajte se. Pojdite zastopnikom na roke in prispevajte kolikor morete. Tudi nam ni lahko hoditi od hiše do hiše in trkati na vraU, ali dolžnost nas veže. Glavna seja naše podružnice Sansa se vrši 2. januarja. Pozi vamo vse Slovence, da se udeležite te seje, da si izvolimo odbor za 1944. Ne recite, da na to sejo spadajo le zastopniki in uradniki. Toliko je v vašo korist kot v našo, torej pojdimo vsi na to sejo, da razmotrivamo in ukrenemo kaj koristnega. Iz urada Sansa dobimo več komunikacij, katere je nemogoče razdeliti med vsakega posameznika. Te stvari se lahko preberejo na seji in sli šali boste, kaj se dela v Jugoslaviji in Ameriki za osvobojenje naroda. Joe Pavline in Joe Steklarčič sU pred zadnjo sejo nabrala $20 kar je že lepa vsota, ker je \ North Sharonu le par Slovencev —so pa tisti napredni. Joe Pav-linč je nabral že lepo vsoto za Sansa med svojimi prijatelji. Čast mu! Le še Uko naprej, Joe! Torej na gUvno sejo 2. jan. pridite vsi in tudi prinesjte co-pake, da bomo videli, če ste za osvobojenje svojih bratov in sester v sUri domovini. Oni potrebujejo vaše pomoči. Frank Okorn. Ujnik. Glaa la Kenede St. Catharlne. Ontarlo. Kana da«—V Prosveti člUm dopise iz raznih krajev dežele in vidim kako je v Ameriki. Tako se bom tudi jaz oglasil iz Kanade in povedal, kako in kaj je tukaj. Tukej je še precej Slovencev ki delamo v raznih tovarnah Delo res ni naporno, ali tudi pla ča ni velika. Nekateri delajo na kontrakt ali od kosa, toda se morajo zelo. mučiti, de 4pbe tistih par centov več; ampak to jim bo še enkrat škodovalo pri zdravju Nas je per Slovencev, ki pregledujemo one komade, ki jih drugi akujejo. To delo bi lahko oprav ljal vsakdo, pa naj bi bil še Uko sUr, ali pa desetletni deček. Sedim in ko me začne vse boleti se premeknem ne drugi sedež Teko gre dan ze dnevom. Pregledujem, ker izdeUjo pri dveh parnih kladivih. Včasih se jim eno kladivo poUre, popoldne pe še drugo. Tedaj hodim po tovarni kot izgubljen pes, toda šiht mine in pleče $5 je vseeno. Teko sem zvečer boli spočit kot zjutraj, ko vsUnem. Zdaj pa nekej o naših farmar jih. Okrog našege mesta St. Catharine je nad SO slovenskih fsrmarjev, vsi dobro situirani. Farme Ime jo ne dobrem kraju in zemlje je rodovitne. Pečajo se s sadjarstvom. 2UdjfJe poletje sem ftel večkrat obirati slive, breskve in grozdje. Ubogo drevje je bilo Uko obloženo z žlahtnim sadom, da je komaj držalo. Večkrat aem se pošalil z mojim prijateljem Pintarjem. de mu je gotov* vrag pomagal, ker mu je sedno drevje Uko obrodilo Ampek dragi čiutelji. noben vrag mu ni pomagal. To so naredile pridne roke.\Na vsaki strani sem videl angleške ferme, kjer je bilo drevje stari k avo. trave pe Uko velike, ako bi bila fermerice v njej. bl je jastreb ne videl Ali pri naših slovenskih farmarjih je pe vse drugače. Tam ne vidiš drugega kot Filmaka Igralke Gala Robbins drevje, pod drevjem pa Uko čisto, ako bi kdo cent izgubil, bi ga lahko pobral kot na tlakovan ni cesti. In drevje je mlado in lepo razraščeno. Zatorej Uko či-sU in gnojna zemlja dobro obrodi. Gledal sem to ubogo drevje ki se mi je Uko zahvalilo, ko sem ga obral. Stal sem dva čevlja od Ul in z male slive nabral 26 besketov. Vidite, koliko lepih copakov je prineslo pridnemu farmarju. Ti farmarji so res srečni. Pre ko so delali po zlatih rudnikih so si prislužili lepe cente. Potem so prišli iz North OnUria in tukaj pokupili farme od Angležev in dobro napravili. Na farmi oni ne bodo lačni, pa naj pridejo še tako slabi časi, kakor so bili, ko človek ni mogel nikjer dobiti dela za noben denar. Teh farmarjev ne bo skrbelo, da jih bo kdo vrgel iz hiše na cesto, ker oni so v Svojem. Mi drugi, ki imamo kmetije starem kraju, smo pa siromaki. Vse cente smo tja poslali in vse dobro popravili, da je imel IU lijan in zdaj Nemec kaj razbija ti. Tukaj smo se mučili in varčevali, da smo nekaj prihranili, zdaj je pa vse vrag vzel. ČiUl sem, da so Italijani mojo rojstno vas Kompolje s topovi razbili, del vasi je pa tudi pogorel do tal. No, kaj zdaj s temi siromaki? Skozi Rdeči križ sem dobil pismo od otrok, da je mama, oziroma moja žena umrla 10. avgusU 1941 in da so sami osUli, po Številu pet otrok btez varuha. V pismu je bilo 25 besed po nemško. Glasilo se je "Mama je umrla, imela je pljuč nico. Dbma smo zdravi vsi. Za oskrbnika šo nam posUvili tega in tega. Pozdrav!" To je bilo vse. - Pispjo Je bijo datirano januarja 1942, jaz pa sem ga dobil 10. oktobra 1942. In zdaj—kie so mojiijubi otroci brez marhe, brez hiše, lačni raztrgani, prestrašeni in btez vsega? Še Um je hudo, kjer imajo očeU in mater doma, še mnogo huje je pe ze Uke kot so moji. NajsUrejši sin ima 22 let najmlajša hči pe šest let. Nima jim kdo dstl skorjice kruha, ne tolažbe, sploh nič. Oh, kako m je hudo, ker tukaj imam vstge dovolj. Pri vsaki jedi pravim ________ sam sebi: Ko bi le mogel nesititi Kar naenkrat pa pride «J moje revne otročičke vsej s ti- de povelje, da se mors p" Pa vej samo avo ne. aem svojo sUrejšo sestro! kai i to—svetovna vojna Odgovori* mi je, da se bo vse teplo po v** svetu, berač pa dostavi ja3 ravno ti boš dorasel to klanji n res sem se vojskoval Berač je še rekel, ko bo prišla druz, svetovna vojna, bo še hujša od prve; strašna bo Uko, da bo narod uničen. Ostala bol žena in gledala, kje je kako bitje. V daljavi bo zagledala caj človeku podobnega: stefl„ bo tja, toda namesto človeka bo sUl štor in žena ga bo objemala in se zjokala. Vidite, kaj Ukega lahko pride, Sovražnik je še močan in zavJ niki tudi ne bodo odnehali. T strašno klanje gre lahko do kon ca. Pride velika bolezen, ki pomoriti še psUle. Kar bo ost* lo mladine, iz te ne bo nič nar»_ ščaja, ker so preveč sestradani Tako se bo lahko svet uničil. Jugoslavija je pobrala vsak sorte narodnosti. Po ruski revo luciji je pribežalo tja tisoče ti stih belih gardistov. Ti so različni uradniki, zdravniki, uči telji, sodniki, odvetniki in v* vedi, kaj še. Vsi sami reakcio narji. In ta element je izpodri nil naše uradnike, da so osta brez službe. Naj povem sluč mojega bratranca. On je bil nekje na Štajersko za nadučitelja. Ko je v stari Av striji prišla mobilizacija 1914, je bil poklican pod orožji Tisti učitelji so delali za razbit; Avstrije in za novo državo Jugi slavijo. Hodili so od vojaka vojaka in jim govorili, naj se n bojujejo proti Srbom in Rusoa češ, da so naši bratje. Kar ni enkrat jih pa zagrabijo avstrij ski Nemci in hajdi v zapor ljubljanski grad.' Tam so moj« mu bratrancu potrgali zvezde-bil je nadporočnik—cesarske i šive in kapo. Enako tudi osti lim. PosUvili so jih pred vojn sodišče—sedem oficirjev—in bi so obsojeni na smrt. Njegova žena dobi telegr naj pride Ukoj do njega, če | hoče videti živega. Moja mati njegova žena prideta do mem naj ju spremim na ljubljansi grad, da ga bomo še enkrat deli, predno ga ustrele. Ko pridemo tja in prosim stražo za vhodno dovoljenje, nau pravi, da ni mogoče priti do ob sojenca, ker on ni civilni, marve vojni zločinec. Pustil sem tisto ga osla, se zmuzal naprej in i' k nadporočniku, ki mu kdo smo in ksj želimo. On mi j dal dovoljenje, da smo lahko f naprej. Moj bratranec se je smejal, I smo ga zagledali. Rekel sem i "Tone, kaj ti če nova država, boš za to delo jutri ustrelji On: "Jaz bom plačal s življenjem jutri ob petih zju na ljubljanskem strelišču, boste dobili novo državo in živ li v miru. Ločili se boste Nemcev, kajti mi smo bili tla ni in zasužnjeni pod Avstnji Drugi dan zgodaj zjutaj mo spet do grada. Pripel* vseh sedem obsojencev na rišče. V tistem trenutku pa de povelje, da je Hren (moj tranec) in še trije drugi pol ščeni, osUle so pa gnal» na lišče, oziroma morišče. Ko je leta 1918 Avstrija pedla, je nastopila država SJ Avstrija je propadla in mr se je začelo pomikati proti i mu domu. Tudi moj brst jc šel na svoj dom na Staj kjer je učil toliko let. živel pem kraju in imel dosti z« da je Uhko pridelal vts£| volj za svojo družino. W žena je še zmiraj učila stim, ker gre tukej v smeti M v drugi kraj imeli bi dovolj hrene. Teko mi je hudo, da se večkret zjokam. Ali kaj hočem, ker pomagati jim ne morem. Vidite, dregi rojeki in rojaki- j* imel vse dobm nje. koliko gorje je po , svetu. In kdo je kriv tege strašnega kla nje in mučenja med narodi? sem v zednjl svetovni vojni, eli nem je bilo strogo prepovedano. de ne smemo kreeti eli komu napraviti škodo. Gorje mu. kdor se je pregrešil čez to prepoved. Ce ge je dobil oficir pri kršenju tega zakon A, mu je pognal kroglo v glave. Zato snio se beli delett kaj Ukega Danes so pa tt ber-beri vse drugačni. Delajo, kar hočejo, iamo de bo čim prej pokončen naš trpeti narod, da bo dosti praznega a barberje. Bil aetn to majhen, ko pride berač In prične govoriU. di bo prišla svetovna vojna. Vprašal Phribc v m faro. Moral se Je udatip^ m aeje preselil Ns njego^ sto so posUvili ruske*« disU za učitelja T. N <*» sli bratranca, ki je ikorsj dal 1*-1 življenje a novo Ju*.J Bil ji poslali v kraj. kjer ni n* tivett. ne umreti. ' NJemu se je U nova dri** ko zamerila In P^^l naredil oporoko, kadar » de njegovega t^ * kopati, ker U de bi jo žgejo in njerfiv vetrove, da ge raiRf^S strani. In prsv Uko m r lo, ko Je umrl. k Zdaj JTiS ti ruski betofsrdisti p« lavi. keko mučtjo Jut (DsUaes* TOREK. 21. DECEMBRA Glasovi iz ! naselbin (Nadaljevanj« B L strani.) -Nedičevo" vlado. Take \ bo treba iztirati iz države kor tudi Kočevarje. Oni so i ^ svobodo, svoje nemške m sploh so jim vse privolili. je prišel Hitler, so Kočevarji pet imeli vso prednost, naš te so pa tepli in mučili po "vsem rojakom in rojakinjam veSele božične praznike in srr v no novo leto! Anton Hren vrage ka-imeli šole Ko zo-bra-zapo- Izkusnje starega naseljenca Piše rojak a severosapada XXIII Na renču tudi ni bilo več cow-boyjev, niti številne goveje živi ne, ker je država vzela vso zemljo razen nekaj malega okoli hiše. Rožičin brat, ki je bil takrat brhek mladenič, ko so mene zaprli, je sedaj izgledal še starejši kot je bil. Ifoo nogo je imel umetno, denarja pa več kot je sam vedel, a kljub temu je samo-taril tam s svojo ženo. Imel je dva sinova, dve hčeri in več vnukov, katerih vrata so mu bila zmiraj odprta, da se preseli k njim, ali se ni hotel. Rožica, kje si ti, ki si tukaj okrog mene pred davnimi leti kamenčke metala, prepevala in skakala kot mlada srna . .. Prestala si prav gotovo več žalosti kot jaz. Ne daleč od tukaj te krije črna zemlja. Ne bilo bi prav, ako bi ne šel na tvoj grob in tam pomolil očenaš. Tudi ne bo prav, ako ne bodo i mene poleg teba zakopali . . . Drugi dan so mi na njeni go mili moji dobrotniki obljubili, da bom pri njej zakopan ; . . Hvala vam stokrat! Prvo pomlad po tistem, ko sem prišel na ta renč in postal "princ", ker bil sem izbran za moža najlepšemu dekletu daleč naokoli in najbogatejšemu v vsej okolici, sem na konjičku večkrat odjezdil na mali hribček v bližini. Tam sem navadno skočil s žonjička, se usedel ali pa stal na precej velikem okroglem kamnu. Stoječ ali sedeč na tem kamnu, sem gledal proti vzhodu v neskončno daljino proti svoji rojstni domovini. Premišljeval sem o svoji pokojni mami, o svojem očetu, bratcih in sestricah in stari teti; kako sem bežal iz svoje rojstne hiše; kako sem z vrha Kočevske gore zadnjikrat gledal doli v Belo Krajino; spal pod nekim kozolcem pri Ribnici; kako me je gostilničarka v Ribnici sumljivo gledala, ko sem si pri njej kupil za pet krajcarjev kruha ... Yes. o vsem tem sem premišljeval na tem okroglem kamnu, kkor tudi o tem, kakšna katastrofa me je zadela na tistih hlodih na morju; koliko muk, stradanja. vročine, ponoči pa mraza »ni prestal, se znašel v Mehiki skoraj mrtev, potem pa dospel ta renč, kjer so me vzeli pod rtreho dobri ljudje, najprej iz usmiljenja, potem me pa po-vzdignili za najboljšega člana »voje družine. Skoraj vsakikrat, ko sem na tem kamnu o vsem tem premišljeval, so okrog mene pričeli padati kamenčki. Sel sem za grm in tam našel—smej očo se Rožico s polno pestjo kamenčkov ... Tukaj na tem kamnu sva si z Rožico obljubila zvestobo do konca življenja. Ona mi ni ostala zvesta le do konca svojega življenja, ampak za vse veke, kajti ona počiva pod polovico tega kamna, drugo polovico pa je pustila zame. Spomenika drugega ni na tem grobu kot v U kamen izklesana odprtina, široka 14 palcev, visoka 12 palcev, globoka osem palcev. Vratca na tej vdolbini so iz brona, od njih pa ima še danes ključ Rožičin brat. V vdolbini je majh na bronasta tablica z napisom: "I hope you vvill rest here— Rožica." Ko sem bil jaz na tem renču, se ni nikomur niti sanjalo, da bo kdaj na tem holmcu pokopališče. Pozneje se je v tisto okolico naselilo več ljudi in na Rožičino željo so izbrali ta prostor za pokopališče. Na tem kamnu sva se z Roži co večkrat pogovarjala, da bova šla kmalu po najini poroki obis kat moj rojstni kraj. "Yes, my dear, najprvo, ko prideva tja, bova šla pomolit na grob tvoje mame, šele potem bova šla k tvojemu očetu, bratcem in sestrici, katere bom jaz po slovensko pozdravila, kakor si me ti naučil: 'Zdravo, moj ljubi oče! Zdravo, bratje in sestra mojega ljubega moža!' Tvoje mačehe tudi ne bom pozabila. Njo bom prav 4ako pozdravila kot tvojega očeta. In tvoj učitelj? Yes, on bo 'best man' pri najini drugi poroki v tvoji rojstni domovini. Tvojo sliko bova tudi s sabo vzela in jo obesila tam na dolgi steni. Naj tam ljudje vidijo, koliko si pretrpel predho si mene našel . . Tako sva se neštetokrat pogovarjala na tem kamnu, pod katerim sedaj počiva Rožica. Morilčeva nakana je prekrižala vse te epe načrte, naju z Rožico pa za vse življenje pahnila v žalost in trpljenje. Rožičin grob sem obiskal šele drugi dan, ko smo prišli na renč, ker prišli smo tja že proti večeru. Moja dobrotnika sta prenočila v hiši starega očeta, jaz pa v niši, katero so gradili zame in za Rožico takrat, ko je bil njen oče umorjen. Spal sem v isti poste-ji, v kateri je Rožica umrla. (Se nadaljuje.) Mussolinijev sin mobilizira armado Bern, Švica, 20. dec.—Vittorio Mussolini, sin bivšega italijanskega dikUtorja, je prevzel vodilno vlogo v mobilizaciji fašistične armade z odobravanjem diktatorja Hitlerja, se glasi vest iz nekega kraja ob italijansko-švicarski meji. Cilj je formiranje armade 350,000 italijanskih republikanskih fašistov v Nemčiji. Del te naj bi tvorili itall-; anski vojni ujetniki, katere dr-::e naciji v taboriščih. Nsjssnesljivejše dnevna delavska veati ao v dnevniku "Prosvetl." AU Jih »tete veek dani Konferenca * ■ 0 i' v Teheranu Napisal Victor M. BienstoCk Kairo, 6. dec. (ONA).—Zedi-njene države Severne Amerike, Velika Britanija tn Sovjetska unija so bile zaveznice že skoraj dve polni leti—združeni v skupnem boju proti strahovitemu sovražniku—predno Je po-stalo mogoče, da se njih voditelji sestanejo na skupni konferenci kot v Teheranu. Ta kratka misel nam pokaže, kako globok je bil prepad, katerega so končno vendar s polnim uspehom premostili Roosevelt, Churchill in Stalin. Ta konferenca pa mora tudi ravno radi tega veljati za enega najvažnejših dogodkov v tej vojni—kajti ta konferenca je naposled vendar spojila trojico separatnih in posameznih vojn, katere so Anglo-Amerikanci in Rusi vodili proti svojemu skupnemu sovražniku v eno samo, skupno fronto, i |lz deklaracije je razvidno, da je Stalin zadovoljen z dozdaj še neobjavljenim dnevom, ki je določen za začetek "operacij, ki se bodo začele z vzhoda, zahoda in juga," in da bo to izvedeno čim prej, kakor hitro bodo mogli Anglo-Am:.*nkunci nastopiti z vsemi svojimi silami. Res je sicer, da gre tu za vprašanje, ki se tiče pred vsem vojaških računov, toda stvar sega tudi daleč v politično ozadje sedanje vojne, tako da je bilo potrebno, du pride do političnega sporazuma najvišje Vrste. Na polju vojaške strategije se izraža deklaracija s toliko jasnosti kot je le mogoče pričakovati ter pove kratko in jedrnato, da so se zavezniki sporazumeli glede načrtov za popolno uničenje nemških oboroženih sil in ds je bil dosežen tudi sporazum glede splošnega obsega teh operacij in preciznega datuma, kdaj bodo izvedene. | Dejstvo, da je Stalin podpisal to deklaracijo, potrjuje, da bo brez vsakega dvoma—neglede na sklepe pacifiške konference, ki se je vršila pred konferenco v Teheranu—vojna v Evropi dobila s strani Anglo-Ameri kancev vso podporo in da bo vsaj začasno borba na Tihem Oceanu ostala pred vsem pomorska vojna. Povsem očividno je, da je Stalin prepričan, da deklaracija glede Kitajske ne bo ovirala Anglo-Amerikancev, da nastopijo v Evropi z vsemi svojimi silami. Konferenca v Casablanci je dala Churchillu priliko, da je izgovoril svojo glavno krilatico "koncu začetka"—Teheran mu zdaj nudi priložnost, da oznani tudi "začetek konca". Akoravno pa Je konferenca povedala v vojaškem pogledu vse, kar je le mogla, bi se ji moglo očitsti, da ni prinesla nobenih podatkov—»preko onih, katere nam je dala moskovska dekla-rscijs—glede odločitev za povojni čas. Uradni opazovalci, ki so bili nsvzoči na teheranski konferenci, prsvijo, da je bil ves zadnji dan posvečen izključno le rsz-motrivsnju političnih proble- f. M.ton.r (levo), član Jeklarake unUe CIO, ln Otto O. b uit Ier. član unije kemičnih delavcev ADF, dva tsmed štirih delavcev, katere 5e urad aa vojne informacije poslal v Anglijo, kjer bodo obiskali volne tovarne. mov, toda o teh «je le malp prišlo v besedilo deklaracije. Prej je vladalo prepričanje in pričakovanje, fla bo sestanek štirih velikih prvakov razjasnil in razčistil položaj podjarmljenih evropakih narodov in morda pokazal vaem nezadovoljnim satelitom, po kateri poti se morajo rešiti iz svoje zagate; Moskva je to storila za Avstrijo. Najbrže bo tudi nekaj rasočaranja radi dejstva, da ni nobenega znaka, da ao se trije prvaki sporazumeli glede osnovnih vprašanj nemške predaje. Mali narodi, ki do zdaj niso imeli nobenega vpliva na razgovore in bistveno važne odločitve glede bodočnosti evropskega kontinenta, pa bodo vsaj do gotove meje našli nekaj zadovoljstva na podlagi obljube, da bodo tri velesile "streitu le za tem, da sodelujejo z njimi vsi narodi, veliki in mali", pri ustvarjanju miru ter v dejstvu, os!e piečita resignacijo u SANSA, katero sta jjodpisala rev. Aleksander Urankar m rev. John J. Oman. Po čitanju izreče sledečo izjavo: "Kot predsednik SANSa, kateremu je znano vse delo, ki ga Je SANS do danes završil, konštati-ram, da v realgnaclji navedeni rs* logi ra odstop ne drže, da se SANS zvesto drži vs«h resolucij In točno izvaja vs« naloge, ki mu Jih J« naložil Slovenaki narodni kongres, da dela za svobodno, zedinjcho, dernokiatiČno Slovenijo, da dela obenem za svobodno, demokratično, federativno Jugoslavlj o. HANS ne defa in nI delal tega, kar ta dva gusptala trdita. Kot predsednik je moja dolžnost, da moram to izreči in to tudi javnosti povedati " > Dr Ketn predlaga, da se leeignacijs z obšabivanjem sprejme na /nanje Predlog je podpiran In soglasno sprejet Brat Zaiar nato izreke, de globoko obžaluje, ker sta ta dva od« bor nik a poslala svojo odstupnico. Bila sta zapeljana Zmeraj je imel upanje, de bomo lahko skupno delali bres kakih rasprtij kot smo do sedaj Ker pa odstop odločno 4ahtavala, njun korak U srca obžaluj«, kajti spoštuje obe in Je nanju polagal velike zaupanja. (Dalje v dnevniku) WAR STAMPS TOREK, 21. DECF\mp i PKOSVEJTA , ■ ■ - . MATH COMES TO SNIPERS WHO HID IN U.S. BARGES mar. menda dovtipom, ^ ^ -treie, ko je ugl^J (P^je prihodnjič.^ Razni mal^ogU,; POTREBUJEMO mizarje ^117! in strugarje; stalno NA PRODAJ 4 sobna zidana "cona«?*1' ka Velike sobe. G.raža X " 2734 S. Ridgeway, Chicgo ' GUSARJI CLAUDE FARRERE (Sa nadaljnja.) Vaše žene in dekleta sede doma na toplem, moja ljubica je pe z menoj na krovu in karteče žvižgajo okrog nje! In vendar sem jaz tisti, ki sem se hotel udeležiti te bitke, in ki nimam v njej ničesar pridobiti, izgubim pa lahko prav mnogo! Sedaj ps se boste bili, dečki, to vsm prisegam pri krvavordeči zastavi, ki plapola tu nad nami! Naprej, pravim, na naskok, ali vas pa s temi lastnimi rokami ..." Dalje ni govoril. Svetle njegovi oči so govorile ie zgovornejše in dvignjeni pištoli na-glasita njegove besede na način, ki si ga moral razumeti . . . Med tem govoričenjem se pa že zopet prikazujejo holandski vojaki, ki ao se izvili izpod cele gore platna, konopcev m drogov, ter začeli prihajati na sprednji krov, se tamkaj razvrščati in tudi prav pošteno streljsti na mladiče iz Saint Maloa. 2e pri prvih strelih popadajo štirije Malonezi. Tako v nas križnem ognju sovražnika in lastnega kapitana in na najsurovejši način postavljeni pred dokaz, da grozi smrt na desni in smrt na lavi, da je treba torej na mestu poginiti ali pa zmagati, ni tem ovcam preostalo nič drugega, ko da se spremene v divje volkova. Z glavami naprej, tuleč deloma strahu, deloma besa, se zaženejo naprej, da splezajo na sovražno ladjo, ki moli tik "Lape podlasice" iz morja kakor ogromna gora, ki hoče malo fregato vsak čas stisniti s svojo gmoto. K sreči tvorijo popadli in med seboj zapleteni drogovi s platnom in povodci neke vrste most. Za mornarje ni posebna težsvs prekoračiti takšen 1MK Ni še poteklo četrt minuta, ko že zapazi Tomaž, da je ostal sam na zapuščenem svojem krovu, njegovi dečki pa so vsi ns sovražnem krovu, kjer se vržejo z obupnim naporom vseh svojih sil s sekirami, meči in noži ns Holand-ce. Tomaž je zato nekaj čaaa miren ter spleza po nekakšnih razbitkih na vrh, da se razgled* po bojišču ... Položaj se med tem ni bistveno izpremenil. Kvečjemu v dobro. Konvoj je sicer še tukaj, toda zelo oddaljen, m še vedno beži z razpetimi jadri. Sedaj se že sme smatrati, da je rešen in da je predrl blokado, kajti goepod de Gabaret se še vedno bije s sovražnikom m ae ša vedno ukvarja s petimi Holandci, ki se ne morejo odtegniti njegovim ostrim pozdrsvom. Ps tudi nobena onih štirih sovražnih ladij, ki so napadle "Prekanjeno" in "Lepo podlasico", ne morejo zasledovati bežečega sprevoda trgovskih ladij, kajti vsaka obeh fregat se drle po ene sovražne ladje tik nje, drugi dve, ki sta od "Lepe podlasice" prejeli vsaka po eno dobro merjeno širino v svojo takelažo, »ta pa izgubili svoje glavne jambore in se gi bijeta sedaj le iz-težka, uko, da se divjačini pred Ukšnimi lovci ni več bati. Nesrečna "Prekanjena" je pa, da priznamo isUno, res sama prišla v dokaj neugoden položaj, ker njen kapitan pač ni znal napasti svojega Holandca na tako izredno spreUn način, kakor iz vež bani Tomaž. Pa tudi v tem zelo razbitem stanju, kakor je "Prekanjena", ki je vzdržaU sovražni strašni ogenj iz bližine, se je kraljevska fregaU Uko zapletu s sovražno ladjo v eno skoraj nerazdruž-Ijivo enoto, da se tudi U nasprotnik za dokaj čaaa ni mogel zanašati na to, da se je otrese in da iznova za počne preganjanje. Tako dobro gre. kakor le mogoče!" zakliče sedaj iznova oveseljeni Tomaž Ludviku, ki stoji ves čas na svojem mestu sredi poveljniškegs m oslov is ob krmilu. Ko še tako kliče, se odpro vrata za njim in Juana se prikaže. Čudovito lepa in v svoji najlepši brokatni halji, napudrana m našminkana, dasi ji to ni bilo potrebno, kakor plesalka in ne kakor gledalka strašne bitke na krovu Udje, koraka Juana brezbrižno in ravnodušno proti poveljeni-škemu mostovžu. Streli udarjajo tu ali tam, karteče, krogle ali kosi železa žvižgajo okrog nje. Dekletu pa od zavzetja Ciudad ReaU dalje takšna godba očividno ugaja, ker se prsv nič ne briga za opaznost, marveč dostojanstveno koraka proti Tomažu, ki od razburjenja je-dva diše, ko vidi, kakšnim nevarnostim se iz-posUvlja njegovo dekle. "No?" pravi, "Kaj bitka še ni končana? Se vedno niste zavzeli ladje, ki je tu pred vami?" Tomaž strmi v njo negibno in kakor okame-nel _ Ona pa migne z rameni in našobi krasne ustne, kakor dama, ki se dolgočasi. Potem pa pravi zaničljivo: "Uh, to je pa res Idavrna in dolgočasns bitka! Kaj pa deUte pravzaprav vi tukaj, pa tako sami?" Tomaž sname svoj klobuk z nojevim peresom," pozdravi nizko, vrže potem klobuk ob tla in izjavi: "2e grem!" Z istimi dostoj anst veni m i koraki, s katerimi je ona prišla, sa on sadaj oddaljuje, gre naravnost proti sovražni ladji, ter koraka tudi po onem gibkem mostu na sovražni krov, mirno dostojanstveno in skoraj počasno, z mečem v nožnici. Baš U trenutek so Holandci, ki se jim je posrečilo preriti se skozi razbitke in urediti se v dobre vojaške vrste, pričeli odrivati Maloneze pred seboj. "Lepa podlasica" je sama priha-jala v opaznost, da jo Holandci zavzemo. Toda s sprednjega kasteU se prikaže mornarjem, ki se že umiksjo, U hip velika Tomaževa posUvs. Ta Tomaž rjuje: "Jagnje prinaša pomoč! Jagnje! Jagnje! Jagnje!" Njegov mir se spremeni, kakor na mah v naj besne j šo krvavo ljutoat. Zaleti se v sredo sovražnikov in tako strašno bije in seka okrog sebe, da se umaknejo tudi najhrabrejši. Bitka se spremeni in kakor z enim zamahom dobi drugo lice. V krvavi pijanosti potegne Tomaž svoje ljudi sa seboj, da so Francozi U hip zmagoviti. Kakor takrat na krovu galijone, ko so gnali premagance pred aeboj proti zadku ladje, kakor čedo ovac, ter jih pometli končno, kakor kup smeti skozi veliko lino v notranjost Udje, tako zaženo sedaj tudi Holandce skozi isto lino in peklo požre preplašeno čedo beže-člh, ki tulijo v svoji grozi, kakor trop pogub-1 jen cev Skozi isto lino ps plane za njimi Tomaž, ki še vedno grmi iz polnega grla: "Jagnje! Jagnje! Jagnje!" tak zavaljen, okrogel debeljko. Izpod lahke krčmarske čepice je kukalo ozko nizko čelo, lica zalite ln kepasU. Mastni nos je vo? hal topo navzgor, široka spodnja čeljust pa se mu je tresla od smeha. "He-he-he!" se je rnekeUl Ča- Tona-a-č, kja si! TonaČ, To--na-a-čf" Tonač ge je približal k brajdi. Razgrinjal je široke liste, kakor bi grozdja iskal, kakor bi trte ftt#l. toato je gledal v vodnjak in se gpdal na klicanje iz krčme čez dvor. Hofcil je po prstih, a ko je opazil Jurija, je udaril v trdne korake in obsUl pred njim. Spoznala sU se po dragih očeh in po molku. B&lčala sU osuplo in kakor radovedna vsled živega nasprotja med sabo. Lica v brazdah, v katerih je tičaU tema, oči globoke Iti kalne, život krepak pa poetiMb; tak je stal Tonač pred mogočnim, dobro rej enim Jurijem. Če se je nasmehnil Juriju in ja vprašal prijazno: "Mati ifc zdravir Jurij mu Je podal desnico. "8o, a ti si zdrav?" "Kolikor fce da! Zdaj pijem..." Izvil ja roko iz Jurjeve in urno postopfl na cesto. Dejal je'še ravnodušno! "ft-idi k Camarju!" In pred kpčmo, predno je stopil čez prag: 'Pridi, Jurij!" je zaklical in izginil. "Kaj je povedal, kakov je bil?" je vpraševala sikajoče. Jurij jo je nejevoljen odrinil. "Med hudiče vas je poslal," je odvrnil zamolklo in stopil urno proti krčmi. Knezovka je vreščala za njim: "Greš v krčmo/ti tudi? Glej, da te ne zakolje ... Kadar je pijan, je kakor obseden. Zdaj ko se je po svetu Idatil, bo še hujše, le glej . . ." Vrnila se je v hišo, toda že na pragu se je sesedU in strastno zajokala. Kakor črne pošastne roke so štrlele berglje nad njeno sklonjeno glavo. Vpila je in klicala Boga, da bi se je usmilil in jo k sebi vzel, ker je to dočakala, da jo zaničujejo lastni otroci. Besna je tolkla z glavo ob steno, klela in razgrajala, dokler ni prišU Francka in jo napol odnesla in odvlekU ter zaprla vezna vrata trdno za sabo. VODSTVO TISKARNE APELIRA MA ČLANSTVO SJIJ>JW DA TISKOVINE NAROČA V-SVOJ! TISKARNI Ko je stopil Jurij v Krčmo, je sUl Čamar pri peči križemrok, j GMOPPINO DAV5 LEFT ro aoy / vedno je Uko bahat ,in velika-ški, kakor ]fe bil . . . Se vedno ukazuje, kadar govori, nič ga ni izpremenila tujina ... Ko pa se je spomnil njegovih kalnih oči in brazd v njegovem obrazu, se je ozrl Jurij visoko po nebu in sklenil, da pojde v krčmo. Naaproti mu je priropoUla sUrka. : Ob solčnem zatonu istega večere se nudi meščanom morskega mesU de Grace, ki jih je grom oddaljena kanonade polnoštevilno privabil na obalo, redek in sUvodobiten pogled. FregaU, ki ja skoraj brez jamborov, se opote-ka aem in tja in zavije končno v luko, namesto jader pa ima nekaj platnenih cap, da lovi veter. Za seboj vozi v šlepu dve linijski ladji, obe tako obriti in goli, kakor so čolni za most Trikraten polom je to, kar prihaja in kar se vzdržuje nsd vodo le z največjo težavo. Toda na tem polomu plapoU trideset zastev, sicer tudi rszstreljenih in rszcefrsnih, da izgledajo kakor najfinejše čipke, toda trideset zasUv, Id pripovedujejo o junaštvu. (Dalje prihodnjič.) 2157-81 8a LAWNDALE AVENUE my native land Spu*l.LOUIS ADAMIČ —a letne nsaiPalmi Kse pa člani fte plačajo pri asasmaotu Sl*-iadntt, se Jim ie prtitsji k aassftatol TeaaJ aadaj ai nroka. da ja Uat psadsaf aa liane 8MPJ. lisi Ptoavata )e vaša lastalas a aotovo je w vsaki dndttsd nekda. kl M rad mal Ust vsak Ssa. Pojasnila*—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ijs" SNPJ, aH čase preasll proč od družina In bo sabtevsl ssin s tednik, bode mešal UsU član is dotične druRne, Id ja uko skup* naročena aa dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU upravndtvu in obenem doplačati dotično vsoto listu Passveta. Ako tsj» « stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto narotn«* Npva knjiga, katero bo čitalo stotisoče ljudi Hrom Zdr. držav, med njimi mnogo važnih vladinih funkcionarjev v VVaahingtonu, poaebno še oni, ki delajo na vojaških, re-lifnih in političnih načrtih za Jugoslavijo in Balkan. Knjiga *My Native Land" bo vzbudila de poaebno pozornost med slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi Amerikanci, ker se U6e Slovenije in Jugoslavije—pozorišča že nad dve leti najbolj neustrašenega odpora prati nacijski in fašistični okupaciji, civilne vojne, revolucije in proti-revolucije. V -My Nalive Land" nam Louis Adamič podaja zanimivo zgodbo Jbino-slovanakih dežel in narodov od sedmega stoletja naprej. Vsebuje 580 strani CENA «3.75 IZVOD Deset povesti Mož ae je pomikal ob vrtni ograji do križa. Od križa ae ja šibila na cesto dolga poševna senca; trudno bel je visel na križu lipov Bog. Pijanec je tipal po stebru, doUknil se ga je s čelom in gs objel in lezel vase, kakor da bi se priklanjal. Nato ee je vzdignil in šel čez ceeto m Um med poslopji zatonU. "Vest ga peče!" je dejala Knezovka "Glejte ga!" je tiho zaklical Jun j. Starka ae je akloniU. Mož je prilezel izza domačega kozolca kakor mesečen. Ogledoval ai ja vae naUnko, stopal je tihoUpeko po prstih in se dotikal vosa in pluge, stebrov in vsega. Od kozolca se je okrenil k hlevom. "Spoznava. sposnsvs!*Vje mrmrala Knezovka in solze so ee ji udrle po licu. ' "Pokličite gs!" jo je opomnil Jurij SUrka pe ae je vzravnaU. stisnila usta in napela oči. Zaroh-nela je na Jurija: "Pokltčiga ti. razbojnika . . ." In jezna In še s solzami v očeh je od ropot*la v velo Is krčme ao se raziegli glaeo> vi. Dvoje, troje pijancev w je gnetlo na pragu. PROLETARCU k Lawndale Avenue. Ckirago 23, Illinois V zalegi tudi oatala književna del a 'Lou I a a Adamiča