LETO XUI, ŠT. 25
Ptuj, 6. julija 1989
CENA 4000 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Stanarine višje za 94 odstotkov (stran 2)
Epidemija KOZ (stran 4)
Pol stoletja skozi objektiv (stran 4)
S helikopterjem na naftni ploščadi (stran 7)
Žejni prek vode? (stran 9)
Žetev '89
Minule dni so se znova pojavi-
li kombajni. To nas je kljub pre-
cej hladnemu in vlažnemu vre-
menu spomnilo, da smo že daleč
v poletnem času in da seje pričel
julij, ki je v vremensko normal-
nih letih mesec žetve. Kombajni
so se lotili seveda najprej ječme-
na, pa še tu je bilo zrnje preveč
vlažno in kar dobro bi bilo poča-
kati še nekaj dni. Žal pa napove-
di vremenoslovcev niso obetale
dolgoročnega izboljšanja, tako
so kmetje pač poskušali izkoristi-
ti dan lepega vremena in pospra-
viti del pridelka.
Ocene in prve izkušnje napo-
vedujejo letos nekoliko skrom-
nejšo letino. Največje vprašanje
pa je znova količina zlatega zrnja
v silosih predelovalne industrije
po opravljeni žetvi. Kmetje še
vedno nimajo informacij o od-
kupni ceni pšenice. Če je bilo re-
alno ceno težko določiti v prejš-
njih letih, je to v letu največje
inflacije doslej dvakrat težka na-
loga. Zaenkrat lahko tako piše-
mo le o dogovorjeni ceni kom-
bajniranja. Kombajnisti bodo
svoje storitve obračunavali po
600 tisoč dinarjev na uro ali mili-
jon dvesto tisoč dinarjev na hek-
tar.
JB
Velika
nagraša igra
ob obletnici
imoe Merkurja!
^_stran 12!y
V šikolskem črpališču pesticidi
»Delitev« neoporečne pitne yode v vrsti za gasilsko cisterno sredi Cirkovc. (Foto: M. Ozmec)
Minulo soboto, 1. julija, se je katastrofalnim po-
dražitvam pridružila še ena katastrofa, ki pa jo je
zagotovo zagrešil človek. Republiški sanitarni in-
špektor je namreč ugotovil, da je v vodnem črpališču
v Šikolah močno prekoračena dovoljena vsebnost
kemijskih snovi — pesticidov. Zaradi tega je takoj
prepovedal uporabo vode iz tega zajetja, ki sicer
oskrbuje s pitno vodo okoli 20.000 ljudi iz dela slo-
venjebistriške občine ter Rač in Cirkovc v občini
Ptuj.
Za odpravo težav so takoj ustanovili poseben
štab, ki pa se najprej ni najboije /našel, saj so po
objavi obvestila na ptujskem in mariborskem radiu
kar deževali telefonski klici zaskrbljenih krajanov.
ki so dežurnim novinarjem zastavljali najrazličnejša
vprašanja.
Vzroka za to ekološko katastrofo uradno še niso
odkrili. Domnevajo, da je zaradi zadnjega obilnega
deževja prišlo z naših polj v podtalnico preveč škro-
piv. Se bolj kritični pa (glede na izjavo v maribor-
skem Večeru) mečejo kamen odgovornosti proti Ra-
cam, saj je pravzaprav čudno, da lahko sredi drav-
skih vodnih zajetij obratuje kemična tovarna Pinus.
Do konca redakcije minuli ponedeljek so nam lahko
povedali le to, da velja prepoved za uživanje vode iz
šikolskega črpališča še naprej — do preklica. Do
takrat pa oskrbujejo z zdravo pitno vodo krajane na
ogroženem območju z gasilskimi cisternami.
M. Ozmec
UVODNIK
Porodnišnica bo!
Odločitev je padla in poti nazaj naj ne hi bilo. Flujčani bomo
dobili nujno potrebno porodnišnico in tudi nove prostore dispanzer-
jev, in to kljub temu da se bo iz tretjega občinskega samoprispevka
nateklo premalo denarja za pokritje obeh investicij.
Manjkajoči denar — .sedemnajst milijard dinarjev — bo po
sklepu sestanka v bolnišnici, ki so se ga udeležili nekateri predstav-
niki ptujskega združenega dela (Mipa. K K, Agisa, HI KO Olga Me-
glic. TGA in KG P), vodstvo centra, vodje temeljnih organizacij ozi-
roma namestniki, strokovni delavci, vodja skupnih služb družbenih
dejavnosti, predsednik izvršnega sveta, predstavnik projektantov,
predsednik odbora za samoprispevek in predsednik gradbenega od-
bora, v naslednjih nekaj letih zagotovilo ptujsko združeno delo. Za-
mude lahko nastanejo le zaradi premoščanja finančnih težav. To
pomeni, da bi najprej pričeli graditi porodnišnico, sicer pa velja, da
gradimo oboje: porodnišnico in dispanzerje.
S to odločitvijo prevzema ptujsko gospodarstvo veliko odgovor-
nost, prav tako pa tudi ptujsko zdravstvo, predvsem pa temeljni or-
ganizaciji kot nosilki investicij za odločitev na strokovni ravni.
Projekta, za katera smo se odločili, sta minimalna in od njiju
ni mogoče več odstopiti. »Ne gradimo spomenikov, ampak samo iz-
boljšujemo delovne razmere.« je med drugim poudaril dr. Lojze Ar-
ko. Stroka je povedala, do kod lahko in od česa ni mogoče odstopa-
ti. Zdajšnji prostori ptujske porodnišnice ne zadoščajo več v sani-
tarno-tehničnem pogledu in so sramota za ptijsko občino.
Porodnišnico gradimo za jutri, s tem rešujemo tudi obstoj ptuj-
ske bolnišnice. Brez nove porodnišnice bi jo namreč izgubili!
V svojem 125-letnem razvoju je ptujska bolnišnica doživela
marsikaj. Gotovo pa bo njen najlepši trenutek, ko se bo v novih pro-
storih porodnišnice rodil prvi novorojenček. To smo dolžni s.oriti za
novi rod. Sedaj, oprostite, mamice rojevajo v slabših razmerah, kot
popravljajo naše železne konjičke. Tudi njihovo zdravljenje poteka v
nemogočih okoliščinah.
V imenu novih rodov se je potrebno zahvaliti ptujskemu gospo-
darstvu in njegovim prvim možem, ki bodo morali veliko narediti,
da bodo uresničili svojo odločitev. Osnova za prispevek naj bi bila
masa BOD. Način, kako bodo to izpeljali, prepuščajo strokovnja-
kom ob udeležbi občinskega izvršnega sveta. Sicer pa bo potreben
tudi dogovor z Ormožem, saj tamkajšnje občanke tudi rojevajo v
ptujski porodnišnici. »Šolski center smo gradili sami in časi solidar-
nosti so minili.« je med drugim poudaril predsednik SO Ptuj Go-
razd Žmavc in dodal, da tveganja, da bi izgubili bolnišnico, nika-
kor ne moremo sprejeti.
Dr. Arko. vodja bolnišnice, je bil ob koncu razgovora zelo za-
dovoljen in je med drugim povedal: »Če se jutro po dnevu pozna,
hvala! Ponavljam: naši načrti so realnost, potreba tega trenut-
ka. . .!«
Gradnjo bodo pričeli avgusta.                      Majda Goznik
V___^
# Miro Cerar na tekmi v Gorišnici
# Tof in Rifie za Tednik
0 Duhovnika v telovadnih hlačkah
-^_^_.---—i
Profesorica Ljubica
Šuligoj — doktorica
Prejšnji teden je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz
zgodovinskih znanosti profesorica Ljubica Šuligoj. Naslov njene di-
sertacije je: Socialna in narodnoobrambna gibanja na ptujskem ob-
močju med obema vojnama.
Doktorici Šuligojevi iskrene čestitke našega uredništva in vseh,
ki spoštujemo in cenimo njeno delo. (Dr. Šuligojevo in njeno delo bo-
mo predstavili v eni prihodnjih številk.)
jš
Dr. Ljubica šuligoj (druga z desne) v družbi z Branko Jurca, Ivanom
i^otrčem in drugimi med mladimi na osnovni šoli dr. Franja Žgeča v
f>ornavi ob prvem dnevu šole I. 1987.
Dokaz kmečke enotnosti
čeprav Slovenska kmečka zve-
za in Zveza slovenske kmečke
mladine že leto dni uspešno buri-
ta duhove ter tuintam razburkata
navidezno mirne vode državne
birokracije, je prva velika politi-
čna zmaga obeh zvez vendarle
bojkot oddaje mleka. Če smo po-
vsem odkriti, je potrebno prizna-
ti, da takega odziva kmetovalcev
ni bilo pričakovati. To priznava
Kmetijska zadruga Ptuj:
Po sklepu upravnega odbora
KZ Ptuj bo zadruga zaradi
omilitve udara inflacije prejeto
akontacijo na račun premije in
doplačila mleka za mesec ju-
nij, ki ga daje republiška inte-
resna skupnost za pospeševa-
nje proizvodnje hrane in zago-
tavljanje osnovne preskrbe, va-
lorizirala z inflacijskim faktor-
jem in izplačala ob plačilu
mleka za mesec junij, in sicer
17. julija 1989. Če bi hoteli
akontacijo izplačati na osnovi
majskega mleka, bi prišlo do
težav tam. kjer se spremeni ko-
ličina in kakovost oddanega
mleka.
Podroben izračun in vred-
nost premije ter doplačila bodo
izobesili pred plačilom na zbi-
ralnicah Kmetijske zadruge
Ptuj. Za dodatne informacije
se obrnile na vodjo odkupa
mleka pri KZ Ptuj tovariša
Zupaniča.
celo vodstvo podružnice Kmeč-
ke zveze v Ptuju. Vendarle pa se
je znova izkazala velika enotnost
kmečkega življa in njihova kme-
čka zveza lahko odslej udarja po
mizi s še tršo pestjo. Za seboj
ima tako rekoč vse kmetovalce.
V   povprečju   prevzamejo   v
ptujski mlekarni dnevno 60 tisoč
litrov mleka, njihove cisterne ga
vozijo z območja ormoške in
ptujske občine. V četrtek je sicer
odšlo po mleko precej manj ci-
stern kot običajno, saj so mlekar-
ji svoj bojkot najavili, pripeljale
pa so v mlekarno le 4 tisoč 754 li-
trov mleka. Količina oddanega
mleka je bila manjša kar za do-
brih 90 odstotkov, in to je vseka-
kor resno opozorilo o škripajo-
čem stanju v kmetijstvu, ki terja
zase nekoliko večji košček kru-
ha, opozarja tudi na prazno de-
narnico potrošnika hrane, soča-
sno pa kaže s prstom na rejene
posrednike na poti od pridelo-
valca do porabnika hrane^
Kaj je dejal Janez Žampa,
preasednik podružnice Sloven-
ske kmečke zveze v Ptuju, po
uspešnem bojkotu: »V imenu
podružnice   Slovenske   kmečke
zveze Ptuj se vsem, ki so sodelo-
vali v bojkotu, iskreno zahvalju
jem. Mislim, da smo tako kme-
tje-živinorejci pokazali pravo
slovensko kmečko zavest. Vsem
K Z Dravsko polje Lovrenc
je obvestila svoje člane, da so
lahko že v ponedeljek. 3. julija,
dvignili v svoji zbiralnici pri-
spevek po litru oddanega mle-
ka, in sicer za pokrivanje razli-
ke v ceni. i
tistim, ki so poskušali slovenske-
ga kmeta potisniti ob rob, smo
danes pokazali svojo enotnost.
Tako se bomo tudi v prihodnje
enotno borili proti vsem tistim,
ki hočejo živeti na račun našega
dela. Mnogokrat smo dobivali
pridelovalci za mleko le tretjino
njegove prodajne cene, včasih še
manj. Preveč so jemali mlekar-
ska industrija, trgovina in orga-
nizatorji proizvodnje, najbolj sta
bila torej oškodovana proizvaja-
lec in potrošnik mleka; tega ni
nikjer v svetu, kjer imajo živino- \
rejsko proizvodnjo v resnici ure- j
jeno. Ta bojkot ni namenjen te-
mu, da bi hoteli delavca kakor-j
koli prikrajšati, temveč smo ho- ■
teli opozoriti uradno politiko, ki
je odgovorna za naš obstoj, da
razmisli o usodi slovenske živi-
noreje in o delitvi rezultatov dela
na pravičen način. Prišel je čas,
ko moramo prenehati varati drug
drugega, čimprej mora zaživeti
pravo slovensko zadružništvo in
slovensko zadružno bančništvo.
Veliki sistemi naj se sedaj zbudi-
jo in se začno zavedati, da ne
morejo več živeti na račun slo-
venskega kmeta.«
J. Bračič
Uspel bojkot oddaje mleka v občini Ormož
Sreda zvečer, 28. in četrtek zjutraj, 29. junija, je
bila priložnost, da tudi slovenski kmetje rečejo
svoj odločni ne in se dogovorijo za enotno akcijo
urejanja boljših razmer za našo primarno gospo-
darsko panogo.
Bojkot oddaje mleka je uspel tudi v občini Or-
mož. Predsednik podružnice Slovenske kmečke
zveze iz Ormoža Vekoslav Kumer je povedal, da
se je v začetku kljub vsemu nekoliko bal, kako bo
bojkot oddaje mleka potekal. Vsi, ki so obljubili,
da mleka ta dan ne bodo dali, so jo držali. Pred-
vsem večji kmetje, ki dnevno oddajo po 100 in še
več litrov mleka, so ga delili vsem tistim, ki so ga
želeli.
Tudi pri Kumrovih v Trgovišču je bilo podob-
no. Veliko sosedov še vedno prihaja po mleko k
njim, pa so si poleg običajnega litra ali dveh, koli-
kor imajo naročenega, odnesli tudi štiri litre, da si
bodo doma naredili kislo mleko, ki je postalo ob.
visoki ceni mleka in mlečnih izdelkov skoraj nedo-
segljivo.
Vekoslav Kumer je ta dan obhodil skoraj vse
zbiralnice mleka v občini Ormož. Kamor pa ni
uspel, so ga drugi člani pododbora Slovenske
kmečke zveze iz občine Ormož obveščali o vsem.
Vprašali smo ga, kakšno je bilo ta dan vzdušje pri
kmetih.
VEKOSLAV KUMER: Moram reči, da so bili
ljudje nad rezultati bojkota navdušeni predvsem za-
to, ker smo bili složni. V naši novejši zgodovini se še
ni zgodilo, da bi ljudje v kakšni akciji nastopili tako
složno. V eseli so bili predvsem zaradi tega, ker se
zavedajo, da takšna složna akcija pelje k resnejšim
pristopom in k bolj organizirani kmetijski politiki,
ki nas bo popeljala v boljše in lepše čase za naše
kmetijstvo,« je sklenil svoje razmišljanje o bojkotu
oddaje mleka.
Vida Topolovec
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
6. julij 1989 -
TEDNIK
I hiko olga meguč že v 21. STOLeJ
Majhna delovna organizacija
z ambicioznimi ljudmi
Ko je Jules Verne ob koncu prejšnjega stoletja sanjal o
bodočnosti, ni vedel, kako hitro bodo njegovi futuristični izu-
mi zastareli. Svet znanosti in tehnologije je ponorel. Znanstve-
na fantastika ni stvar prihodnosti, znanstveno fantastiko živi-
mo danes.
Na vse to človek pomisli, ko se v svojem okolju sreča z
računalniki. Na žalost so srečanja z visoko tehnologijo v na-
šem okolju še zmeraj prej izjema kot pravilo, saj nam je bližje
računalo kot računalnik.
V delovni organizaciji HIKO Olga Meglic so se zavedeli,
kaj potrebujejo. Zavest pa je bila prvi, a najpomembnejši ko-
rak do tega, da so se prek zagrebške firme Velebit, ki se ukvar-
ja z visoko tehnologijo, povezali z ameriškim podjetjem Cin-
com Systems Inc. iz Cincinnatija (država Ohio), proizvajal-
cem najzahtevnejše računalniške programske opreme.
Marijan Sorša, predstavnik Velebita, je navdušen nad
»Olgo Meglic«. Ne zaradi proizvodnje, pač pa zaradi ljudi, ki
so pravi entuziasti. Trdi, da odnos med njihovo firmo in Hi-
kom ni odnos med kupci in prodajalci, pač pa prijateljev in
sodelavcev. S tem ko prodajo programsko opremo, njihovo
delo ni končano, kajti želijo, da se prodani program pokaže
uspešnega. Sodelovanje med Velebitom in Hikom je izziv; Ve-
lebit ga je sprejel, v Olgi Meglic pa ga bodo uresničili, zatrju-
jejo.
Simon C ampbell, direktor proizvodnje Cincoma za Evro-
po, nam je predstavil programsko opremo, ki je vgrajena v Ol-
gi Meglic. Gre za sistem Supra 2, najnovejši in najpopolnejši
program njihove firme. V Evropi so ga v Ptuju vgradili kot pr-
vega, in ker vidijo, da bodo z njim delali pravi entuziasti, so
prepričani, da bodo sposobni izrabiti vse njegove zmožnosti.
Zlasti bodo Supro uporabljali za raziskovanje tržišča, sprem-
ljanje prodaje in nabave, saj omogoča hitro obdelavo poda-
tkov. »Živimo v obdobju,« pravi Marijan Sorša, »ko blaga ni
težko proizvesti, pač pa ga je težko prodati.«
Sodelovanje med Hikom in Velebitom se je pričelo prav
divje: srečali so se, se v enem dnevu dogovorili, kaj želijo, 8.
marca podpisali pogodbo in prejšnjo sredo montirali pro-
gramsko opremo. Takšna hitrost je bila možna zaradi vse-
stranske podpore vodilnih v delovni organizaciji. Sicer pa je
hitrost pomembna, če želimo ujeti korak s svetom.
S Supro bosta v delovni organizaciji Olga Meglic delala
zaenkrat dva strokovnjaka, prihodnje leto pa pet. Prepričani
so, da so se pravilno odločili, ko so uvedli informacijski si-
stem z najsodobnejšo programsko opremo. Rezultate pričaku-
jejo že v pol leta.
Težko je nam, ki smo računalniško nepismeni, spremljati
dogajanja na področju visoke tehnologije. Na srečo nas mlaj-
še generacije v znanju o računalništvu pošteno prekašajo. In
če trdijo, da je računalnik pravzaprav samo stroj — res, da ze-
lo sposoben stroj — potem jim verjamemo. In jim želimo, da
bi bili z njim spretni, kot smo bili mi s krampi in lopatami.
Mercator-Izbira Panonija, Ptuj
DO MERCATOR-IZBIRA PANONIJA, n. sub. o., PTUJ
TOZD ZAŠČITA,
n. sub. C, KIDRIČEVO
Delavski svet TOZD Zaščita Kidričevo
razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DI-
REKTORJA TOZD
za 4 leta
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z zakonom, iz-
polnjevati še naslednje pogoje:
— da ima najmanj višjo šolsko izobrazbo tekstilno-kon-
fekcijske, ekonomske ali druge smeri in 5 let ustreznih
delovnih izkušenj s področja organiziranja in vodenja
take ali sorodne proizvodne dejavnosti.
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog vložijo pi-
sne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
DO MIP, TOZD Zaščita Kidričevo, Industrijsko naselje 9, s
pripisom »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
Delavski svet
Perutnine Ptuj
razpisuje
direktorja sektorja za računalništvo
v strokovnih službah^
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje poseb-
ne pogoje:
— visoka strokovna izobrazba ekonomske, elektrotehniške, ra-
čunalniške, strojne smeri m
— najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih ter
— aktivno znanje angleškega jezika.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov:
PERUTNINA PTUJ. Potrčeva c. 10,
Splošno-kadrovski sektor — za razpisno komisijo — v 8 dneh po
objavi.
IUdSEOSTVO občinskega sveta zveze sindikatov občine PTUJ o težavah
V AGROTRANSPORTU, iSKRI-delti IN MiPOVI temeuni ORGANIZACUl ZAŠČITA -
DELOVNI ENOTI TEKSTILNA KONFEKCUA
Upoštevati in vztrajati pri sindikalnih usmeritvah
Na seji predsedstva so poleg članov sodelovali tudi predsedniki os-
novnih organizacij sindikata iz Agrofransporta, Iskre-Delle in sindikalne
konference DO Mip. v točki dnevnega reda o povišanju stanarin pa še
predstavniki stanovanjske skupnosti — strokovne službe in skupščine.
Predsednik osnovne organiza-
cije sindikata iz Agrotransporta
IGOR KETIŠ je povedal, da se
težave po izrednem sestanku 12.
junija letos v tej organizaciji po-
časi umirjajo. Skupina delavcev
— voznikov — je postavila nekaj
zahtev: povišanje osnovnega oseb-
nega dohodka, vprašanje glede
delavca v suspenzu zaradi nedisci-
pline in vprašanje glede vodje eno-
te Transport (šlo naj bi za nezaup-
nico). Po drugem sestanku, saj na
prvem težav niso mogli razrešiti,
ker niso imeli vseh podatkov, so
se vozniki zadovoljni razšli. Os-
novni osebni dohodek so jim po-
večali za 30 odstotkov, nekaj
sprememb je pri stimulaciji, do-
datku za nočno delo ter delu ob
nedeljah in državnih praznikih.
Nezaupnico vodji enote Tran-
sporta so »povzročili« le nekate-
ri delavci. Sedaj je tudi to vpra-
šanje rešeno; v glavnem naj bi
šlo za osebne interese. Suspenz
delavca še traja, saj je prizadeti
najel advokata.
Predsednik osnovne organiza-
cije je tudi povedal, da se zadeve
v Agrotransportu po uvedbi
ukrepov bistveno izboljšujejo.
Po mnenju enega izmed članov
predsedstva naj bi do omenjenih
nesoglasij v Agrotransportu pri-
šlo zaradi tega, ker se vodstvo za-
časnega organa ni udeležilo sin-
dikalne konference, kjer so prav
tako razpravljali o teh vpraša-
njih.
V ISKRI - DELTI NAJHLJE
Predsednik osnovne organiza-
cije sindikata Stanko Hentak je
predsedstvo seznanil s težkim
stanjem v celotnem sistemu
Iskre-Delte. Delavci so za maj
prejeli osebni dohodek šele 23.
junija. Vodstvo v Ljubljani je
pripravilo novo obliko organizi-
ranosti in Iskra-Delta naj bi po
novem, in to že od 1. 9. letos,
imela več manjših podjetij. V
Ptuju naj bi bile pod eno streho
dve, in to TERMINALI IN KA-
BINETI.
Delavci so sklenili, da bodo
odklonili bodočo organiziranost,
z obrazložitvijo, da želijo najprej
vedeti, kakšna bo njihova bodo-
čnost. Predsedstvo občinskega
sveta to njihovo odločitev podpi-
ra. Predlagali so tudi, da se z
vprašanjem bodočnosti Iskre-
Delte seznani tudi občinski izvr-
šni svet in zavzame stališče.
V DELOVNI ENOTI TEKSTIL-
NA KONFEKCIJA NAJ NE BI
BILI MED VZROKI NEZADO-
VOUSTVA SAMO OSEBNI
DOHODKI
Marjana Oistrak, vodja plana
v DO MIP, je predsedstvo sezna-
nila s politiko delitve v tej orga-
nizaciji. Povedala je, da osebne
dohodke usklajujejo na ravni de-
lovne organizacije, da pa je nji-
hov izračun osebnega dohodka
nekoliko drugačen kot v drugih
organizacijah.
Predsedstvo je ugotovilo, da
so bile delavke plačane po tem,
kar »določa« sindikalna lista. V
aprilu je bilo povprečje tozda
1.968.000 dinarjev, v maju pa
2.836.000, kar je 44 odstotkov
več po delavcu. Po informacijah
namreč, ki so jih dobili na občin-
skem svetu, naj bi delavke dobile
manj, kot je sindikalna zahteva.
Po besedah delavk iz delovne
enote Tekstilna konfekcija Irene
Zagoršek, Milene Sire in Vesne
Cerni, naj bi se pričeli osebni do-
hodki popravljati šele, ko so de-
lavke postavile svoje zahteve. Te-
žave pa naj bi povzročilo tudi iz-
plačevanje osebnih dohodkov v
dveh delih. Tako bodo julija
imeli osebne dohodke znova v
enem delu.
Glede na to, da so bile dane
tudi pripombe na delo predsed-
nika osnovne organizacije v tozd
Zaščita s strani manjše skupine
delavcev, je predsedstvo predla-
galo, da naj se oceni delo pred-
sednika, izvršnega odbora in sin-
dikalne konference v luči nasta-
lih težav. Vodstvo delovne orga-
nizacije pa naj pripravi program,
kako bo v tem obratu v bodoče.
Nekaj pozornosti bo potrebno
posvetiti tudi izboljšanju medse-
bojnih odnosov. Kaže pa tudi,
da ni vse v redu v pretoku infor-
macij.
Nadaljnji pogovor o tem pri-
meru je pokazal, da je treba tudi
v pripravi stavke delati temeljito,
zato so v sindikatjh pripravili
stavkovna pravila. Že pred stav-
ko je potrebno vedeti, kaj se lah-
ko in kaj se ne more uresničiti.
Predvsem pa se je pokazalo, da
ne znajo v nekaterih okoljih sin-
dikalno delovati.
SINDIKALNI »ZA« ZA POVI-
ŠANJE STANARIN - VEN-
DAR V ZNESKU MESEČNE-
(;A POVEČANJA OSEBNIH
DOHODKOV
Predstavniki stanovanjske
skupnosti — strokovne službe in
skupščine — so predsedstvo iz-
.črpno seznanili s težavami v sta-
novanjskem gospodarstvu. Do-
govorili so se, da bodo o teh
vprašanjih še govorili na eni
skupnih sej.
Žegna za 94-odstotno poviša-
nje stanarin — to naj bi uveljavi-
li že s prvim julijem — niso dali.
Predsedstvo ni moglo mimo
usmeritve republiškega sindikata
o tem, da naj se stanarine povi-
šujejo mesečno skladno z rastjo
osebnih dohodkov. Poleg tega so
predlagali, da naj občinski izvr-
šni svet ugotovi, kolikšna je bila
letošnja rast osebnih dohodkov v
ptujski občini in za kolikšen od-
stotek so se letos že povečale sta-
narine. Ce so bile nižje od rasti
osebnih dohodkov, naj se to
upošteva pri julijski podražitvi.
V bodoče pa predlagajo mesečno
poviševanje. Poleg tega so tudi
vprašali, zakaj že do sedaj ni bilo
tako, saj so v nekaterih občinah,
na primer v Mariboru, že vpeljali
takšen sistem.
Sicer pa je odločitev o tem,
kakšna bo stanarina, v pristojno-
sti izvršnega sveta.
MG
Mladinski raziskovalni tabori
Ekološki tabor Drava '89 bo svoje delo sklenil v pone-
deljek, ko bodo mladi ekologi in njihovi mentorji, vseh
skupaj je 20, predstavili rezultate dela v petih skupinah.
Kot je znano, letos v okviru ekološkega tabora deluje pet
raziskovalnih skupin. Skupine nadaljujejo lani začeto de-
lo, pridružila pa se jim je še skupina za ugotavljanje nači-
na in količine porabe biokemičnih sredstev v kmetijstvu.
V skupini za preučevanje ptic nadaljujejo opazovanje in
beleženje ptičjih vrst ob Dravi, posebej pa tudi gnezd
štorkelj. Skupina za popis divjih odlagališč smeti tudi le-
tos obupuje ob malomarnosti ljudi in delovnih organiza-
cij, ki za smetišča uporabljajo večino gozdov in predvsem
opuščenih gramoznic. Na njih pogosto najdejo embalažo
strupov, poleg tega pa vrsto industrijskih odpadkov, ki ta-
ko nekontrolirano ne sodijo na divja odlagališča. Skupina
za raziskavo javnega mnenja seje letos odločila za anketi-
ranje Kidričanov in okoličanov o njihovem odnosu do
okolja, v katerem živijo, skupina za vode pa je prvi teden
analizirala vzorce vode iz Studenčnice, Drave, lagune od-
padnih vod ob jezu v Markovcih in dveh vodnjakov, dru-
gi teden pa preučevala vpliv onesnaženja na ribe in nji-
hov zarod. Rezultate tabora bodo mladi ekologi Ptujča-
nom predstavili že to soboto na stojnici pred veleblagov-
nico Mercator, podrobneje pa na tiskovni konferenci v
ponedeljek in v končnem poročilu.
Etnološki tabor bo pričel delati konec tega tedna, na
njem pa bodo preučevali glasbene in vinarske običaje ter
dediščino Haloz. Mladi raziskovalci bodo delali s stroko-
vno pomočjo Filozofske fakultete in Pokrajinskega muze-
ja Ptuj. Prebivali bodo v osnovni šoli v Rodnem Vrhu.
d. 1.
EKONOMSKA STANARINA 3,40 REVALORIZIRANE VREDNOSTI
STANOVANJSKEGA SKLADA
Zakaj stanarine večje za 94 odstotkov
o ekonomski stanarini govorimo že dolgo,
pa kot kaže, je še dolgo ne bo. Ekonomska
stanarina naj bi pomenila 3,40 odstotkov re-
valorizirane vrednosti stanovanjskega skla-
da, trenutno pa je le 1,6 odstotka te vredno-
sti. Kje smo na področju gradnje družbenih
stanovanj v ptujski občini in kakšne so stana-
rine, smo se pogovarjali s predsednikom
skupščine samoupravne stanovanjske skup-
nosti občine Ptuj Jožetom Cehom.
Tednik: Kako se uresničujejo naloge iz
tega srednjeročnega programa, saj je do
konca petletnega obdobja le še dobro leto
in pol? Bomo zgradili toliko družbenih sta-
novanj, kot je zapisano v planu?
Jože Čeh: To prav gotovo ne. Ko smo
planirali, smo za to srednjeročno obdobje
zapisali, da bomo zgradili okrog 405 druž-
benih stanovanj, k temu je treba prišteti še
prenovo stanovanj v Ptuju in Kidričevem,
kar pomeni naslednjih 48 stanovanj. Danes
ugotavljamo, da se od planskih nalog odda-
ljujemo. V letu 1986 smo uspeli predati le
blok s 100 stanovanji v Rabelčji vasi v Ptu-
ju, v Vidmu pa smo zgradili osem stano-
vanj. V letu 1987 smo zgradili 96 stanovanj
v Ptuju. Leto kasneje nismo v Ptuju predali
nobenega stanovanja, v Majšperku pa blok
s 23 stanovanji in uredili smo še štiri man-
sardna stanovanja. Doslej nam je torej
uspelo zgraditi 231 stanovanj, kar je bistve-
no manjs kot imamo zapisano in kot so po-
trebe /a to srednjeročno obdobje. V letoš-
njem letu bomo v kratkem predali še 64 sta-
novanj \ Rabelčji vasi     zahod.
Tednik: Kje gre iskati vzroke za takšen
odmik pri planirani stanovanjski gradnji?
Je manjše število zgrajenih stanovanj posle-
dica gradbenih stroškov, ki vrtoglavo raste-
jo iz meseca v mesec, ali je vzrok tudi v pre-
majhni prispevni stopnji za stanovanjsko
skupnost?
Jože Ceh: Predvsem v rasti gradbenih
stroškov. Ti se tako bliskovito dvigajo, da
težko zagotavljamo sredstva za zidavo.
Tednik: Kako bi ocenili gospodarjenje s
stanovanjskim fondom, s stanovanjskimi
hišami v družbeni lasti?
Jože Čeh: Stanovanjska skupnost upra-
vlja s 4300 stanovanji v 32 krajevnih skup-
nostih ptujske občine in s 337 poslovnimi
prostori v 14 krajevnih skupnostih. Prizade-
vali smo si, da bi do konca tega leta lahko s
stanarinami pokrivali enostavno reproduk-
cijo, saj se v tem trenutku o ekonomskih
stanarinah še ne moremo pogovarjati; te bi
vključevale še razširjeno reprodukcijo. Ven-
dar se nam že hotenja za stanarine, ki bi
pokrivale vsaj enostavno reprodukcijo, od-
daljujejo. Gre za sredstva, s katerimi bi lah-
ko obstoječi stanovanjski fond dostojno
vzdrževali. Vedeti namreč moramo, da teh
4000 in nekaj stanovanj v Ptuju terja za
vzdrževanje več denarja, saj je polovica sta-
novanj še izpred vojne, četrtina pa starih
več kot sto let. Pa tudi objekti, stari 25 ali
20 let, terjajo za vzdrževanje precejšnja
sredstva.
Tednik: 94-odstotno povečanje stanarin
bo letošnje že tretje povečanje. Kaj sploh
pomeni in kaj rešuje skoraj enkrat večja
stanarina?
Jože Čeh: Po izhodiščih republiškega ko-
miteja za varstvo okolja in urejanje prosto-
ra ter zveze stanovanjskih skupnosti Slove-
nije se glede na trenutne zaostrene gospo-
darske razmere ocenjuje, da v letošnjem le-
tu ni realnih možnosti, da bi samoupravne
stanovanjske skupnosti uresničile svoj pro-
gram prehoda na stanarine, ki zagotavljajo
enostavno reprodukcijo. Da bi v letošnjem
letu stanarine zagotovile vsaj minimalno
vzdrževanje stanovanjskega sklada ter za-
gotovile sredstva amortizacije, ki jo predpi-
suje zakon, naj bi povečane stanarine dose-
gle vsaj 60 odstotkov stopnje stanarine, ki
zagotavlja enostavno reprodukcijo. Letos
so se stanarine že povečale I. januarja in 1.
aprila, vendar kljub temu z njimi dosega-
mo, v občini le 1,6-odstotno revalorizirano
vrednost stanovanjskega sklada.
Tednik: S še skoraj enkratnim poveča-
njem stanarin še vedno ostajamo na 1,6 re-
valorizirane vrednosti stanovanjskega skla-
da?
Jože Čeh: Da, s tem povečanjem lovimo
lahko le inflacijo za april, maj, junij. Zato
predlagamo, da bi se v prihodnje stanarine
povečevale za inflacijsko stopnjo in tudi za
realno stopnjo povečanja, torej na vpliv
cen, da bi lahko dosegli stanarine ne v viši-
ni 3,40 odstotkov od revalorizirane vredno-
sti stanovanjskega sklada, ampak 60 odsto-
tkov te vrednosti do konca leta 1990. To pa
je 2,04 odstotka revalorizirane vrednosti
stanovanjskega sklada, da bi lahko s stana-
rino zagotovili enostavno reprodukcijo. To
pa bi lahko dosegli z rednim, mesečnim us-
klajevanjem stanarin; vsak mesec bi se le-te
realno povečale za 10,9 odstotka in za infla-
cijsko stopnjo, ki se vsak mesec oceni. Se-
veda se ob koncu obračunskega obdobja
opravi še poračun.
Tednik: Povišanje stanarin predlaga zve-
za stanovanjskih skupnosti Slovenije, odlo-
čitev o tem pa je v izključni pristojnosti ob-
činskih izvršnih svetov. Kaj potem dela sa-
moupravna stanovanjska skupnost?
Jože Ceh: V preteklosti so stanovanjske
skupnosti res o tem odločale. Z interventni-
mi ukrepi, ko so nekatere cene nadzirane,
pa o tem odločajo izvršni sveti občin.
Tednik: Pomenijo večje stanarine tudi
večje število subvencioniranih stanarin?
Jože Čeh: Ocenjujemo, da zaradi tega ne
bo bistvenega povečanja subvencioniranih
stanarin. Osebni dohodki so se v teh mese-
cih toliko povečali, da po naših pravilnikih
ne bo večjega števila upravičencev do sub-
vencij. V ptujski občini je takšnih upravi-
čencev okrog 350, to pa ni niti deset odsto-
tkov nosilcev stanovanjske pravice. Sred-
stva za subvencije so zagotovljena in ni bo-
jazni, da ne bi bili zaščiteni tisti imetniki
stanovanjske pravice, ki res ne morejo pla-
čati polne vrednosti stanarine. Sicer pa je
obremenjenih s stanarino v ptujski občini
le četrtina stanovanj. Med nosilci stano-
vanjske pravice je veliko takih, ki bi lahko
plačevali ekonomsko stanarino, pa je zara-
di sistemskih zadržkov ne morejo. V »go-
spodinjski košarici« pomeni stanarina le
3,60 odstotka družinskega prihodka. Biva-
nje pa je seveda dražje zaradi drugih stro-
škov, kot so kurjava, elektrika ...   ■ NaV
TEDNIK
— 6. julij 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
OB DNEVU BORCEV V OBČINI ORMOŽ
»Moram reči, da se borci NOV nismo
borili za tališno Jugoslavijo.. ./r
Osrednja občinska proslava
ob dnevu borcev v občini Ormož
je bila letos v Podgorcih. Udele-
žili so se je člani ZZB NOV obči-
ne Ormož, občani ter številni
gostje.
Slavnostni govornik na osred-
Si občinski proslavi je bil Vlado
iboU, predsednik občinskega
odbora ZZB NOV Ormož. V pr
vem delu svojega govora je govo-
ril o pomenu dneva borcev, o
NOB in prvi veliki povojni preiz-
kušnji Jugoslovanov v letu 1948
ter jo povezal z današnjim go-
spodarskim in družbenopoliti-
čnim stanjem v državi.
Med drugim.je povedal na-
slednje: »Dejstvo je — in tega ne
morejo zanikati še tako strupeno
pero ali zlonamerne besede — da
naše svobode, neodvisnosti, izvirne
avnojske Jugoslavije ter suverene
slovenske države ne bi bilo brez
težkega in neizprosnega boja na-
ših vojnih generacij. Potrebno je
odločno in tudi odkrito povedati v
imenu zgodovinske resnice, da je
do krize prišlo / zamenjavo gene-
racij vodilnih ljudi od občin do fe-
deracije v sedemdesetih letih. V
številnih primerih so takrat na kr-
milo prišli ljudje, ki so bolj skrbe-
li za svoje interese kot za usodo
družbe in države in se tako odpo-
vedali vrednotam in izvirnim izro-
čilom NOV. Velik del te nove ge-
neracije vodilnih ljudi si je priskr-
bel neverjetne privilegije, dovolil
nekontrolirano potrošniško pora-
bo ne le svoje, ampak tudi tuje
akumulacije, omogočil nepravično
prelivanje in neracionalno troše-
nje družbenih sredstev, ki je dolgo
časa nekaterim tako imenovanim
manj razvitim omogočalo kar do-
bro življenje brez pridnega dela.«
Dokaj kritično je govoril tudi
o tem, za kakšno Jugoslavijo so
se borci borili in za kakšno ne.
»Moram odločno reči, da se
borci NOV nismo borili za takšno
Jugoslavijo. Nismo se borili za
družbo revščine z zelo bogatimi
posamezniki, za družbo, ki je za-
radi  svoje  zadolženosti  sKoraj
omejeno suverena, nismo se borili
za Jugoslavijo unitarizma, sepa-
ratizma, ekimomskega parazitiz-
ma in mednacionalnih sporov, zla-
sti pa ne /a družbo, v kateri mladi
ne vidijo pravih možnosti za bolj-
šo prihodnost.«
V drugem delu svojega govora
je Vlado Ožbolt govorilo temelj-
ni listini Slovenije 1989, ki jo le
sprejela SZDL Slovenije in ki
vsebuje vse tisto, kar smo Slo-
venci zapisali kot cilje svojega
boja od Cebin in Tacna do ko-
čevskega zbora odposlancev slo-
venskega naroda in drugega za-
sedanja AVNOJA v Jajcu in ki
so jo sprejeli ter podpisali tudi
borci ZZB NOV občine Ormož
kot osnovo za svojo nadaljnjo
družbeno dejavnost pri združe-
vanju vseh naprednih in dobro-
namernih sil slovenske družbe,
zlasti mladih v boju za premago-
vanje težav, v katerih trenutno
smo.
Na osrednji občinski proslavi
ob dnevu borcev so podelili Ivici
Kanič, učiteljici z^ooovine na os-
novni šoli Središče ob Dravi, in
krožku za ohranjanje revolucio-
narnih izročil na osnovni šoli
Stanka Vraza Ormož priznanja
za ohranjanje in prenašanje izro-
čil NOB. Kulturni program so
pripravili: mešani pevski zbor
KPD Miklavž, učenci osnovne
|ple Podgorci in mala folklora.
Že vrsto let sodelujejo na prosla-
vi dneva borcev tudi gasilke ob-
čine Ormož.
Drugi del svečanosti ob praz-
niku je bil pri spomeniku padlim
v NOB iz krajevne skupnosti
Podgorci. Tam je o pomenu spo-
menika in tudi imen na njem go-
voril Franc Sladnjak, predsednik
KK SZDL Podgorci.
Z vsakoletnim tovariškim sre-
čanjem, kjer tečejo besede sj^omi-
nov, so končali osrednjo občinsko
proslavo ob dnevu borcev v občini
Ormož.
Vida Topotovec
foto: Ema Zalar
Spomenik padlim v času NOB iz KS Podgorci.
Komunisti ptujske garnizije
o sebi in družbi
člani Zveze komunistov Jugoslavije v Jugoslo-
vanski ljudski armadi, ki delujejo na območju
ptujske garnizije, so minuli petek, 30. junija, kriti-
čno ocenili sedanje težko stanje v naši družbi ter
izrazili zaskrbljenost, ker je pri reševanju nakopi-
čenih problemov vse manj pripravljenosti za strp-
ne dialoge. Obsodili so vse neupravičene napade
na JLA ter na pridobitve NOB in ljudske revoluci-
je in se odločno zavzeli za avnojsko Jugoslavijo.
Hkrati so odločno obsodili vse vrste nacionalizma
pri nas in izrazili pripravljenost, da s svojimi mak-
simalnimi napori in trdim delom skupaj z vsemi
drugimi državljani premagajo krizno situacijo.
V nadaljevanju petkove programsko-volilne
konference so komunisti ptujske garnizije kritično
razpravljali tudi o razmerah v vojašnici Dušana
Kvedra. Zaenkrat so lahko sicer zadovoljni, ker
med starešinami ali vojaki še niso opazili nobene-
ga izpada nacionalizma ali odkrite sovražnosti.
Nikakor pa, kot kaže, niso zadovoljni z razmera-
mi, v katerih delajo in živijo starešine in vojaki.
Splošni življenjski standard je zaradi zaostrenega
varčevanja (stabilizacije) na minimumu, zato so se
zavzeli za to, da bi v komandi v bodoče posvečali
temu področju večjo skrb. V splošne stabilizacij-
ske ukrepe so se tako starešine kot vojaki vključili
s polno mero odgovornosti in imajo tudi najbolj
oprijemljive rezultate, a ugotavljajo, da s pretirano
skromnostjo ni mogoče delati tako uspešno kot si-
cer.
Na splošno pa so ocenili vojaško vzgojo in izo-
braževanje kot zelo dobro, pri čemer so izpostavili
odlično sodelovanje rezervnega vojaškega sestava.
Izredno plodno je tudi sodelovanje vojaških in ob-
činskih struktur. Skoraj ni prireditve, na kateri ne
bi sodelovali vojaki ali starešine. Tesno sodelujejo
tudi z občinskim štabom TO in mladinskimi orga-
nizacijami, skratka možje v sivozelenih uniformah
so del našega življenja.
V drugem delu zborovanja so komunisti ptujske
garnizije razrešili dosedanje člane komiteja ZKJ
ter na demokratičnih volitvah, na katerih je bilo
predlagano večje število kandidatov od izvoljenih,
izbrali nov 11-članski komite. Za sekretarja so po-
novno izvolili starešino Dragiša Babastojanskega.
Ob koncu pa je v* imenu mariborskega korpusa
zbranim govoril še pomočnik poveljnika Alojz
Lipnik ter komuniste v JLA, pa tudi druge stareši-
ne in vojake pozval k zavzetejšemu delu in pred-
vsem k strpnosti. To sta dve osnovni prvini odlo-
čnega boja zoper nekopičene težave in nepravilno-
sti v naši širši družbi — pa tudi znotraj JLA.
M. Ozmec
Govori se...
. . . da je sindikat v ptujski obči-
ni doživel poraz: ni se strinjal s
94-odstotnim povečanjem stana-
rin, tej)a so se povečale za prav to-
liko. Žalujoči: vsi, ki plačujejo sta-
narino (lastniki svojih hiš in stano-
vanj pa se privoščljivo hahljamo).
. . . da se je na Ziherlovi plošča-
di močno povečala poraba vate.
Seveda, to je še edini način, da se
človek bori proti kričanju — par-
don: mladostnemu navdušenju —
brigadirjev. Če bodo tako delavni,
kot so glasni, potem bo komunali
zmanjkalo vodovodnih cevi.
... da so se v Ptuju nekateri v
soboto prav neprijetno počutili.
Dolgo niso mogh ugotoviti, kaj je
narobe, potem pa se jim je posveti-
lo. Vzrok je bila nenavadna tišina,
ker ni bilo na ulicah čebelic. Seve-
da, čelada je obvezna, vsi pa sije
ne morejo privoščiti. Naša ugoto-
vitev: za ceno ene čelade lahko
75-krat plačate kazen. In če raču-
nate, da vas vsakokrat ne bodo
ustavili, je to kakšnih sto voženj.
Na nesrečo pa tako nihče ne misli
— nesreče se dogajajo drugim . ..
. . . da na račun prometnih če-
lad nekateri prav pošteno služijo.
V gnilem kapitalizmu stanejo
okrog 35 milijončkov, pri nas pa
150 (v starih dinarčkih). Seveda
pa morate ob tem biti prepričani,
da so kapitalistične čelade zanič.
... da so se pri licitaciji, ki smo
,jo imeli na Tedniku ta teden, lju-
dje najbolj zanimali za železne
blagajne. Gotovo so ugotovili, ka-
ko priti do denarja, ali pa še niso
slišali, da je ptujska vlomilska eki-
pa »na dopustu«.
V akcijo —10 % se vključuje tudi ZŠAM
ZSAM Ptuj kot nosilec izobraževanja poklicnih
^voznikov ter voznikov inštruktorjev izpitnega cen-
tra Ptuj Ormož je tako kot vsako leto izvedla vse
• oblike izobraževanja po predpisanem programu.
Preizkus znanja iz cestnoprometnih predpisov so
opravili poklicni vozniki vseh večjih delovnih or-
ganizacij, v programu permanentnega izobraževa-
nja voznikov-inštruktorjev pa jih je sodelovalo 50.
Slednji so se na zadnjem teoretičnem preverjanju
znanja dogovorili, da bodo v program stalnega
izobraževanja vključili še strokovno ekskurzijo z
Ogledom prometne ureditve Ljubljane in semafor-
skega centra, šole za izobraževanje voznikov-in-
štruktorjev Jezica, kriminalističenga centra v Ta-
cnu in še kaj. Ekskurzije, ki je bila minuli petek, se
je udeležilo 38 voznikov-inštruktorjev ter članov
izpitne komisije izpitnega centra Ptuj —Ormož.
("lani izpitne komisije so se srečali na razgovoru
s kolegi izpitnega centra Ljubljana ter se seznanili
z delom komisije in rezultati oz. uspešnostjo kan-
didatov ob opravljanju praktičnega dela izpita,
pncvno opravlja v Ljubljani praktični del vozni-
škega izpita 120 kandidatov, uspešnost pa je 48-ot-
siotna. Večina kandidatov za voznike motornih
^o/il opravi pred izpitom več kot 60 ur vožnje, kar
Jc glede na gostoto prometa in prometni režim
skoraj razumljivo (v Ptuju so npr. kandidati s 60
i""ami redkost). Člani izpitne komisije so nato pri-
sostvovali tudi praktičnemu delu opravljanja izpi-
tov.
Z izrednim zanimanjem so udeleženci ekskurzi-
je sledili razlagi ob ogledu kriminalističnega cen-
tra v Tacnu ter avtomatskega urejanja prometa
prek semaforskega centra v središču Ljubljane.
Ob vrnitvi so si ogledali še poligon Ljubečna pri
Celju, kjer na izredno strokoven način pripravljajo
kandidate za voznike vseh vrst motornih vozil. Ob
razgovoru na tovariškem srečanju so menili, da
bodo vse te oblike prav gotovo pripomogle k reali-
zaciji akcije 10% manj prometnih nesreč. Žal pa
se v to akcijo vključuje premalo dejavnikov in ta-
ko letno izgubimo preveč dragocenih človeških ži-
vljenj, med njimi pa je največ otrok.
Ni dovolj, da se usposabljajo samo poklicni
vozniki. Tudi pridobljeno znanje v avtošolah je
premalo, če se posamezniki pozneje kot udeležen-
ci v prometu ne zavedajo posledic neprevidnega
ravnanja. Nesreče največkrat povzročijo prehitra
vožnja, alkohol, tehnična pomanjkljivost vozil itd.
To so na zadnji seji ugotovili tudi člani občin-
skega odbora sindikata delavcev prometa in zvez
in menili, da se prometna vzgoja mora pričeti že v
VVO, osnovnih in srednjih šolah ter da bi se vanjo
morali bolj vključiti tudi starši. Prav ti pa so dosti-
krat slab vzgled najmlajšim, ki so tako vse preveč-
krat žrtve njihove nepremišljenosti v vse zahtev-
nejših prometnih situacijah. Silva Razlag
Kako motivirati
Temu močno ob rob postavljenemu področju in zahtevi sodobnega časa so
največ pozornosti namenili na nedavni seji občinskega komiteja ZKS v Ptuju.
Izkušnje so članom komiteja in izvršnemu sekretarju CK ZKS lliji Globačniku
pred.stavili predstavniki Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič, Mercatorja
— Izbire Panonije, Perutnine in Olge Meglic.
Izkušenj je že precej, vendar tudi neznank in možnih poti. Gre zlasti za stro-
kovno in manj politično vprašanje, ki postaja vedno bolj tudi sociološko, saj
imajo motivacijski dejavniki zraven ekonomskega tudi socialen značaj. Dejstvo
je, da so ti dejavniki bolj razviti zunaj okolja, v katerem človek dela (siva eko-
nomija), da jih je težko uveljaviti v času okrepljenih prizadevanj za uravnilovko
in velike apatičnosti ljudi, ko je napredovanje v službi še najmanj odvisno od
znanja in razvoja. Časi res niso rožnati, vendar brez motivacije za delo in razvoj
ne bo šlo, pa naj si ob tem mislimo, kar hočemo. Zato je naloga tudi članov
Zveze komunistov, da po svojih močeh, te pa so glede na sestavo članstva veli-
ke, prispevajo k ustvarjanju vzdušja za polno uveljavitev motivacijskih dejavni-
kov, l.k.
Na delovlšču: Dravinjski Vrh, 3. julija ob 8. uri.
(foto: M. Ozmec)
zmda slovenske gorice '89    ||
Brigadirji
med haloškimi griči
Brigadirsko poletje je zaživelo. V ptujski občini je na zvezni mla-
dinski delovni akciji Slovenske gorice trenutno 183 brigadirjev, sku-
paj s člani štaba akcije pa jih je natanko 190. Komandantka ZMDA
je letos Melita Močnik iz Brežic, za interesno dejavnost je njen pomo-
čnik Marko Hanc iz Murske Sobote, od tam je tudi ekonom akcije
Toni Pertoci; za delovišče odgovarja Franci Florjančič iz Moškanj-
cev, za naselje akcije, ki je v Domu učencev v Ptuju, pa Albin Vuk iz
Maribora.
Delovišče prve izmene je na Dravinjskem Vrhu sredi Haloz, kjer
brigadirji nadaljujejo izkop jarka ža vodovod od Majskega Vrha proti
Leskovcu. Do sedaj jim je šlo delo precej hitro od rok, saj je manj
skalnatih samic in laporja kot lani. Tako so odkrili že okoli kilometer
trase, okoli 600 m jarka so že izkopali, delavci ekipe KGP Ptuj pa so
položili že prek 500 m vodovodnih cevi. Po obtežitvi so ta del trase
brigadirji že tudi zasuli.
V naselju so pričeli predavanja za 11 različnih tečajev, v katerih so-
deluje večina brigadirjev. V nedeljo so si ogledali zgodovinske zname-
nitosti našega mesta, popoldne pa so se okopali v Ptujskih toplicah.
Dan borcev so preživeli v Kopru, kamor so se odpeljali na izlet. V
svoje delo pa so se zatopili tudi brigadirji specializirane brigade Rde-
čega križa Slovenije, ki imajo brigadirski vrtec, obiskujejo pa tudi
onemogle starejše občane. M. Ozmec
Vinska cesta
skozi Vinšak
Ce se boste odpravili na izlet v
krasen vinorodni okoliš Juršinec
in Polenšaka, če boste šli iskat
gobe v gobarsko malo prečiščene
gozdove Rotmana, če ste tam do-
ma ali ste bili nekoč doma, se bo-
ste peljali po na novo asfaltirani
cesti skozi Vinšak.
Asfaltiranje dvokilometrskega
odseka »vinske ceste« po Slo-
venskih goricah — odcep od gla-
vne ceste za Polenšak skozi Vin-
šak do kmečkega gostišča Simo-
na Toplaka v Rotmanu — so
krajani in murskosoboški delavci
dokončali 30. junija.
Investicija je KS Juršinci ve-
ljala 35 milijonov dinarjev, od te-
ga so kar 75 odstotkov zbrali kra-
jani in tisti, ki imajo tu zemljo.
To ni njihova prva tovrstna akci-
ja — leta 1981 so napravili vodo-
vod, pred tremi leti so obnovili
električno napeljavo, naslednjič
pa nameravajo napeljati še tele-
fon.
Predsednik gradbenega odbo-
ra Alojz Valenko je povedal:
»Konec decembra smo se dogo-
vorili, spomladi zbrali denar — 8
milijonov po gospodinjstvu —
nekaj je požrla .inflacija, danes
že četrti dan delamo. Zdaj se bo-
mo lažje vozili na delo, otroci v
šolo, pričakujemo tudi, da nas
bodo obiskovali ljudje od dru-
god.«
McZ
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
6. julij 1989 - TEDNIK
Od maket do minimundusa
Najbrž so redki, ki ne poznajo Branka Smigoca, popularno ime-
novanega Giovani. Dobro ga nekaj mesecev poznajo tudi ptujski
srednješolci, ki se šolajo v tehničnih smereh, saj je pri njih v speciali-
zirani učilnici postavil in predstavil dve svoji maketi. Prva prikazuje
centralno kurjavo in njeno delovanje, druga pa vodovodno napeljavo
in odvodni sistem. Obe maketi sta dragoceni zato, ker sta nazoren
učni pripomoček, saj je z njuno pomočjo mogoče praktično videti in
preizkusiti delovanje sistemov.
Sicer pa si Branko že dolgo časa prizadeva svoje znanje in spret-
nosti, pa tudi svojstven pogled na življenje in delo predstaviti javno-
sti. Obe maketi je predstavil na razstavi drobnega gospodarstva in
tam sta ju tudi opazila Franc Veselic in Anton Korez — profesorja v
ptujskem Srednješolskem centru. Oba eksponata je Branko radodar-
no posodil Srednješolskemu centru, učenci pa so njegovo predstavi-
tev z veseljem sprejeli.
Njegova najnovejša ideja — upa, da bo zanjo uspel prepričati
ptujske občinske može — pa je oblikovanje »minimundusa« v ptuj-
skem Ljudskem vrtu. Po njegovi zamisli, ki jo je že predložil nekate-
rim organom (pa odgovora še ni dobil), bi v Ljudskem vrtu lahko obr-
tniki oblikovali majhno obrtniško mesto, v katerem bi prikazovali
značilne obrti. Prav gotovo bi to bilo zanimivo za otroke, z ustrezno
turistično propagando bi najbrž lahko pripeljali tja goste. Giovani je
torej človek, poln ustvarjalnega nemira in navdušenja, v vsakem nje-
govem prizadevanju pa je želja, da bi svoje znanje in izkušnje, ki si jih
je pridobil med drugim tudi v tujini, prenesel na mlade generacije.
Branko Šmigoc pred svojo maketo.;
(Foto: OM)
Mednarodni obrtni
sejem v Celju bo od
8. do 17. septembra
v mestu ob Savinji, ki se ponaša s 110-letno sejemsko tradicijo,
se že pripravljajo na letošnji mednarodni obrtni sejem, največji v Ju-
goslaviji, ki ima tudi mednarodno udeležbo.
Za razstavljalce je na voljo 40 tisoč m^ površin; vsako leto jih je
okrog 1500. Sejem obišče okrog 200 tisoč obiskovalcev iz domovine
in tujine.
Mednarodni obrtni sejem v Celju poteka že vrsto let pod naslo-
vom »Vse za obrt, obrt za vse«, letos pa je dodal še novo vsebino z
motom »Z obrtjo hitreje v Evropo 92«.
Za razliko od prejšnjih let, ko so v času sejma organizirali vrsto
delovnih srečanj, pogovorov, okroglih miz, bodo letos dali prednost
trženju in poslovnosti.
Že po tradiciji in glede na dosedanje uspešno sodelovanje bodo v
Celju sodelovali tudi ptujski obrtniki. Ti so v prejšnjih letih večkrat
prejeli tudi najvišja sejemska odličja. V Obrtnem združenju in Obrtni
zadrugi Panorama se na sejem že pripravljajo. Glede na različna pri-
čakovanja se pripravljajo ločeno, razstavljali pa bodo na skupnem
prostoru. Panorama se poskuša oziroma dokazuje v komercialnosti,
združenju pa večjo pozornost posveča razstavnemu vidiku. V končni
etapi pa naj bi bil cilj enak: večji dohodek. MG
iviojster Langerholc se kljub hitremu tempu življenja vsakemu obrazu še
zmeraj posveti.
V izložbi na Prešernovi 2 si lahko ogledate sprotne s fotoaparatom za.
beležene dogodke.
Pol stoletja skozi objektiv
Ni zaselka v ptujski občini, ki ga ne bi s fotoaparatom obiskal v pet-
desetih letih svojega bivanja v Ptuju, vendar raje fotografira v ateljeju.
Zazrl se je že v ničkoliko obrazov. Vsak ima svojo lepo stran in kakšno
pomanjkljivost, meni mojster Langerholc. Poišče tisto, kar je lepo, in
stranka je zadovoljna. On pa je srečen, če je v človeku veselje, če je stran-
ka nasmejana.
KDO JE FRANC LANGER-
HOLC
Vsi Ptujčani in okoličani po-
znajo fotografa Langerholca, se-
daj 75-letnega Ptujčana, ki ima
atelje v Prešernovi 2. Tu se je na-
selil z družino leta 1939. Od kod
je prišel?
S starši, ti so bili Gorenjci, je
živel v Logatcu. Oče je kleparil,
mati pomagala pri porodih. Kaj
bo postal Franc?
Hotel je postati dimnikar, kas-
neje pilot, tega mu mati ni dovo-
lila, lahko bi bil karkoli, vendar
ga je usoda izbrala za fotografa.
Povsem po naključju je našel
razpis za fotografskega pomočni-
ka — in se 1928 znašel kot vaje-
nec pri takrat edinem fotografu
na Jesenicah Vilmanu. Franc mu
je moral pomagati še v gostilni in
trgovini, ob večerih pa je obisko-
val vajeniško šolo.
KJE SE BO USTALIL MLADI
FOTOGRAF
Tudi leta 1931 mladim ni bilo
lahko. Fotografski pomočnik
Franc Langerholc je prvo službo
dobil v daljnem Novem Sadu,
nato v današnji Brestanici pri
Krškem, potem v Ljubljani.
Vojaški rok je odslužil kot le-
talski fotograf. »To ni bilo tako
enostavno kot danes,« pripove-
duje Langerholc, »saj sem moral
vedno nositi s seboj veliko in tež-
ko kamero s 13 krat 18 centime-
trov velikimi ploščami.«
Življenje ga še ni prineslo na
Ptuj. Služboval je v Brežicah, na-
to v podružnici še danes zname-
nitega celjskega fotoateljeja Peli-
kan, zatem ponovno v Ljubljani.
Tu je izvedel, da išče na Ptuju
vdova fotografa Vinklerja foto-
grafskega pomočnika. Franc se
je pripeljal prvič na Ptuj. Vrata
so bila zaklenjena, do odhoda
vlaka je imel še veliko časa, spre-
hodil se je po mestu.
PTUJ IŠČE SLOVENSKEGA
FOTOGRAFA
V naključnem razgovoru z Jo-
žetom Marom mu je ta omenil,
da išče slovenskega fotografa tr-
govec Milko Senčar.
Langerholc: »Takoj sem šel k
njemu. Da se bo pozanimal o
meni, je rekel. Čez teden dni sem
dobil pismo, da sem sprejet. Na-
šel mi je prostor (zraven takrat-
nega hotela, danes Zlatega noja),
v posojilnici je jamčil zame in ta-
ko sem lahko nakupil opremo.
Moj prvi pomočnik je bila seve-
da žena, sicer pa Simonič.«
Leto 1941 tudi fotografu Lan-
gerholcu ni prizaneslo.
Po vojni seje vrnil na Ptuj, po-
novno nakupil opremo in uredil
atelje. Evidenčni lističi fotografi-
ranih portretov beležijo danes že
več kot 155.000 obrazov. Mojster
Langerholc fotografira najraje v
ateljeju: »Dobro postaviti luč je
umetnost,« pripoveduje. »Z
ustrezno svetlobo izvlečeš iz člo-
veka lepoto, skriješ nepravilno-
sti. Danes veliko fotografirajo s
fiešem, mladi fotografi ne znajo
več upoštevati svetlobe.«
Mojster Langerholc fotografi-
ra danes obraze tudi v barvahL;
»To je zame enostavneje, ljudje
pa imajo v dokumentih raje bar-
vne fotografije.«
Seveda srečamo mojstra Lan-
gerholca še danes (kljub temu da
je prepustil vodstvo ateljeja hčer-
ki Petri) tudi na prireditvah, tek-
movanjih, družinskih slovesno-
stih, obredih. Kar zabeležita on
in Petra, si lahko sproti ogledate
v izložbi ateljeja. Kdo bi lahko
preštel vse, ki jih je mojster v 50
letih fotografiral!
»Dogaja se mi, da sem foto-
grafiral novopečena zakonca
pred tridesetimi leti, sedaj foto-
grafiram poroke njunih otrok in
vnuke. To je nekaj posebnega.«
VSE SE SPREMINJA ...
So se ptujčani v tem času kaj
spremenili?
»Včasih je bilo za ljudi foto-
grafiranje izjemen dogodek. Ne-
deljsko so se oblekli, skrbno po-
česali. Danes je fotografiranje
vsakdanja stvar, vsem se mudi,
ničemur se ne posvetijo.«
Kako se spreminja mesto? Tu-
di njegov utrip beležite že 50 let.
»Ptuj se je neznansko razvil.
Vendar stari del, odkar ni več
dovoljen promet skozenj, umira.
Ljudje ne hodijo več toliko po
njem. Škoda.«
... FOTOGRAFIJA OSTANE
V življenju ste napravili nešteto
fotografij. Lahko primerjate svo-
je, tiste posebej uspešne, s foto-
grafijami umetnikov, na primer
Kerblerjevimi?
»To sta dve povsem različni
stvari. Jaz sem si s fotografijo vse
življenje služil kruh. Pri tem si ne
moreš vsega privoščiti. Umetniki
porabijo cel film, dva, da dobijo
eno dobro fotografijo. Sicer pa
ne razumem fotografske umetno-
sti. Zame je dobra fotografija ti-
sta, ki zabeleži, kar vidi oko. Oko
ne vidi enega predmeta ostro,
drugega neostro ali enega pred-
meta povsem svetlega, vseh dru-
gih pa v popolni temi.«
Tehnika se je včasih razlikovala
od današnje ...
»In fotografije so bile bolj-
še... Danes ne izdelujejo tako
kakovostnih filmov in papirja
kot pred vojno. Fotografirali
smo na plošče, razvijali z dolgo-
trajnim postopkom, vodo spuš-
čali iz sodov, saj ni bilo vodovo-
da. Tehnika je do danes izredno
napredovala, predvsem izdeluje-
jo manjše fotoaparate in celotni
postopek je hitrejši. Danes se lju-
dje tudi veliko več fotografira-
jo.«
Zato je v ptujski občini tudi več
fotografov. Vsi so šli skozi njego-
vo šolo in še nekateri drugi, sku-
paj je imel 14 vajencev. Mirne du-
še ga lahko imenujemo očeta ptuj-
skih fotografov, vsa leta pa so
družinsko domačnost čutili tudi
njegovi drugi uslužbenci in deset-
letja, nekateri do svoje upokojitve
ostali pri njem.
Milena C. Zupanič
Delavci in obrtniki
o kolektivni pogodbi
v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptu-
ju je v prejšnjem tednu osnovna organizacija de-
lavcev na področju samostojnega osebnega dela v
občini organizirala javno obravnavo nove kolekti-
vne pogodbe. Udeležba je bila dobra, saj je sode-
lovalo okrog osemdeset delavcev, zaposlenih v
obrti, prav tako pa tudi nekaj obrtnikov.
Po določilih sindikalne pogodbe je sindikat od-
govoren za njeno javno obravnavo. Vsebino nove
kolektivne pogodbe je predstavil Vlado Belšak, se-
kretar sindikalne konference delavcev v obrti iz
Maribora. Sodeloval pa je tudi Marjan Irgl, vodja
službe pravne pomoči pri občinskem svetu Zveze
sindikatov Ptuj.
Vsi, ki so se posveta o novostih v kolektivni
pogodbi udeležili so le-to tudi dobili. Tisti, ki pa
niso sodelovali, pa jo lahko dobijo vsako sredo
med 15. in 17. uro na sedežu osnovne organizacije
v Vošnjakovi ulici 13.
MG
Franc Fideršek
EPIDEMIJA ivuz.

Prelomno leto f948 se je izteklo. Za mnoge naše ljudi, zlasti pa za
kmeta so se resnično težki dnevi tedaj šele začeli. To je bil čas brezobzir-
ne kampanje ustanavljanja kmetijskoobdelovalnih zadrug ali KOZ (ta-
krat so bile kratice zelo v modi). Stalinu je bilo treba dokazati, da smo
dosledno na njegovi liniji pri gradnji socializma na vasi. Začeli smo
ustanavljali zadruge višjega tipa po vzoru sovjetskih kolhozov. Ta naloga
je kmalu prerasla v pravo obsedenost, ki se je po vsej naši domovini širila
kot nekoč epidetnija črnih koz.
Kdo je prvi uporabil Ime kmetljskoobdelovalna zadruga, je danes
težko ugotoviti. Dejstvo je. da se je to Ime uradno uporabljalo v letih
1948/49. Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah že uporablja ime »kme-
čka obdelovalna zadruga«. Zato je v rabi ostala KOZ in pri kmetih je bi-
la tedaj ta »koz-a« med najbolj osovraženimi besedatni. Sredi leta f950,
ko smo začeli delavsko .samoupravljanje, so se tudi politično odgovorni
za kmetijstvo .spomnili, da je E. Kardelj v svojem znamenitem članku
»Kmetijsko zadružništvo v planskem gospodarstvu« že leta 1947 zapisal,
da so »delovne zadruge najvišji tip produktivnega zadružništva«. Prišel
je ukaz, da je treba od tedaj dalje govoriti »Kmetijske delovne zadruge«
ah KDZ. čeprav popravka v uradnem listu ni bilo. Kljub temu je med
ljudmi ostalo ime »koze«, saj se tudi vsebina delovne zadruge nI prav nič
razlikovala od obdelovalne. Še naprej je prevladoval ruski »trudodan«.
V tistih za našega kmeta težkih letih me je uradna kadrovska politi-
ka napravila za uradnika In aktivista na področju kmetijskega zadružni-
štva. Veliko stvari sem na novo spoznaval, bil priča marsikateremu do-
godku, se srečal z mnogimi ljudmi m njihovimi problemi. Nekaj od tiste-
ga sem si zapisal, shranil marsikatero kopijo poročila, ki sem ga moral
napisati, ohranil mnogo podatkov, ki sem jih zbiral. Del tega želim pred-
staviti v zaokroženih zgodbah po kronološkem redu. vmes pa opozoriti
na vsa pomembnejša dogajanja tistih let na našem območju. Vse opisano
je resnično, tako kot sem stvari doživljal, jih zaznaval, vse pa je moč tudi
potrditi z dokumenti iz arhiva. Delal sem predvsem za območje ptujske-
ga, ljutomerskega in poljčanskega okraja, zato se tudi večina spisov na-
naša na to območje.
ZADRUGE NA PTUJSKEM OBMOČJU
Da bi bralci lažje sledih posameznim zgodbam, naj na kratko opi-
šem razvoj »obdelovalnega« zadružništva na območju ptujskega okraja;
podobno pa je bilo tudi drugje.
Zakon o zaplembi premoženja narodnih izdajalcev in zakon o
agrarni reformi in kolonizaciji sta v letih 1945- 1946 precej spremenila
podobo podeželja tudi pri nas. Nacionalizirana zemlja je bila »osnovno
sredstvo, last splošnega ljudskega premoženja agrarnega sklada«, ki so
ga prisodili predvsem državnim posestvom, tedaj ustanovljenim, nekaj
zemlje so dobila posamezna podjetja za svoje ekonomije, prav tako posa-
mezni resorji, zadruge Itd. Veliko zemlje je bilo razdeljene agrarnim Inte-
resentom, vendar na območjih, kjer so po oceni obstajale možnosti za ob-
delovalne zadruge, le pogojno. Agrarni interesenti, nekdanji viničarji, so
se morali združiti v obdelovalno zadrugo. Tako so na območju ptujskega
okraja nastale prve štiri obdelovalne zadruge: »Osojnik« (sadjarska).
Dravinjski Vrh, Gorca —Dežno in Litmerk (pretežno vinogradniške). Nji-
hovi člani so bili »brezžemljaši«: v vinogradniških bivši viničarji, v sad-
jarski pa pretežno kolonisti Iz slovenskega Primorja.
Leta 1947 je bila v Sobetincih ustanovljena prva kmetijsko-obdelo-
valna zadruga, v katero so vstopili s svojo zemljo in svojimi proizvajalni-
mi sredstvi kmetje. Vodilna sta bila Franc Prelog in Jakob Plohi, oba več-
ja kmeta, aktivna udeleženca NOB In člana KP. Svoji posestvi sta zdru-
žila v zadrugo in s tem dala pozitiven vzgled tudi drugim. Za okrajne
aktiviste je bil takrat vsak večji kmet kulak. Zato so nekateri hudomuš-
nežl tudi tema dvema začetnikoma kmečkega obdelovalnega zadružni-
štva pridejah, da sta »socialistična kulaka«. Od tod verjetno precej let
pozneje Ideja pisatelju Tonetu Partljiču. Na ta naziv sem postal pozoren
januarja 1949 in sem menil, da žali njuno socialistično zavest. Kulaštvo
je vendar pomenilo socializmu sovražno velikokmečko miselnost.
V začetku leta 1948. ko so začeli iz Moskve očitati, da se pri nas
krepijo kulaški elementi na vasi — ti očitki so bih takrat še strogo varo-
vana skrivnost — .so naši vodilni že začeli razmišljati o pospešeni kolekti-
vizacljl vasi. To smer so potrdili tudi na V. kongresu KPJ. Priprave so za-
čeli že ob pripravah na kongres.
»Kadri rešujejo vse.« je takrat veljalo Leninovo načelo, zato je bilo
treba najprej ustrezno usposobiti kadre, ki bodo vodih kmetijsko zadruž-
ništvo. Poleti 1948je že tekla akcija Izbire tečajnikov za polletni zadružni
tečaj v Ljubljani. V tečaj so bili poslani mladi vaški aktivisti — skojevci
In člani KP. Po tečaju se jih je le malo vrnilo na vas, ker so z njimi izpo-
polnjevali kadrovske vrzeli na okrajih in v republiki. Zato se je začela ak-
cija kadrovanja mladih za drugI polletni tečaj. Kadrovsko so bile okre-
pljene okrajne zveze kmetijskih zadrug In poverjeništva za kmetijstvo na
okrajih. Razvoj zadružništva in socializacija vasi pa je bila glavna nalo-
ga vseh partijskih organizacij in organov.
Tako je bilo povsod, tudi v ptujskem okraju. V letu 1949 pa seje za-
čelo zares, z vso odločnostjo In marsikje tudi s silo. V ptujskem okraju je^
bilo to leto — zlepa in zgrda — ustanovaljenih 11 kmetijskoobdelovalnih
zadrug. Skupno jih je bilo tako 16 z nekaj nad 3400 ha površin, od tega
je bilo 1828 ha obdelovalnih površin. Državni sektor je takrat imel v
okraju le 1192 ha obdelovalnih površin.
Napori za ustanavljanje novih obdelovalnih zadrug so se nadaljeva-
li tudi v letu 1950, vendar brez večjega uspeha. Ustanovljenih je bilo sicer
nekaj novih zadružnih ekonomij, povečane površine obdelovalnih zadrug,
novih pa ni bilo več moč ustanoviti. Zadovoljevali so se z utrjevanjem ob-
stoječih. Vzroke za tako slab uspeh so iskali v klerikalno-kulaškem odpo-
ru in v katastrofalni suši, saj je žetev dala le polovico načrtovanega pri-
delka v letu 1950.
Odnosi v nekaterih zadrugah so postajali vse slabši, nasprotja med
kmeti, ki so vložiU zemljo, In bivšimi brezžemljaši vse večja in ponekod
»nepopravljiva«, kot je bilo zapisano v eni od ocen. Zaradi tega so že v
letu 1951 v ptujskem okraju shirale kmetijske delovne zadruge Gorišnica,
Moškanjci, Osluševci, Cvetkovci, Placar, Destrnik, Desenci in Trnovska
vas. »Sicer pa so to bile itak majhne — pritlikave zadmge, ki s svojo pro-
izvodnjo ne predstavljajo omembe vrednega činitelja,« je bilo zapisano v
enem od takratnih poročil.
Razkroj delovnih zadrug se je nadaljeval še v letu 1952, naslednje
leto pa so bile kmečke delovne zadruge praktično ukinjene. Kmetje so s \
svojo zemljo Izstopili In so praktično morali začeti vse znova, saj je bila\
zemlja slabo obdelana, orodje in stroji uničeni, živina razprodana . • • j
Zemlja, kije bila splošno ljudsko premoženje, pa je bila dodeljena držav- j
nemu sektorju. \
Za mnoge kmete in aktiviste, ki so izvajali politiko zadružništva, jf
bila to tragedija. Verjeli so v to. kar so delali in gradili, naenkrat pa seje
vse sesulo. Razočarani so Izstopali iz partije iz (tedaj že ZK), nekateri pa
so tudi bili izključeni, ker niso »razumeli nove politike v kmetijstvu« aH
pa .so imeli do nje »oportunistični odnos«. Precej let je tudi trajalo, da sO
si pri ljudeh v svojem okolju znova pridobili zaupanje.
Potem je prišel zakon o zemljiškem maksimumu in o odpravi vini-
carskih odnosov, kar je na vasi povzročalo nove pretrese in razočaranja-
Vendar je to že novo poglavje v razvoju našega kmetijstva. V svojih zgod-
bah pa se želim omejevati le na obdobje kmečkih obdelovalnih zadrug-
(Prihodnjič: Zadružno izobraževalno središče v Šiški)
f CDNIK - 6- julij 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
Prenova Zveze komunistov
v občini Ormož
Razprava o prenovi v Zvezi
liomunistov Slovenije je v občin-
ski organizaciji v Ormožu dobila
primerno širino po konferenci
2KS, novo vsebino in kvaliteto
pa z dokumentom o političnem
pluralizmu. Korak dalje k razu-
mevanju prenovljene Zveze ko-
munistov pomeni gradivo o pre-
obrazbi ZKJ in prenovi ZKS.
Kako je s prenovo ZK v občini
Ormož, smo se pogovorili s se-
l^retarjem predsedstva občinske
organizacije ZKS Mirkom Nova-
kom.
KAKŠNA NAJ BO PRENO-
VLJENA ZVEZA KOMUNI-
STOV?
MIRKO NOVAK: Med veliko
večino komunistov prevladuje
prepričanje, da vračanja k mono-
polu ZK«ii več in da se mora tu-
di naša organizacija pripraviti in
usposobiti za delovanje v resni
politični konkurenci. To je tret-
nutno še šibka točka, vendar ver-
jamem, da bo politično združe-
vanje ljudi v prihodnje še večje,
in to na konkretnih programih.
Izhoda iz krize ne moremo najti
ob neprestanem kritiziranju vse-
ga obstoječega, ponuditi bo po-
trebno rešitve za vsa področja.
Med komunisti je namreč vsak
dan prisotno spoznanje, da je le
tržno gospodarjenje v pluralni
družbi s konkurenco projektov
in njihovih nosilcev, z vplivom
javnosti osnova učinkovitega
družbenega razvoja. Iz krize ni
mogoče brez konkurenčnega rav-
nanja in obnašanja na trgu in v
politiki. Z dosedanjimi razprava-
mi je tako med komunisti dose-
ženo splošno politično soglasje,
da je smer prenove ZK in politi-
čnega pluralizma pravilna.
NA SESTANKIH OSNOV-
NIH ORGANIZACIJ ZVEZE
KOMUNISTOV, V PREDSED-
STVU IN KOMITEJU OBČIN-
SKE ORGANIZACIJE ZVEZE
KOMUNISTOV JE BILO O
VPRAŠANJU PRENOVE PO-
STAVLJENIH VELIKO VPRA-
ŠANJ, POUDARKOV IN DI-
LEM, KAKO DALJE.
MIRKO NOVAK: Res je, naj-
večkrat so se pojavljala razmiš-
ljanja o odprtosti Jugoslavije v
svet, da bi se s pomočjo civiliza-
cijskih dosežkov drugih hitreje
razvijali v uspešnejšo družbo.
Ugotovljena je potreba po nada-
ljevanju razprave o demokratični
družbi, volilni demokraciji, učin-
kovitosti države, o tržnih meha-
nizmih in še čem. Ob vsem tem
se bomb morali naučiti še politi-
čne kulture, spoštovanja razlik in
vodenja dialoga, vendar ne z
vnaprejšnjimi diskvalifikacijami,
temveč z argumenti. Pri sposob-
nostih ločevanja nasprotnega
smo komaj na začetku. Vsi raz-
pravljalci so se zavzemali za de-
mokracijo, svobodno združeva-
nje ljudi. Prav pri demokraciji so
mnenja še vedno deljena. Neka-
teri vidijo demokracijo brez
omejevanja in določanja okvi-
rov, doseganja družbenega so-
glasja, drugi sp za nek okvir de-
mokratičnosti v SZDL in tretji,
sicer bolj redki, za red in disci-
plino. Prav slednji težko razume-
jo urejanje razmer v Sloveniji
skupaj z novimi strankami ali
zvezami.
KAKŠNA PA JE OCENA
GLEDE VPRAŠANJA DEMO-
KRACIJE V OBČINI ORMOŽ?
MIRKO NOVAK: Ce govori-
mo o občini Ormož, moram po-
vedati, da v zavesti ljudi prevla-
duje prepričanje o uspešnosti pr-
ve variante. Ce se Zveza komuni-
stov odpoveduje monopolu, mo-
ramo skozi nove elemente uredi-
tve zagotoviti, da se monopol
enih ne zamenja z monopolom
drugih.
V občini Ormož je bilo veliko
razprav o SZDL in mestu Zveze
komunistov v njej. Današnje sta-
nje je prehodno. V praksi — na
terenu SZDL še kar funkcionira,
tu iščejo rešitve. Ob tem se posta-
vlja vprašanje, kakšno SZDL po-
trebujemo, ker vsi ljudje ne bodo
v zvezah in strankah.
KAKŠNO PA JE MESTO OS-
NOVNE ORGANIZACIJE
ZVEZE KOMUNISTOV V OR-
GANIZACIJI ZDRUŽENEGA
DELA IN KRAJEVNI SKUP-
NOSTI?
MIRKO NOVAK: Posebno
pozornost v vseh naših razpra-
vah o prenovi Zveze komunistov
v občini Ormož je bila namenje-
na osnovni organizaciji v kraje-
vni skupnosti in OZD ter pro-
gramski zasnovi dela. V prihod-
nje mora biti osnovna organiza-
cija manj toga, manj aktivistično
akcijska za vse člane enako.
Zmanjšati bo potrebno vse tisto,
kar je bilo do sedaj strogo obve-
zno, formalno in prisiljeno. Čla-
nom Zveze komunistov v osno-
vni organizaciji bo potrebno
omogočiti politično angažiranje
po življenjski ali interesni bližini
s posameznimi projekti. Druga-
čen bo moral biti tudi program
osnovne organizacije Zveze ko-
munistov. Ne sme biti zapisana
le vsebina sestankov OO ZK,
temveč mora prerasli v jasen,
kratek in konkreten program
aktivnosti komunistov v njiho-
vem   okolju.   V   organizacijah
združenega dela se bo osnovna
organizacija med drugim zavze-
mala za okrepljeno politično vlo-
go sindikata-. Mnenja so bila, da
komunisti naj politični vpliv bolj
uresničujemo kot člani, kot posa-
mezniki znotraj sindikata. Raz-
prava je pokazala med drugim
potrebo po združitvi nekaterih
OO ZK. V Ormožu se v eno os-
novno organizacijo združujejo
tri s področja vzgoje in izobraže-
vanja, do reorganizacije pa pri-
haja tudi v OO ZK v KS Ormož
in KS Središče ob Dravi. Pro-
gramsko-volilne konference OO
ZK morajo doreči nov način de-
lovanja članstva. Nove organiza-
cijske oblike so nam potrebne tu-
di zaradi pravilne razporeditve
energije komunistov, ustrezne
koncentracije znanja in volje.
Pot prenove Zveze komuni-
stov je med članstvom dobila
podporo. Njeno uveljavljanje v
praksi ne bo enostavna tudi zara-
di drugačnih pogledov na posa-
mezne rešitve znotraj ZK Jugo-
slavije. Ostaja pa upanje, da se
bomo o bistvenih rešitvah dogo-
vorili do kongresa ZKJ.
Vida Topolovec
foto: Štefan Hozyan
Mirko Novak — sekretar občinske organizacije ZK
Medrepubliško srečanje
Medrepubliško srečanje pobratenih šol Jugosla-
vije je bilo letos v Andrijevcci v Črni Gori. Tega
srečanja sem se letos udeležila tudi jaz. Moram pri-
znati, da sem bila nekoliko presenečena, kajti nisem
pričakovala, da bom izbrana v delegacijo. Iz naše
šole smo bili trije učenci, dva pa iz podružnične šo-
le Žetale. Delegacija petih učencev in štirih učite-
ljev s tov. ravnateljem na čelu se je tako odpravila
na pot. Iz Podlehnika smo krenili 21. maja ob 7. uri
zjutraj. Odpeljali smo se do letališča v Zagrebu, na-
to pa tam prestopili na letalo za Dubrovnik. To je
bil moj prvi polet z letalom. Kljub temu je bil obču-
tek res enkraten. Ko smo prispeli v Dubrovnik, smo
pot nadaljevali z avtobusom. Odpeljali smo se do
Hercegnovega, nato še do Titograda, od tam pa
smo do Andrijevice potovali s taksijem. Po celodne-
vni vožnji smo zvečer ob 22. uri prispeli v Andrije-
vico.
Kljub pozni uri so nas lepo pričakali in spreje-
li tamkajšnji gostitelji. Po sprejemu v šoli so nas od-
peljali na domove učencev, ki so nas sprejeli na tri-
dnevno bivanje pri sebi. Hitro smo se spoznali in
postali prijatelji.
V ponedeljek, 22. maja, smo se udeležili položi-
tve cvetja na spominsko ploščo heroja Baja Jojiča,
po katerem se imenuje šola v Andrijevici. Nato smo
se z avtobusom odpeljali do vojašnice, ki je pri al-
banski meji. Tam smo spoznali način življenja voja-
kov, ki služijo v tej vojašnici. Po kosilu smo se vrni-
li v Andrijevico.
Naslednji dan, to je bilo 23. maja, smo bili na
proslavi. Vsaka šola se je predstavila s svojim pro-
gramom. Na samem začetku Je bilo res malo treme,
toda ko smo bili na vrsti, je vse steklo lepo, brez te-
žav. Z našim programom so bili gostitelji in druge
delegacije zelo zadovoljni. Po proslavi smo imeli
cel dan prost in smo lahko počeli, kar smo hoteli.
V sredo, 24. maja, smo odšli na izlet po Črni Go-
ri. Udeležile so se ga delegacije iz vseh republik.
Ogledali smo si Titograd, Zabjak, Cetinje, dolino
reke Tare, od daleč smo lahko videli tudi Lovčen in
drugo. Popoldne smo se od drugih delegacij poslo-
vili, saj so se oni vrnili nazaj v Andrijevico, mi pa
smo se odpeljali proti Budvi. Tam smo en večer
prespali, naslednji dan smo si ogledali mestece in
se nato odpeljali proti Dubrovniku. V Dubrovniku
smo vstopili na letalo in čez 45 minut pristali v Za-
grebu. Tam nas je čakal avto naših gasilcev iz Pod-
lehnika ter nas odpeljal proti domu. Domov smo
prispeli ob 23. uri. Kljub tej pozni uri smo bili sre-
čni, da smo se vsi zdravi in srečni vrnili v svoj do-
mači kraj.
Medrepubliško srečanje, ki sem se ga udeležila,
mi bo vedno ostalo v spominu in se ga bom z vese-
ljem spominjala, saj je stkalo med nami in drugimi
delegacijami nova prijateljstva. Upam, da se ne bo-
do tako hitro pretrgala, temveč da jih bo ohranila še
generacija, ki prihaja za nami. Zame in verjetno tu-
di za druge člane delegacije je bilo to enkratno do-
živetje in ostaja lep spomin na našo šolo, ki je kot
učenka osmega razreda končujem.
Renata Novak, novinarski krožek, OŠ
Martina Koresa Podlehnik
6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
6. julij 1989 - TEDNIK
pekarne vinko res ptuj
Referendum bo 12. julija
v Pekarnah Vinko Reš, podje-
tju v ustanavljanju, so prejšnji
četrtek pričeli razprave o statutu
podjetja. Po novem bodo organi-
zirani kot družbeno podjetje. Re-
ferendum za sprejem statuta bo
12. julija.
Delavci se z njegovo vsebino
seznanjajo na delnih zborih. Do
referenduma jih bodo organizi-
rali šest.
V osnutku statuta so upošteva-
li že tudi spremembe in dopolni-
tve zakona o podjetjih, četudi še
niso uradne sprejete, s katerimi
bomo pometli še z zadnjimi
ostanki dogovorne ekonomije.
Upoštevali so tudi določila pred-
loga za izdajo zakona o temelj-
nih pravicah iz delovnega raz-
merja; tega naj bi sprejeli 1. av-
gusta.
Kot družbeno podjetje se bo-
do Pekarne Vinko Reš organizi-
rale po sprejemu statuta, izvoli-
tvi novih organov upravljanja in
ko bodo imeli potrdilo ustreznih
organov, da imajo pogoje za
opravljanje svoje dejavnosti.
Tudi v bodoče bodo sodelova-
li v Intesu, ki se bo moral organi-
zirati kot sestavljena organizaci-
ja-
Statut so oblikovali tako, da se
bodo kar najhitreje lahko prila-
godili spremembam na trgu ozi-
roma v poslovanju. V njem tudi
niso opredelili organiziranosti,
temveč samo pogoje za organiza-
cijo enot. Organiziranost bodo
določili z letnimi plani in drugi-
mi akti.
Na zborih delavcev bodo v bo-
doče sprejemali le poslovna po-
ročila. O vseh drugih vprašanjih
bodo le razpravljali tudi o ak-
tih s področja delovnih razmerij,
osebnih dohodkov in skupne po-
rabe ter o stanovanjskih zade-
vah. Omenjene dokumente spre-
jema delavski svet. Poleg tega so
v statutu zapisali, da bodo delav-
ci vodili predhodno razpravo o
vseh planih, statusnih spremem-
bah in o vseh višjih oblikah orga-
niziranosti.
Pri delavskem svetu, ki je tudi
drugostopenjski organ v pritožbi
delavcev, bodo imeli tri izvršilne
organe: komisijo za delovna raz-
merja, stanovanjsko komisijo in
gospodarski odbor. Izvršilni or-
gani so odgovorni delavskemu
svetu v primeru, če ne ravnajo
skladno z njegovimi in drugimi
stališči.
Po besedah direktorice Erike
Mihelač je največja novost novega
statuta v tem, da mora vsaka za-
deva, ki gre v obravnavo na orga-
ne upravljanja, imeti dva podpisa,
in to predlagateljevega in direktor-
jevega.
Z novim statutom so dana di-
rektorju večja pooblastila in od-
govornosti. Direktor je odgovo-
ren za izvajanje plana in lahko
tudi predlaga oziroma sprejme
ukrepe, da se leta uresniči. Nje-
gove pristojnosti so »razširjene«
tudi glede razporejanja delavcev,
disciplinskih ukrepov in ugota-
vljanja delavčevega prispevka k
delu.
Odbora za samoupravno de-
lavsko kontrolo ne bodo imeno-
vali, in to predvsem zaradi slabih
izkušenj v preteklosti. Delavski
svet pa lahko imenuje posebno
komisijo, v kateri lahko sodeluje
tudi strokovnjak od zunaj v pri-
merih, ko je to potrebno.
Delavci bodo za uresničevanje
svojih pravic lahko ustanovili de-
legacije. Lahko pa bo funkcijo
delegacije po njihovi odločitvi
opravljal delavski svet.
Tudi s papirnato »vojno« naj
bi pometli. Aktov ne bodo pod-
vajali. Opredelili so se za štiri os-
novne akte. Če bo zakon izrecno
zahteval, pa bodo imeli še druge.
V statutu so opredelili novo
vlogo sindikata. Ta je neodvisen
od poslovodnih in upravljalskih
struktur. Pri delu sindikata bo
podjetje pomagalo strokovno in
materialno.
Glede stavke so zapisali, da
imajo delavci pravico do osebne-
ga dohodka v času, ko ne delajo,
in da so delavci, ki so organizira-
li stavko, zaščiteni in jih ni moč
preganjati. Stavka pa mora biti
skladna s sindikalnimi pravili in
mora biti upravičena.
Pomembna novost je tudi v
tem, da lahko direktor predlaga
uvedbo začasne uprave v delu
podjetje, kjer so se pokazale
motnje v poslovanju. Sklep o
tem sprejme delavski svet.
MG
LOVSKA DRUŽINA
JURŠINCI
vas vabi v soboto, 8. julija, od 8. ure naprej
na meddružinsko tekmovanje v streljanju na glina-
ste golobe.
Čakajo vas lepe nagrade in bogat srečelov.
Po tekmovanju bo vrtna veselica, na kateri bo za veselo
razpoloženje poskrbel ansambel Lojzeta Slaka s fanti s
Praprotna.
Za jedi z žara, lovske specialitete in dobro domačo kaplji-
co bo poskrbljeno.
VABLJENI!
PRISPEVKI IZ ZAVAROVALNIH OSNOV ZA KMETE IN OBRTNIKE
Poleg oseb, zavarovanih po zakonu o temeljnih
pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavaro-
vanja (delavcev), so po zakonu o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju zavarovani še:
— obrtniki
— odvetniki, umetniki
— vrhunski športniki ter
— kmetje in člani njihovih gospodarstev.
Kmetje se lahko ob pogoju, da se zavarujejo od
osnove, ki ni nižja od zneska najnižje pokojnine
za polno pokojninsko dobo. zavarujejo na enak
način kot delavci, tisti, ki pa se zavarujejo od os-
nove, ki je nižja od zneska najnižje pokojninske
osnove za polno pokojninsko dobo, pa na način,
ki ga določi skupnost pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja s svojim splošnim samouprav-
nim aktom.
Osnova za plačevanje prispevkov za zavarovance
je ugotovljeni OD ali pa jo določi skupnost pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja. Skupnost
pokojninskega in invalidskega zavarovanja je s
Mesečni prispevki za kmete:_
Ker so zneski bistveno povečani, je po sklepu
možno, da zavezanci — pavšalisti in kmetje spre-
menijo svoj zavarovalni razred do 15/7-1989. To
storijo na pristojni zdravstveni skupnosti.
Zavezanci, obdavčeni po dejanskem dohodku, so
že doslej lahko med letom spreminjali svojo zava-
rovalno osnovo ob pogojih zakona, zato zanje
določilo iz prejšnjega odstavka kot posebnost ne
posebnim sklepom določila način izvajanja pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja in osnovo
za odmero pravic ter za obračunavanje in plače-
vanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko za-
varovanje za navedene zavezance Osnove, ki jih
je predpisala v začetku posameznega leta, so
uprave za družbene prihodke uporabljale pri do-
ločanju zneska prispevkov za to zavarovanje. V
spremenjenih razmerah gospodarjenja pa ni več
možno uporabljati enakih osnov za odmero pri-
spevkov vse leto od iste osnove. Zato je skup-
nost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
sprejela sklep (glej Uradni list SRS, št. 21/89), da
se višina zavarovalnih osnov določa praviloma tri-
krat letno s posebnim sklepom, ki se objavi v
Uradnem listu.
Nove zavarovalne osnove so bile objavljene v na-
slednjem Uradnem listu (22/89) m doslej obraču-
nani mesečni prispevki za pokojninsko in invalid,
zavarovanje so se bistveno spremenili.
velja.
Uprava za družbene prihodke bo obračunala no-
ve prispevke od 1/7-1989 dalje. Ta obveznost bo
zapadla
— pri kmetih ob III. akontaciji, to je 15/8-1989,
— pri drugih zavezancih pa v sredini vsakega
meseca za pretekli mesec.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
f EDNIK - 6- julij 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
LETO 1989 - KULTURNO LETO KRAJEVNE SKUPNOSTI CIRKULANE
90 let Prosvetnega društva
Francka Kozela Cirkulane
Davnega leta 1899, 8. septem-
t,ra, je bila pri Sveti Barbari da-
nes Cirkulane v Halozah poseb-
na slovesnost. Tistega dne je bilo
ustanovljeno Bralno društvo Na-
prej. Tako se je pričelo organizi-
rano kulturno delo in ni zamrlo
vse do današnjih dni, razen v po-
vojnih letih. Namen društva je
bil, kot je zabeležil neznani pisec
v časopisu Domovina pod psev-
donimom Vandrovček: »Prazno-
vali smo ustanavljanje novega
bralnega društva >Naprej<, kate-
rega naloga bo, pospeševati med
društvenimi udi vseobčo omiko
in izobrazbo ter buditi in krepiti
narodno zavest.«
Leta 1951 se društvo poimenu-
je »Franček Kozel« po nekda-
njem igralcu in telovadcu Sokola
ter prvem padlem partizanu iz te-
ga kraja. Prosvetno društvo
Francka Kozela Cirkulane je še
danes aktivno, tradicija pravza-
prav nikoli ni bila prekinjena, saj
četudi je okupator med drugo
vojno prepovedal delo društva,
je ostala zavest o pripadnosti slo-
venskemu narodu in želja izpo-
vedovati se skozi kulturne dejav-
nosti. Kako tudi ne, saj je že sa-
mo prvo ime društva — Naprej
— zavezovalo prebivalce tega
dela Haloz, da je kulturno tradi-
cijo treba nadaljevati.
Da je temu res tako, govorijo
današnji člani društva, govori le-
tošnji jubilej. Praznovali ga bodo
z osrednjo prireditvijo 9. septem-
bra. Pred dnevi pa so pripravili
predstavitev brošure 90 let Pro-
svetnega društva Franček Kozel
Cirkulane. Brošura Je dejo. vfe
Vladimirja Bračiča, domačina, ki
sicer že dolgo ne živi več v Halo-
zah, pa se jim kljub temu ni ni-
koli odpovedal. Tudi svojo dok-
torsko dizertacijo je posvetil
prav Halozam. Njegova razisko-
vanja tega gričevnatega sveta,
posejanega z vinsko trto, so zapi-
sana v dveh knjigah. Vladimir
Bračič je bil tudi sam aktiven
član društva in je že kot otrok
nastopil v Finžgarjevi Verigi.
O nastajanju brošure pravi:
»Gradiva o 90-letnem delu dru-
štva je ohranjenega zelo malo.
Okupatorje leta 1941 uničil vso
pisno dokumetnacijo (zapisnike
občnih  zborov  in  fotografije).
Zamisel je bilo mogoče uresniči-
ta samo tako, da smo pregledali
takrat v Halozah najbolj razširje-
na časopisa Domovina in Slo-
venski gospodar, ki sta imela v
kraju svoje dopisnike in ti so
med drugim vsaj občasno poro-
čali tudi o kulturnih dogodkih v
kraju. Za čas med obema vojna-
ma so poleg časopisnih poročil
bili zbrani spomini nekaterih
nekdanjih članov društev. Ohra-
njenih je tudi nekaj fotografij . . .
Pri zbiranju gradiva gre zahvala
sedanjemu tajniku društva Jože-
tu Vidoviču.«
Vladimir Bračič je bil sam član
društva, Haloze pozna kot malo-
kdo, pa nas je vseeno zanimalo,
ali je pri pripravi te kronike od-
kril o Halozah kaj, česar še ni ve-
del. Takole pravi: »Res, Haloze
poznam in vendar sem bil prese-
nečen, ko sem ugotovil, da je
bralno društvo Naprej ob usta-
novitvi v zelo kratkem času po-
stavilo na noge knjižnico, igral-
sko skupino, pevski zbor in tam-
buraše. Naslednje, kar me je pri-
jetno presenetilo, je bilo socialna
nota društva. Vedeti moramo
namreč, da so bile haloške gorice
v letih 1890—96 uničene in lju-
dje so bili brez osnovnega do-
hodka. Vinograde so urejali na
novo. Društvo pa se je takoj
vključilo in organiziralo priredi-
tve, katerih izkupiček so nameni-
li otrokom za toplo malico v šoli.
Še nekaj me je prijetno presene-
tilo: sodelovanje okoliških kra-
jev. Že na ustanovitev je prišlo
veliko ljudi iz Hrvaške, pa iz Go-
rišnice, Ptuja . . ., pa takrat ni bi-
lo nobenih prometnih zvez, le
lojtrski voz. Pa še to je treba po-
vedati, da so že ob ustanovitvi
bili vključeni v društvo vsi učite-
lji.«
Danes v društvu ni nobenega
učitelja. In tako kot pred 90 leti
društvo ni imelo svojega prosto-
ra, ga tudi danes nima. Pa se kul-
turniki ne dajo, ampak že 90 let
dokazujejo, da se da obstajati tu-
di brez tistega, kar je sicer za ob-
stoj neke dejavnosti potrebno
poleg volje, ki pa je za kulturo
zagnanih posameznikov v Cirku-
lanah in bližnjih naseljih ni niko-
li zmanjkalo v zadnjem stoletju.
Pa o svoji dvorani, gre za večna-
menski prostor, v katerem bo po-
skrbljeno predvsem za telovadbo
šolskih otrok, člani društva niso
hoteli kaj dosti govoriti. Zidovi
sicer že stojijo, to pa je tudi vse.
Preveč grenkobe, preveč lažnih
obljub se je nabralo okrog te več-
namenske dvorane v Cirkula-
nah ... Pa bodo svojo osrednjo
slovesnost 9. septembra trmasti,
kakršni so, že speljali in upajo,
da jim vreme ne bo ponagajalo,
že iz spoštovanja do 90-letnega
jubileja ne.
Zato pa so toliko bolj veseli,
da so vrata Hiko Olga Meglic, ki
ima del svoje proizvodnje v Do-
lanah, zanje vedno odprta. Jubi-
lejne brošure ob izdatnem denar-
nem prispevku te delovne orga-
nizacije že ne bi bilo. Hiko Loka
Meglic je tako generalni pokro-
vitelj njihovega praznovanja ju-
bileja, izdatno pa je podprl tiska-
nje brošure tudi zasebnik Her-
man Kokol.
»Danes delujejo v društvu štiri
sekcije: knjižnica, igralska skupi-
na, mešani pevski zbor in tambu-
raši. Težave so in niso, kakor pač
vzame človek delo v kakšnem
društvu. Želeli bi v svojih vrstah
tudi kakšnega učitelja, o dvorani
pa ...,« pripoveduje predsednik
društva Jože Petrovič. Tajnik
društva Jože Vidovič pa dodaja:
»Bomo že spravili našo sloves-
nost ob 90-letnici pod streho, pa
četudi brez strehe nad glavo.
Moram pa priznati, da mi je ob
dejstvu, da letos praznujemo de-
vetdesetletnico, postalo kar vro-
če, saj organizirati proslavljanje
tako visokoega jubileja ni eno-
stavno.«
Danes pravzaprav ni nič več
enostavno in zato je tudi neraz-
umljivo, ne, prej poduka vredno,
kako je takrat bralnemu društvu
Naprej uspelo v kratkih šestih
mesecih postaviti na noge knjiž-
nico, ki je že leta 1900 izposodila
1.000 knjig, pa pevski zbor, pa
pripraviti že tudi gledališko igro,
pa koncert tamburašev. Pa še to,
da je društvo imelo že v prvem
letu 100 članov.
Nekaj je v tem haloškem člo-
veku, ki mu zemlja in trta nista
nikoli prizanašali . . . Ga je to
utrdilo, gaje to naredilo trmaste-
ga, da vztraja, da kljubuje zemlji,
tej in oni nekdanji oblasti, da se
ne da . . .? Bo že držalo, saj tudi
o tem govori 90 let organizirane-
ga kulturnega delovanja v kraje-
vni skupnosti Cirkulane.
NaV
V vrtu
v SADNEM VRTU je pričel
zoreti ribez. Ne glede na namen
uporabe njegovega gozdičevja ~
naj bo to kot sveže sadje ali pa
za konzerviranje — ne smemo
pretiravati s prezgodnjim obira-
njem. Ribez največ pridobi pri
teži, sladkorju in drugih snoveh
prav v času dozorevanja, zato v
prid kakovosti obiranje čimbolj
zavlečimo. Ker nekatere sorte
rdečega pa tudi črnega ribeza ne
dozorevajo enakomerno, jih gle-
de na zrelost obiramo v dveh
obrokih. Obiramo v suhem vre-
menu, po možnosti v dopoldan-
skem času, da se izognemo naj-
večji opoldanski vročini, ki jago-
de čezmerno spari. Ribezovih ja-
god nikoli ne smukamo z grma
oziroma pecljev, ker se iz rane iz-
ceja jagodni sok. Ce bomo goz-
dičje uporabili za predelavo, ja-
gode osmukamo šele po čiščenju
oziroma pranju, ko ni nobenih
izgub jagodnega soka več.
O pravilnem in pravočasnem
obiranju ribeza pa tokrat govori-
mo zato, ker je ob obiranju ozi-
roma po obiranju najkoristneje,
da opravimo tako imenovano ze-
leno rez ribezovih grmov. O rezi,
redčenju in oblikovanju ribezo-
vih grmov ob obiranju oziroma
po njem, govorimo takrat, ko
imamo na voljo več obiralcev;
takrat ene razporedimo na obira-
nje vej, ki smo jih izrezali iz gr-
ma, tisti pa, ki so sposobnejši ob-
varovati rodni in vzgojni les ribe-
zovega grma, pa oberejo grm, ko
smo ga že obrezali.
Čeprav nekateri zagovarjajo
pravilnost obrezovanja ribezovih
grmičev med zimskim mirova-
njem, to je od jeseni do spomladi
kot drugo sadje, pa ima zelena
rez mnoge prednosti. Ribez kot
sadna vrsta poletno ali zeleno
rez odlično prenaša. Odstranili
bomo les, ki ne bo koristil za na-
daljnjo rast grma, na ta račun pa
se bosta hkrati okrepila vzgojni
in rodni les v grmu še v tem vege-
tacijskem letu.
Rez in oblikovanje ribezovih
grmičev je preprosto in enosta-
vno opravilo, potrebno je le po-
znati nekaj osnovnih lastnosti
posameznih vrst ali sort.
Črni in rdeči ribez ter kosmu-
Ije gojimo navadno v obliki gr-
ma. Grmiče črnega ribeza vzgaja-
fno v obliki kot lastega grma,
rdeči ribez pa rodidsicer nekoli-
1^0 manj, toda mnogo lepše groz-
diče, če ga vzgajamo na kratkem
deblu ~ čepu, iz katerega v vre-
tenati razporeditvi rasto ogrodne
^eje; kosmulje pa vzgajamo bo-
•^"si kot črni ali kot rdeči ribez,
^ažno je le, da ima grm čimvečjo
Površino, ki popolnoma izkoriš-
^'■i razpoložljivi prostor. Veje naj
l^odo razporejene tako, da dobi-
jo dovolj zraka in svetlobe in da
'■ihko oblikujejo rodne brste po
^sej dolžini ogrodnih vej, sicer se
j^iotranjost grma kmalu ogoli.
^lajše grmiče obrezujemo manj
'^ot starejše, pri katerih je z rezjo
'■"eba poživiti rast novih poganj-
kov. Močno rastoče grme s sla-
nini rodnim nastavkom obrezuje-
"^0 manj, medtem ko moramo
Srmiče s slabim podrastom rezati
"točneje. Svetloba in zrak pre-
prečujeta osipanje cvetja in mla-
dih plodičev ter pospešujeta zo-
"^enje jagod, zato iz sredine grma
'^■"ezujemo veje, ki svetlobi in
^■"aku zapirajo dostop, in vzgaja-
mo grm kotlaste oblike s čim šir-
šo osnovo.
Črni ribez obrodi največ in
najbolj kakovosten pridelek na
dvoletnem lestu, tj. na poganj-
kih, ki so odgnali v prejšnjem le-
tu. Starejši les oblikuje krajše
rodne veje in krajše grozdiče. Od
četrtega leta dalje moramo vsako
leto do zemlje porezati najmanj
tretjino štiriletnih rozg in odstra-
niti ves drugi starejši les. Po po-
trebi vsako leto nekaj starih 4- in
3-letnih rozg pomladimo s tem,
da režemo do najnižjega mlade-
ga poganjka, ki raste navzven.
Rdeči ribez obrodi največ in
najbolj debele jagode na kratkih
enoletnih poganjkih, ki zrastejo
iz dve-, pa tudi deset- ali pet-
najstletnega lesa. Zato moramo
rodne veje rdečega ribeza redno
krajšati. Posebno važno je, da
krajšamo veje tistih sort, ki so po
naravi slabo razvejane. Veje vo-
diteljice krajšamo do polovice
ali na tretjino dolžine, vse stran-
ske rodne poganjke režemo na
dolžino 2 do 5 cm, porežemo vse
veje, ki rastejo proti sredini gr-
ma, do tal pa porežemo tudi vse
tiste veje, ki odganjajo iz kore-
nin.
Takoj po obiranju ribeza, ne
glede na to, ali smo opravili rez
ali ne, pa moramo opraviti škro-
pljenje proti ribezovi rji in ribe-
zovi listni pegavosti z 0,25-odsto-
tnim dithanom M 45 ali 0,3-od-
stotnim antracolom, proti pepe-
lasti plesni škropivu dodamo še
0,05-odstotni karathane, proti
škodljivcem pa dodamo enega
od ustreznih insekticidov, ki ima-
jo širok spekter delovanja.
Miran Glušič, ing. agr.
Spoštovani bralci
Slovenskega jedilnika ni brez zelene solate.
Zato imamo v različnih območjih tudi številne
avtohotone, to je domače sorte, za katere so naše
babice ali mame vzgajale doma svoje seme na
osnovi odbire najlepših glav ali rastlin. Sedaj po-
staja naše domače seme solate vse redkejše, saj
trgovina nudi različne sorte.
Vašo pošto pričakujemo na naslovu:
Kmetijski inštitut Slovenije (za dr. Mihaelo Čer-
ne) 61109 Ljubljana, Hacquetova 2
V zameno za poslano seme solate Vam pošlje-
mo drugo seme solate ali tudi druga semena, če
napišete, kaj želite prejeti.
Z namenom, da bi ohranili naše domače seme
solate, ga proučili in potem najboljše shranili v
genski banki, se obračamo na Vas s prošnjo, da
nam sporočite, kje še pridelujete seme solate do-
ma najmanj 30 do 50 let. Po možnosti pošljite tu-
di vzorček solate skupaj z naslednjimi podatki:
Za sodelovanje se Vam zahvaljujemo in upa-
mo, da bomo na ta način zbrali kar največ vzorč-
kov, ki jih bomo proučevali skupaj z drugimi
vzorčki iz drugih delov Slovenije kot tudi s sorta-
mi, uvoženimi iz Nizozemske, ZR Nemčije, Av-
strije in drugih držav.
S helikopterjem
na naftni ploščadi
Industrija nafte IN A iz Zagreba s svojimi 15 delovnimi organizacijami za
raziskovanje in proizvodnjo nafte in plina ter nadaljnjo predelavo v goriva, pe-
trokemikalije in maziva uspešno sodeluje tudi z vrsto delovnih organizacij v
Sloveniji. Pomembnost tega sodelovanja najbolj zgovorno ilustrira podatek, da
proda Ina na slovenskem tržišču okoli 80 odstotkov svojih proizvodov.
Morda so se prav zaradi vsega tega v Ini odločili, da povabijo v goste slo-
venske novinarje in bi prek njih predstavili svojo dejavnost in organizacijo tudi
širši slovenski javnosti. Od 21. do 24. junija so jim predstavili psolovne prostore
v Zagrebu, Petrokemijo v Kutini, Nafto Lendava, rafinerijo na Reki in Petroke-
mijo v Omišlju. Vrhunec pa je zagotovo pomenil obisk na plavajoči naftni ploš-
čadi Zagreb 1, ki je že nekaj mesecev na svoji raziskovalni misiji sredi Jadran-
skega morja nekje med Zadrom in italijansko Ancono. Iz naše redakcije si je ta
izredno zanimiv dogodek ogledal tudi Martin Ozmec ter za tokrat pripravil na-
slednjo fotografijo.
Ob vzletu z zadarskega letališča je sijalo sonce, po več kot 30-minutnem
letu — prek 70 km v mednarodne vode Jadranskega morja — pa je bil s
helikopterja pogled na naftno ploščad Zagreb I v močnem nalivu tak-
šen.
Končno na trdih (pardon: plavajočih) tleh z gostitelji ploščadi med ogle-
dom, ki je trajal skoraj tri ure.
Slovenski novinarji med razgovorom s šefom Zagreba I v lično urejenih
poslovnih prostorih ploščadi.
Delo ob vrtini, ki sega prek 1400 m pod morsko gladino, je težko in iz-
redno zahtevno, poleg tega pa je neprekinjeno 24 ur na dan.
Sprehod s prednje (leve) noge na glavno palubo ploščadi od blizu. Sicer
ima Zagreb I pet takšnih nog, vsaka pa meri v premeru od 8 do 10 m.
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
6. julij 1989 - TEDNIK
Razgibana dejavnost planinskega društva
Maksa Meška iz Ormoža
Poletje ni samo čas dopustov,
temveč tudi vzponov v gore. V
Ormožu deluje Planinsko dru-
štvo, poimenovano po znanem
planincu, kmetu Maksu Mešku
iz Lahoncev. S 27 leti in več kot
360 člani je društvo najmnoži-
čnejša rekreativno-športna orga-
nizacija v Ormožu. V njem se na-
črtno ukvarjajo z vzgojo mladega
rodu. V krožke, ki so organizira-
ni na osnovnih šolah občine Or-
mož, je včlanjenih veliko število
mladincev in pionirjev. Najmanj
40 do 50 mladih konča vsako le-
to tudi planinsko šolo. V planin-
skem društvu je osem registrira-
nih planinskih vodnikov razli-
čnih stopenj, dva sta usposoblje-
na tudi za organiziranje zimskih
tur.
Ob letošnjem občnem zboru v
začetku marca so prvič v svojem
obstoju podelili priznanja. Najvi-
šje, zlati znak Planinske zveze
Slovenije, je prejela dolgoletna
članica planinskega društva (že s
štirinajstimi leti je postala članica
SPD Ruše in tudi naročnica Pla-
ninskega vestnika) Erna IMeškova
iz Lahonec. Podelili so tudi šte-
vilne srebrne in bronaste znake
Planinske zveze Slovenije.
Številne akcije, ki jih organizi-
rajo vsako leto, in nasploh veliko
dela leži na predsedniku društva.
Od leta 1987 je to Ciril Meško.
Veliko dela opravijo tudi drugi
njegov brat Zvonko, pa Jože
Borak, Štefka Borak, Tomaž Bol-
car, ki se predvsem ukvarja z
mladimi planinci, Marjan Kuko-
vec in še veliko drugih prizadev-
nih članov.
Če ima kdo planine resnično
rad, je to Ciril Meško, saj mu je
bila ljubezen do gora položena v
zibko. V ljubezni do gora sta
vzgajala vse Meškove otroke oče
Maks in mama Erna. Danes so
tudi Cirilovi otroci navdušeni
planinci. Član Planinske zveze
Slovenije je od svojega osmega le-
ta dalje — polnih 39 let. Pogovor
o delu Planinskega društva Maks
Meško je tekel sproščeno, bese-
da je bila o delu planinskega
društva v letu 1988 oziroma o
najbolj uspelih akcijah in tem,
kaj vse morajo še storiti v letoš-
njem letu.
V lanskem letu so pri Planin-
skem društvu Maksa Meška Or-
mož imeli v načrtu 22 večjih ak-
cij in so jih skoraj v celoti tudi
uresničili. Pričeli bi pri zimskem
pohodu na Ivanjčico, ki je bil 2.
januarja in spada že med tradi-
cionalne poti. Pripravili so še šte-
vilne ture: na Drsijo goro, Ojstri-
co, v Kamniške in Savinjske Al-
pe, planinski tabor na Jezer-
skem, nato velike akcije z mladi-
mi zadružniki Slovinove TOK na
Triglav, obisk norveških gora,
pohod planincev Mercatorja—
Zarje, akcijo Jeseni na goro in
kot zadnje pot od spomenika do
spomenika v občini Ormož, ki jo
člani Planinskega društva Maksa
Meško organizirajo vsako leto
konec oktobra. Zunaj vseh lan-
skih akcij je bil tudi sejem rablje-
ne smučarske opreme, ki ga or-
ganizirajo konec novembra ali v
decembru.
Pogosto peljete v gore mlade
ljudi in tudi takšne, ki vse dneve
na svojem delovnem mestu sedijo.
Kako je z njihovo kondicijo, ko se
vzpnete na Triglav ali pešačite vse
tja do Triglavskih jezer?
CIRIL MEŠKO: Želja, da bi
bil vsak Slovenec vsaj enkrat v
življenju na Triglavu, je prisotna
tudi v občini Ormož. Akcijo
»Zarja na Triglav« smo organizi-
rali prvič leta 1987, lansko leto
pa so na Triglav prvič šli tudi
mladi zadružniki. Ko smo načr-
tovali predvsem turo delavcev
Zarje, smo se planinski vodniki
zavedali, da se bodo akcije ude-
ležili ljudje, ki na delovnem me-
stu večinoma sedijo in jim pri-
manjkuje osnovne kondicije, ki
je za vzpon na Triglav nujno po-
trebna. Vzpon je lahko užitek,
lahko pa tudi muka. In če hočeš,
da bo človeku, ki se te zahtevne
akcije udeleži, ostal trenutek, ko
pride na najvišjo goro v Jugosla-
viji, dolgo v lepem in prijetnem
spominu, potem mora imeti do-
volj kondicije. Pred to zahtevno
turo smo z udeleženci pripravili
posvet, prikazali smo jim tudi
kratek film vzpona na Triglav z
navodili, kako se je potrebno
kondicijsko pripraviti na to turo.
Lahko rečem, da jim je, kljub te-
mu da je bila med udeleženci tu-
di tovarišica, star 50 let, sicer ob
velikih naporih uspelo osvojiti
Triglav. Ker smo seveda ta naš
planinski in državni simbol osvo-
jili v najlepšem vremenu, smo se
odločili, da bomo Jetos obiskali
še sedmera jezera. Že prejšnja le-
ta, ko je bilo vreme lepo, smo se
med drugim tudi kopali v tej čisti
in bistri planinski vodi.
Lansko leto ste na Triglav pe-
ljali tudi mlade zadružnike. Tem
menda ni primanjkovalo kondici-
je?
CIRIL MESKO: Odločitev,
da gremo na Triglav tudi z mla-
dimi zadružniki, je prišla bolj na
hitro. Tudi z njimi smo pred od-
hodom imeli sestanek in se na-
tanko domenili o opremi. Mene
njihova kondicija ni skrbela. To
so mladi kmetje, športniki, igrajo
nogomet, morajo na kmetijah tr-
do delati. Izbrali smo datum 12.,
13. in 14. avgust. Vreme nam je
bilo izredno naklonjeno, tudi mi
smo se namočili v Triglavskih je-
zerih. Povedal pa bi rad še tole:
mladi zadružniki so bili res pravi
planinci, predvsem pri obnaša-
nju. Z nami je bil tudi mladi ok-
tet s Koga in lahko si predsta-
vljate gore, lepo vreme in lepo
slovensko pesem, ki se je zlivala
prek vrhov naših očakov. Vidite,
ker je bilo lansko leto vse v naj-
lepšem redu in imajo mladi o tej
turi polno lepih spominov, smo
se odločili, da gremo letos v
Kamniške planine. Pot nas bo
peljala od Jezerskega do Logar-
ske doline.
Kaj pa pomeni slovenski prego-
vor: Gora ni nora, nor je tisti, ki
gre gor?
CIRIL MEŠKO: Pred dvema
letoma smo bili na Triglavu s
skupino planincev Slovina—
Kmetijskega kombinata Jeruza-
lem Ormož. Eden od udeležen-
cev vzpona Slavko Keček je kas-
neje vso pot opisal v Slovinovem
glasilu. Med drugim je zapisal
tudi to: »Gora ni nora, nor je ti-
sti, ki leze gor, ampak to velja sa-
mo za tiste, ki še niso bili gor.«
Veste, za nekoga je menda neum-
no, da planinci rinemo v gore,
vendar je to tekmovanje z ne-
kom, ki ga lahko premagaš. V
tem primeru je to gora. Ob vzpo-
nu je v človeku vedno vprašanje:
boš lahko premagal goro ali je
ne boš. Na to tekmo moraš biti
temeljito pripravljen. Ko jo pre-
magaš in si po napornem vzponu
na vrhu, je to brez dvoma zma-
goslavje posebne vrste, še pose-
bej ko se oziraš naokoli in imaš
svet pod sabo kot na dlani.
Denar je menda posebna težava
pri vseh društvih, ki nimajo veli-
kih sponzorjev. Ga imate dovolj
za vse akcije, ki si jih zastavite?
CIRIL MEŠKO: Poleg planin-
skih akcij, ki jih vodimo, smo v
lanskem letu urejali še svojo pla-
ninsko sobo na Ptujski 16. Vanjo
smo vložili znatna sredstva, se-
daj pa, ko je urejena, jo upora-
bljamo. Tam imamo spravljeno
planinsko opremo, imamo tudi
uradne ure, ko lahko planinci
plačajo članarino in dobijo vse
informacije o delu planinskega
društva. Manjša skupina planin-
cev, ki bi se napotila k nam, lah-
ko v tej sobi celo prespi.
Od občinske telesnokulturne !
skupnosti dobimo sredstva, ven-
dar jih namenjamo samo za iz-
boljšavo planinske opreme — to
so v glavnem šotori, ki postajajo
iz leta v leto dražji — ter soH-
nansiramo avtobus za enega od
kondicijskih vzponov. Letos 4.
junija je bil to vzpon na Raduho.
Tudi planinarjenje je postalo
drago, vse drugo si namreč mo-
rajo člani planinskega društva
plačati sami. Drugih dotacij ni-
mamo, nekaj malega nam prispe-
vajo delovne orgnaizacije.
In če sedaj strnem misel o lan- •
skih akcijah, lahko rečem, da
nam je v veliki meri dobro služi-
lo vreme in smo lahko to kar,
smo si zastavili, tudi izpeljali.
Tudi letos so si planinci zasta-
vili dokaj velik program. Vseh
akcij bo 23. Nekaj so jih že opra-
vili. Sodelovalo je precejšnje šte-
vilo aktivnih planincev.
Sedaj so na vrsti tiste poletne.
Med prvimi je tabor mladih pla-
nincev, ki bo od 10. do 17. 7. le-
tos že desetič v Logu v Trenti.
Planinskih veščin se bo učilo
okoli 66 jpioriirjev planincev iz^
osnovnih šol občine Ormož ob
vodnikih in vseh, ki bodo skrbeli
za varnost in dobro počutje šo-
larjev. Cena je resnično minimal-
na, znaša 300.000 dinarjev.
V občini Ormož še nimamo
planinske prleške transverzale. S
tem se bolj ukvarja Zvonko Me-
ško. Povedal je, da bo pot peljala
v glavnem od spomenika do spo-
menika: pričela se bo v Središču,
nadaljevala na Kogu, nato prek
Ilovcev do Miklavža, v Jeruza-
lem, Cerovec, Ivanjkovce, De-
snjak, na Gomilo, k Tomažu, po
dolini Sejance in v Ormož. Kon-
čala bi se v planinski sobi v Or-
možu. Delo brez dvoma ne bo
lahko, saj morajo opraviti vso
markacijo, opisati pot, tako da
bodo imeli vsi, ki se odločijo za-
njo, tudi navodila in opis krajev.
Morali pa bodo v nekaterih kra-
jih najti tudi primerne kmetije,
kjer bo vedno nekdo doma in
kjer bo shranjen žig.
V okviru planinskega društva
deluje tudi sekcija ciciban plani-
nec, ki jo vodita Ljuba Fišer in
Tomaž Bolcar. Letošnje leto so
že imeli treninge — najprej po
občini, nato pa na Pohorju, kjer
so 4. junija opravili planinski iz-
pit pri Arehu.
Poletje je čas vzponov na gore.
Posebno aktivni bodo v avgustu,
ko se bodo mladi zadružniki od-
pravili v Kamniške Alpe, z Zarjo
pa nameravajo na Storžič. V
istem času organizira Planinsko
društvo Maksa Meška tudi eno-
tedensko turo v Pireneje. Potem
so tu še akcije, ki jih bodo izvedli
v septembru. Za jesen načrtujejo
še vzpon na goro, konec oktobra
bodo ponovno šli na pohod od
spomenika do spomenika in za
konec leta načrtujejo še sejem ra-
bljene smučarske opreme.
.        VJda.Tppglovej,
Skupina planincev KK — Jeruzalem Ormož na Triglavu
V planine seje iz ormoških krajev hodilo že od nekdaj. V času
po prvi svetovni vojni je obstajala večja skupina planincev, ki so bili
včlanjeni v SDP Ruše. Po drugi svetovni vojni je bilo veliko planin-
cev v PD Matica Ljubljana, ob ustanovitvi društva v Ljutomeru pa
se jih je večina prepisala tja.
Najbolj navdušeni in najštevilnejši v tistem času so bili planin-
ci iz Lahonec. kijih je vodil kmet Maks Meško. njemu oh strani pa
je zvesto stala njegova žena Erna. prav tako navdušena planinka.
Sam je bil izreden planinec, vse življenje je zbiral okrog sebe števil-
ne mlade in jih navduševal za planine. Težko bi bilo opisati vse nje-
gove vzpone in ture. Na Ravni gori je preplezal »Lahonsko smer«
tretje težavnostne stopnje. Za petdesetletnico je preprezal severno
triglavsko steno in tako izpolnil svojo mladostno željo. Svoje poti je
večkrat tudi opisal. Tik pred smrtjo je napisal esej Sestop. Z njimi
je še enkrat iz lihe prleške doline poslal očaku Triglavu navdušene
pozdrave.
Nič čudnega ni. da je bila v iniciativnem odboru za ustanovi-
tev planinskega društva Ormož februarja 1962. leta tudi njegova
hčerka Marija Meško in seveda tudi sam Maks Meško ter še Alojz
Holc. Lizika Gaherc. Franko Križmančič. Zlatko Kovačič in Mari-
ja Plaveč. Na ustanovnem zboru 26. marca 1962. leta je bilo 110
članov ler 140 pionirjev in mladincev. i
POT ČEZ KOMARČO \
Ciril Meško: Moram povedati o lej poli čez Komarčo. Kdor je \
že kdaj hodil čez Komarčo. jo dobro pozna. Bilo nas je 35. Zdaj pa i
računajte: če je planinec na vsake štiri metre, je bila kolona dolga ]
140 metrov. In tiste serpentine levo in desno! V trenutku se spustiš j
600 metrov. Potem sem na začetku kolone zaukal, kol to planinci ■
znamo. Ko se je oglasil ORMOŽ, je vsak zavriskal, kol je vedel in j
znal. Bilo je resnično prijetno slišali v planinah ta naš prešerni"
vrisk.
Gor so lezli tudi italijanski planinci. Bili so kar nestrpni, ker
koloni ni hotelo biti konca. Veste, kakšna je Komarča ? Pol je strma
in tu ni nobenega srečevanja. Če jena poti gneča, se pač mora eden
od srečevalcev stisnili ob skalo in čakati konec druge kolone. Če je
to, denimo, samo skupina petih ali šestih planincev, še,počakaš, ko
pa pride kolona 35 planincev, dolga 140 metrov, potem si že nekoli-
ko nestrpen.
Nič ni tako visoko,
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Najvišjo m najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo
zavarovali pred krajo, požarom, strelo, potresom, eksplozijo,
viharjem in obrabo. Zavarujemo pa tudi vse ostale
nepremičnine ali premičnine, ne glede na to, kje stojijo ali se
premikajo.
TEDNIK - 6- julij 1989
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
mentorica z dvema skupinama na
repubuškem srečanju
Nevenka
Samobor
Spominjam se je še iz njenih srednješolskih let, njenega zna-
čilnega glasu, njene gledališke igre, njenih plesnih korakov. Ta-
krat sem bila prepričana, da bo gledališču zapisala tudi svoje po-
klicno življenje. Pa ni. Nikoli pozneje in tudi ne v tem pogovoru je
nisem vprašala, zakaj ne. Danes poučuje na osnovni šoli Toneta
Žnidariča. Z gledališčem in plesom pa je še vedno povezana. Je
mentorica gledališke skupine, ki deluje na šoli, in mentorica naj-
mlajših plesalcev sodobnega plesa pri Delavskem prosvetnem dru-
štvu Svoboda Ptuj. Obe njeni skupini sta bili letos izbrani za repu-
bliški srečanji: otroških gledaliških skupin v Tolminu in plesnih
skupin > Novem mestu.
Nevenka Samobor
Tednik: Pred dnevi ste se vrni-
li z republiškega srečanja plesnih
skupin. Letos so tam nastopile
kar tri ptujske plesne skupine:
skupina, katere mentorica ste bili
vi, skupina T4 in plesni studio;
mentorici teh dveh skupin pa sta
Mira Mijačevič in Majda Fridl-
Grah. Vaša skupina je nastopila
s Koncertom za telo. Kako so se
odrezale naše skupine?
Nevenka Samobor: Iz novega
mesta smo prišli plesalci in men-
torji zelo dobre volje in si rekli:
Želimo si, da bi še kdaj poželi
takšen uspeh. Vse skupine — od
otroške, najmlajše, ki vključuje
otroke nižje stopnje osnovne šo-
le, do skupine, v kateri plešejo
deklice višje stopnje osnovne šo-
le, in srednješolska skupina —
so na nastopu odlično zaplesale.
Dobili smo pohvalo za mentor-
sko, koreografsko delo, za kostu-
me. Poleg tega da smo bili v ta-
kem številu na tem srečanju, saj
so bile od devetnajstih skupin
kar tri ptujske, smo bili tudi do-
bri. To smo si šteli v čast. In res
smo si zaželeli, da bi lahko to še
kdaj ponovili.
Tednik: Letos ste zelo uspešna
mentorica, bi lahko rekli. Tudi
vaša gledališka skupina, ki ste ji
mentorica na osnovni šoli Tone-
ta Žnidariča, je bila letos izbrana
za republiško srečanje otroških
gledaliških skupin s predstavo
Krtačka zobačka. Na tem sreča-
nju je predstava dobila najvišje
ocene in bila izbrana za zvezno
tekmovanje, ki pa ga žal zaradi
pomanjkanja denarja ne bo.
Zdaj ste predlagani za Borštni-
kovo srečanje. S plesno skupino
najmlajših ste spet dobili najvišje
ocene in pohvale. V čem tiči
skrivnost vašega mentorskega
dela tako na področju gledališča
kot plesne dejavnosti, ki sta si
res podobni, pa spet tako razli-
čni?
Nevenka Samobor: V čem tiči
uspeh? Po pravici povedano —
ne vem. Trudim se, kadar delam
z otroki. Že v razredu, ko učim,
in pri krožku. Vedno se potru-
dim, da otroke spoznam, se se-
znanim z njihovimi željami, inte-
resi, sposobnostmi, hkrati pa jih
tudi vodim, jih informiram in
vzgajam skozi nekakšen delovni
proces, da nastane nekaj, kar je
vredno ogleda. Gledališka in ple-
sna dejavnost sta si res sorodni,
oboje je dogajanje na odru. Je pa
gledališče veliko bolj komplek-
sna zadeva. Seveda je tudi ples
kompleksna zadeva, saj gre za
usklajenost glasbe, giba, telesa in
duše plesalca, vendar gledališče
združuje še veliko več tehničnih
elementov, pa govor, ki je na
odru še prav posebej zahtevna
reč, in zato se mi zdi, da je delo
na plesnem področju lažje. Mo-
goče pa mi tudi malo bolj leži.
To pa ne pomeni, da ne delam
rada na gledališkem področju;
se pa veliko bolj »pretegneš« pri
delu z gledališko kot s (»lesno
skupino.
Tednik: Od kod izkušnje za to
delo?
Nevenka Samobor: Največ iz-
kušenj sem dobila v srednji šoli,
ko sem delala v gledališki skupi-
ni Branke Bezeljak-Glazer in v
plesni skupini Mire Mijačevič.
Lahko kar povem, da če ne bi bi-
lo Branke in Mire, se najbrž ne
bi nikoli ukvarjala s to dejav-
nostjo. Tam sem dobila ravno
dovolj začetnega znanja in še več
navdušenja.
Tednik: Kako bi ocenili raz-
niere za delo na področju kultur-
nih dejavnosti z najmlajšimi?
Imamo v Ptuju takšne razmere.
da lahko dobimo na najrazličnej-
ših srečanjih tudi najvišje ocene,
in ali vam to, da ste učiteljica, pri
delu na tem področju koristi?
Nevenka Samobor: Razmišlja-
la sem že o tem, v kolikšni meri
lahko razmere prispevajo k uspe-
hu ali pa onemogočijo uspeh.
Ko se srečujemo na primer men-
torji na republiških srečanjih,
ugotavljamo, da razmere niso
odločilne, čeprav so pomembne.
V zelo zelo slabih razmerah res
ne more kaj prida nastati. Po
drugi strani pa je res, da je vse
skupaj bolj stvar volje in vlože-
nega dela kot okoliščin. Zelo pa
se mi zdi škoda, da smo plesalci,
ki smo se v zadnjih nekaj letih
res dokazali kot uspešni, vsako
leto znova pred velikimi prostor-
skimi težavami. Gostujemo kot
najemniki v osnovni šoli Ljude-
vika Pivka, vendar pa to ni stalen
prostor. Nimamo kje spravljati
kaset, kostumov in drugih rekvi-
zitov, ki jih potrebujemo. Zelo
zelo si želimo, da bi vsaj zdaj, ko
smo zares potrdili vrednost svo-
jega dela, dobili v Ptuju prostor,
da ne bi vsako leto znova viseli v
zraku, ali bo vodstvo šole še na-
prej odstopilo telovadnico ali ne.
Za gledališko področje pa je
tako: gledališki krožek, ki ga vo-
dim, dela v okviru šole in v šoli
smo imeli vedno na razpolago
dovolj prostora, v katerem smo
potem pač počeli, kar smo poče-
li. Krtačko zobačko smo izvedli
zelo racionalno, tako s kostumi
kot sceno, ki smo jo prinesli od
doma, jo malo predelali in pred-
stava je bila tako rekoč zastonj.
Zato sem bila toliko bolj prese-
nečena in kar nasmejala sem se
ob tem, da smo ravno za likovno
plat predstave dobili še posebno
priznanje.
Tednik: Za predstavo Krtačka
zobačka so rekli, da je tako po
gledališki kot likovni plati pred-
stava, kakršne naj bi bile pred-
stave otroških gledaliških sku-
pin.
Nevenka Samobor: Delo v
otroški gledališki skupini je po
svoje zelo lepo in po drugi strani
zelo zahtevno. Otroci doživljajo
gledališče kot igro, želijo si na-
stopati na odru, želijo si, da jih
vidijo sošolci, starši, prijatelji.
Zato jim je zelo težko dopoveda-
ti, da mora vsakič znova igra na
odru potekati tako, kot da se ta
dogodek odvija prvič, da mora
biti vsak hip za gledalca znova
napetost, presenečenje in užitek.
Držati koncentracijo na odru v
skupini, v kateri igra 16 otrok, ki
se morajo držati na eni strani
odrske discipline, biti pozorni do
soigralcev, na drugi strani paziti
na govor, kontaktirati z gledalci
— vse to je za otroka res zelo
zahtevno. Mentorji vedno skuša-
mo nekako uravnotežiti to otro-
ško igro, njihovo spontanost,
sproščenost s tistim, kar potem
predstavo naredi gledljivo za gle-
dalca. Tisto, kar je namenjeno
publiki, mora otrok zavestno do-
jeti. To je ravno v gledališkem
delu tisto najtežje in letos se mi
zdi, da nam je to delo le nekako
šlo od rok.
Tednik: Kot vsem družbenim
dejavnostim tudi izobraževanju
na vseh koncih in krajih krčimo
programe, še posebej tiste, ki
lahko največ prispevajo k vzgoji
in izobraževanju mladega člove-
ka. To so kulturni dnevi, naravo-
slovni dnevi, skratka krožki in
kar je še prostočasnih dejavnosti
v šolah. Kaj menite vi o družbeni
skrbi za to stran vzgoje in izobra-
ževanja?
Nevenka Samobor: Ne vem, o
denarju sploh ne gre izgubljati
preveč besed, saj vsi vemo, da je
pač povsod na tesno. Zdi se mi
pa res škoda, da varčujemo pri
programih, ki lahko otroku zelo
veliko nudijo. Če se spet povr-
nem na predstavo Krtačka zoba-
čka in na srečanja, ki smo se jih
udeležili z njo: otroci, ki so člani
gledališkega krožka, so v letoš-
njem šolskem letu, kar so sodelo-
vali v tej igri, videli več gledali-
ških predstav, kot bi jih sicer v
vseh osmih letih šolanja. O teh
predstavah so dobili tudi komen-
tar. To pa je veliko prispevalo k
njihovemu oblikovanju vsaj oku-
sa, če že ne osebnosti ter odnosa
do kulture in umetnosti nasploh.
Zato se mi zdi delo, ne samo v
gledališču, ampak na vseh dru-
gih področjih pomembno, saj
lahko otroku veliko daje: poleg
veselja tudi občutek zadovoljstva
in uspeha po končanem delu.
Zdi se mi zelo dragoceno, da
otroci v prostem času doživljajo
uspehe, ker vemo, da je šolski si-
stem izrazito tekmovalen in tudi
represiven. Ravno krožki pa so
tista zelena veja, na katero lahko
otroci »zbežijo« iz šole, ki jim ni
vedno všeč. Prav zaradi tega se
mi zdi zelo škoda, da varčujemo
na tem področju. Po drugi strani
pa je tudi res, da čeprav denarja
ni, se da še marsikaj narediti, če
je volja.
Tednik: Počitnice so tu. Kaj
boste počeli v počitnicah in kaj
spet jeseni? Se boste zapisali gle-
dališču ali plesu ali obojemu
hkrati po teh letošnjih uspehih,
ki so več kot prijetno preseneče-
nje?
Nevenka Samobor: Najprej
grem v počitnicah na gledališki
seminar v Radence; upam, da
bom pridobila še nekaj novega
znanja. Potem mislim pa temelji-
to počivati, se temeljito posvetiti
branju, predvsem otroške litera-
ture, pa tudi literature zase, »za
svojo dušo«. Nameravam tudi
poslušati veliko glasbe, pogledat
kam drugam kakšno predstavo.
Veliko pa sem že razmišljala,
da obeh področij v tolikšni meri,
kot sem to počela letos, ne bom
mogla negovati. Človeka to pre-
več zaposli, vzame mu zelo veli-
ko energije in težko Je biti stro-
kovno in z dovolj moči prisoten
pri obeh dejavnostih. Kot sem že
rekla, se mi zdi, da mi ples malce
bolj leži oziroma se v nJem ne
zgaram toliko kot pri gledali-
škem delu. Zato se bom v pri-
hodnjem šolskem letu res posve-
tila plesnemu delu, ne vem pa še
zagotovo, ali bo to izključno ple-
sna predstava ali plesno-gledali-
ška predstava. Iščem takšno
možnost, da ne bi delala hkrati
gledališke in plesne predstave,
ampak mogoče eno, ki bi vsaj v
nekaterih delih združevala obe
področji.
Takšna je Nevenka Samobor.
Njenemu letošnjemu uspehu s Kr-
tačko zobačko bi lahko rekli tudi:
prišel, videl, zmagal. Da tudi nje-
ni plesni skupini niso imeli kaj
očitati, pa je spet druga zgodba.
Zgodba o Nevenki Samobor, ki je
med mentorje stopila z velikimi
koraki. Zgodba o volji in veselju
in ljubezni do plesa in gledališča.
Ob njeni mladosti si želimo le, da
bi ji v razmerah, v katerih živimo
in ki so vse prej kot naklonjene
kulturi, prehitro ne zmanjkalo po-
guma.
NaV
Konec šolskega leta na
OŠ Stanka Vraza
Na šoli s prilagojenim programom Stanka Vraza v Ormožu je bilo v tem
šolskem letu 59 učencev, ki so bili razporejeni v sedmih oddelkih, enem kombi-
niranem in v oddelku za delovno usposabljanje. Na šoli trenutno dela 10 učite-
ljev.
Sola je pričela delati I970.leta. Prva leta so gostovali s posameznimi razre-
di v najbolj nemogočih prostorih v Ormožu, dokler niso sredi sedemdesetih let
zgradili nove šole, ki je postala tem učencem resnično drugi, lepši in svetlejši
dom. Na letošnjo sklepno proslavo, ki je tudi dan šole, so povabili upokojene
učiteljice, starše in socialne delavke, s katerimi morajo dokaj pogosto sodelova-
ti.
Ravnateljica Dana Prapotnik je povedala, da vsako leto ob kocnu šolskega
leta pošljejo v svet odraslih novo generacijo osmošolcev in se vsaj nekateri do-
kaj uspešno vključujejo v nadaljnje šolanje. Vse, ne samo osmošolce, temveč tu-
di tiste najmlajše vzgajajo v spoštovanju do ljudi in njihovega dela. Veliko
učencev, čeprav so skoraj vsi vozači, se odloča za številne interesne dejavnosti,
ki so v okviru šolske zadruge. Ob koncu šolskega leta so se udeležili številnih
tekmovanj. Mednje sodi občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, kjer so ekip-
no zasedli šesto mesto, lutkarji so se uvrstili na območno srečanje v Lenartu, Jo-
že Petek, učenec te šole, se je udeležil srečanja mladih literatov pri Tomažu,
Zveza prijateljev mladine Slovenije — svet zveze bralnih značk Slovenije je
podelil učenki 8. razreda Andreji Moravec spominsko priznanje za zvestobo le-
pi knjigi in bralni znački. Andreja si je v osmih letih prislužila cicibanovo, bro-
nasto in zlato Meškovo bralno značko.
Vidne uspehe so dosegli na športnem področju. Udeležili so se področnih
športnih iger v Muti ter republiških športnih iger šol s prilagojenim programom
v Slovenski Bistrici; tam je Drago Lukman dosegel v metu žogice prvo mesto.
Prijeten je bil tudi kulturni program, ki so ga predvajali tekoče in sprošče-
no.
Sola leži nekoliko na samem, nad Mestno grabo in ob novem športnem
parku, ki nastaja in v teh dneh dobiva pravo podobo. Okolico urejujejo učenci
in učitelji sami. V načrtu imajo lep park, ki bo v ponos njim in kraju.
Ob koncu samo še tole: ko obiščeš šolo, takoj opaziš tisto pristno medse-
bojno spoštovanje med učenci in učitelji, ki skrbijo, da je tem otrokom, ki jih je
narava mogoče nekoliko prikrajšala ali pa je na to vplivalo tudi okolje, šola res-
nično drugi dom. kamor se radi vračajo tudi po končanem šolanju.
Vita Topolovec
jezikovno razsodišče - izjava št. 393
Poziv izvršnemu svetu
SR Slovenije
S celjskega območja so nas obvestili, da tamkajšnja davkarija po-
šilja stranki neslovenske narodnosti in celo njenemu pooblaščencu
slovenske narodnosti uradne spise v srbohrvaščini. Ravnanje se zdi
M. L. M. nerazumljivo. Enako se je zdelo tudi članom jezikovnega
razsodišča. Menili smo namreč, da je glede rabe slovenščine v Slove-
niji dovolj, če se vsakokrat sklicujemo na 2. odst. 212. člena Ustave
SR Slovenije, ki državnim ter drugim organom, samoupravnim orga-
nizacijam, skupnostim in posameznikom, ki opravljajo javno službo
na območju naše republike, nalaga, da poslujejo v slovenščini. Toda
naslednji odstavek istega ustavnega člena govori še o pravici vsakogar
do uporabe njegovega jezika na način, ki ga določa zakon. Tako smo
se odločili, da se o pravnih zadevah temeljiteje poučimo.
Vprašanje rabe jezika ureja več zakonov. Zakon o kazenskem po-
stopku (ZKP) in Zakon o pravdnem postopku (ZPP) — oba sta zve-
zna in se uporabljata v postopkih pred sodišči — sta v svojih določi-
lih Jasna in rabo Jezika določata zelo podrobno. Vsi sodni spisi se po-
šiljajo strankam in drugim udeležencem v Jeziku, ki je v uradni rabi
pri sodišču. Pač pa lahko stranka pošilja sodišču vloge tudi v jeziku
naroda ali narodnosti, ki pri sodišču ni v uradni rabi. Na obravnavah
ima stranka tudi pravico uporabljati svoj Jezik in sodišče ji mora za-
gotoviti ustno prevajanje navedb in listin. Na to Je treba stranko pose-
bej opozoriti. Jugoslovanska sodišča si mpd seboj dopisujejo vsako v
jeziku, ki Je pri njem v uradni rabi. V istem smislu ureja rabo jezika
na sodiščih tudi republiški predpis (Zakon o rednih sodiščih) in pri
tem rešuje še nekatere nejasnosti iz omenjenih zveznih zakonov.
Do tuje potekal pravni študij članov JR brez presenečenj. Kaj pa
pravi zvezni Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ga upo-
rabljajo upravni organi v upravnih zadevah?
ZUP ureja rabo jezika v enem samem členu in ne tako podrobno
kot prejšnja dva zakona. Pojma »Jezik, ki Je v uradni rabi« sploh ne
uporablja. Poudarja pa, da mora organ stranki omogočiti, da v svo-
jem Jeziku spremlja postopek, če ta ne poteka v Jeziku stranke. Do-
ločb o vabilih in uradnih spisih ni, čeprav v upravnih zadevah tudi
ugotovitveni postopek pogosto teče samo v pisni obliki. In ker organ
mora stranki omogočiti spremljanje postopka v njenem jeziku, priha-
ja do pošiljanja uradnih spisov na ozemlju Slovenije v neslovenskem
Jeziku. Neupoštevanje omenjenega določila Je namreč razlog za iz-
podbijanje izdane odločbe ali za obnovo postopka.
Posledice ne dovolj natančnih določil o rabi jezika v upravnem
postopku so nas močno presenetile, kajti tudi republiški predpis, ki
ureja delovanje upravnih organov v SR Sloveniji, spornih podrobno-
sti ne določa. O tem zadnje čase razpravljajo pravniki v strokovnih
glasilih, a nimajo enotnih stališč (Pravna praksa, 9/89, str. 2—3;
10/89, str. 5). JR tako ostane samo osuplost, ki Jo izraža z dvema reto-
ričnima vprašanjema in dvema pozivoma:
Kako more biti Jasno ustavno določilo o uradni rabi Jezika izi-
grano, ker zakonodajalcu iste pravne tvarine ni uspelo enako natan-
čno urediti v vseh treh zveznih proceduralnih predpisih?
Zakaj republiški zakonodajalec ni poskrbel, da se vprašanje po-
drobno reši v zakonu, ki ureja delovanje upravnih organov?
Pozivamo slovenski izvršni svet, naj da pobudo za spremembe in
dopolnitve Zakona o sLstemu državne uprave in izvršnemu svetu
skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št.
24/79), kjer naj se uradna raba jezika v upravnih organih SR Sloveni-
je uredi analogno z določili ZPP in ZKP.
Pozivamo pa tudi vse, ki pri svojem delu uporabljajo ZUP, da do
sprejema ustreznih dopolnil republiškega zakona v primerih, kakršen
je celjski, uredujejo v slovenščini, spisom pa na zahtevo stranke prilo-
žijo prevod.
Žejni prek vode?
v letu 1987 smo v občini Ormož v decembru uskladi-
li osebne dohodke delavcev v vzgoji in izobraževanju na
raven gospodarstva v okviru zakonskih določil. Že takoj
naslednje leto pa se ta gibanja niso nadaljevala, temveč je
nastajal vedno večji razkorak med gospodarstvom in ne-
gospodarstvom, posebej še, ker je rast OD v gospodar-
stvu občine Ormož bila hitrejša od rasti v republiki.
Vrednotenje programov družbenih dejavnosti poteka
deloma po republiških parametrih, ki jih sporoča Zavod
za družbeno planiranje SR Slovenije (materialni stroški
in amortizacija). V prvih mesecih letošnjega leta seje si-
tuacija v družbenih dejavnostih posebej poostrila. Prizna-
na vrednost bruto PND je bila 1.030.312 din, če bi pa bil
OD usklajen z gospodarstvom, bi morala znašati vred-
nost PND 1.664.789 din. Zaostajanje iz obdobja v obdob-
je je doseglo takšno stopnjo, da je postala situacija nevz-
držna. Šole so dobile od finanserja za delo učiteljev (višja
izobrazba) mesečno okrog 1.600.000 dinarjev, osebni do-
hodki v gospodarstvu pa so v tem času dosegli že nepri-
merljive vrednosti za enako stopnjo izobrazbe. Tudi v ne-
gospodarski sferi so bile v občini velike razlike. Primerjav
z drugimi deli republike nihče ni niti delal. Dovolj zgovo-
ren je podatek, da smo v republiki po višini osebnih do-
hodkov padli na zadnje mesto, to pa ne velja za naše go-
spodarstvo.
V tej problematiki ni zanemarljiv tudi podatek, da
imamo učitelji v naši občini tudi bistveno večje obremeni-
tve kot drugje, kjer niso sprejeli letnega planiranja dela v
okviru 2184 delovnih ur. Pri nas Je obveza nekaterih uči-
teljev ob vsem drugem delu višja tudi od zakonsko dovo-
ljene najvišje obremenitve, to Je več kot 25 ur neposred-
nega dela v razredu, medtem ko Je v večini občin v SR
Sloveniji ta obveza okrog 20 ur. V zvezi z oceno, da Je ob
taki situaciji občinska izobraževalna skupnost končala I.
četrtletje z izgubo 356 milijonov dinarjev in da se šolstvu
ne pišejo boljši časi, je pričelo rasti nezadovoljstvo v vseh
zbornicah v šolah. Ob dejstvu, da smo v lanskem letu v
občini zbrali za približno IGO indeksnih točk manj sred-
stev, kot smo dobili sredstev solidarnosti, ter ob splošni
slabi situaciji v šolstvu smo učitelji ustanovili stavkovni
odbor, ki Je sestavljen iz predstavnikov vseh šol v občini.
Stavkovni odbor Je strnil zahteve delavcev v štiri točke in
Jih naslovil na OIS Ormož in IS SO Ormož (26. 5. 1989)
ter napovedal splošno stavko delavcev OŠ občine Ormož
za 12. 6. 1989, če te zahteve ne bodo izpolnjene oziroma
predlagane konkretne rešitve.
Prispevna stopnja, ki Je bila korigirana za I % v ko-
rist šolstva, bo dala dejanske rezultate šele v juliju. V pe-
tek, 9. 6. 1989, dva dni pred napovedano stavko, so bile
samo delno izpolnjene zahteve stavkovnega odbora. To-
da njegovi člani smo, tudi pod vplivom ravnateljev, skle-
nili, da stavke v ponedeljek ne bo, stavkovni odbor pa na-
daljuje delo. Zmagala sta razum in morala, bi lahko rekli.
Člani stavkovnega odbora smo na 7. sestanku 15. 6.
1989 razpravljali o delno izpolnjenih zahtevah in o razpo-
loženju delavcev na šolah. Nezadovoljstvo delavcev obči-
ne Ormož nevarno raste. Vedno bolj se širi občutek, da so
nas (še enkrat) prepeljali žejne prek vode. Nihče nam ne
more dati podatkov, ali so v maju osebni dohodki delav-
cev v šolah usklajeni z gospodarstvom občine Ormož. Ali
Je osebni dohodek učiteljice, ki ima 13 let delovne dobe
in dela 182 ur na mesec, enak osebnemu dohodku delav-
ca z višjo izobrazbo v gosf>odarstvu — ob drugih enakih
pogojih (13 let, 182 ur)? Njen osebni dohodek je v maju
znašal 3.169.640 din — kaj pa njegov?
Stavkovni odbor Je zaradi nadaljevanja težkega sta-
nja v šolstvu občine Ormož izoblikoval SKLEP: Ce zah-
teve, ki so rešljive v okviru pristojnih institucij ot>čine Or-
mož, nekatere pa tudi v okviru republike Slovenije, ne
bodo izpolnjene, delavci OŠ občine Ormož 1. septembra
1989 ne bomo delali. Stavko bomo nadaljevali, dokler na-
še zahteve ne bodo popolnoma uresničene.
Stavkovni odbor
10 - IZ NAŠIH KRAJEV
6. julij 1989 - TEDNIK
Ormoške razglednice
Med najzanimivejše arhiteitturne dosežke Ormoža brez dvoma
spada župna cerkev svetega Jakoba, ki je prvič omenjena 1271. leta.
Sedanja stavba je v osnovah iz leta 1400. Nekoliko pozneje, vendar še
v prvi polovici 15. stoletja, so prizidali severno kapelo, 1591 sojo pre-
delali v renesančnem duhu. V letih 1605 in 1704 je bila cerkev izropa-
na, nato pa obnovljena. Med leti 1869 in 1873 je italijanski slikar Ja-
kob Brollo iz Gemone poslikal notranjost. 1832. so nad zakrstijo zgra-,
dili mali oratorij, 1872. pa velikega nad kapelo. 1930. leta so ob sever-j
ni strani zvonika postavili stopnišče, ki pelje na pevsko emporo. Ta-
krat in v letih 1959 in 1960 so obnovili cerkveno zunanjščino. Lansko
leto so umestili nove zvonove.
Pogled na župno cerkev svetega Jakoba v Ormožu z vzhodne strani.
V samem mestu Ormožu je nekaj stavb, vrednih ogleda. Mednje
sodi tudi mestno župnišče, ki je bilo zgrajeno 1740. leta, v 19. stoletju
pa prenovljeno. Ima lepo pročelje in sodi med najzanimivejše stare
zgradbe v Ormožu.
Pogled na župnišče v Ormožu in njegovo razgibano pročelje.
Poglavitna urbana vrednost starega Ormoža je zasnova trapeza-
stega trga, tipično razširjene glavne ceste, ki na severovzhodnem kon-
cu zapušča mesto.
Osrednji trg je zadnjih nekaj let nekoliko spremenjen. Pred hišo
Kerenčičev trg I stoji spomenik narodnemu heroju Jožetu Kerenčiču.
Prav hiša, ki jo vidimo na fotografiji, je lepa nastropna stavba iz prve
polovice 19. stoletja s klasicistično fasado z osrednjim rizalitom, za-
ključenim s trikotnim čelom. To fasado so v zadnjih letih večkrat ob-
navljali, vendar so tu in tam kaj pozabili in jo tako pokvarili. Na dim-
niku že leta domuje štorklja s svojo družino.
Pogled na del Kerenčičevega trga s spomenikom Jožetu Kerenčiču in za-
nimivo mestno hišo iz prve polovice 19. stoletja.
Zadnja fotografija ni ravno razglednica, prikazuje pa stavbo, ki
je — lahko rečemo — zgodovinskega pomena za sam Ormož. Zgraje-
na je bila 1958. leta, Do 1966 je bila v tej baraki skupščina občine Or-
mož, nato slačilnice Rokometnega kluba Ormož, pa skladiščni prosto-
ri in jedilnica za stari obrat Tovarne Jože Kerenčič. Sedaj jo podirajo.
Na njenem mestu bodo zgradili nov poslovno-stanovanjski objekt. Za
vsem skupaj pa bo ostala samo naša fotografija.
Pogled na del stare barake, kjer je dolga leta domovala skupščina obči-
ne Ormož.
Tekst: Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu
uresničujejo referendumski program
Pred dobrimi tremi meseci so v krajevni
skupnosti Miklaž pri Ormožu izglasovali
osmi krajevni samoprispevek. Nekatere od
nalog, ki so si jih zadali, že uresničujejo. Ka-
tera so ta dela, kaj še nameravajo, smo se po-
govorili s predsednikom sveta krajevne skup-
nosti Miklavž Mirkom Tramškom.
»Med prvimi večjimi deli je bilo asfaltira-
nje 4,2 km dolge ceste od Pavlovec, prek Ve-
likega Brebrovnika in Vinskega Vrha, ki smo
ji dali prednost. S samoprispevkom je bil pla-
čan manjši delež ceste, drugo so zbrali po po-
godbah krajani in lastniki počitniških hišic,
ki živijo ob tej cesti, ter delovne organizacije,
predvsem Slovin-Kmetijski kombinat Jeruza-
lem Ormož-TOZD Vinogradništvo in TOK
Kooperacija, Gozdno gospodarstvo Ormož,
Gozdarstvo — TOK Kooperacija Ptuj ter
obe Mercatorjevi delovni organizaciji — Zar-
ja in Ograd. Tečejo pa tudi pripravljalna dela
za največjo in v tem trenutku — predvsem za
šolstvo — največjo naložbo, to je telovadnico
pri osnovni šoli.Jd bo zgrajena iz sredstev
Mirko Tramšek, predsednik sveta KS Mi-
klavž.
drugega občinskega samoprispevka, del sred-
stev pa bomo namenili tudi iz našega osmega
krajevnega samoprispevka, do sedaj so izde-
lani projekti, urejeno je že v zvezi z zemljiš-
čem. Graditi bomo pričeli, tako je vsaj pred-
videno, prihodnje leto.«
Kaj pa telefoni?
»Med večje in pomembnejše naloge v kra-
jevni skupnosti Miklavž sodi tudi širitev tele-
fonskega omrežja, za kar je že izdelan pro-
jekt. Nabavljena je nova telefonska centrala s
360 priključki, ki jo bomo uporabljali skupaj
s krajevno skupnostjo Kog. Nadaljujemo ak-
cijo »telefon v vsako vas«; do sedaj imamo v
obeh krajevnih skupnostih 200 novih telefon-
skih naročnikov in 140, ki telefon že imajo,«
je sklenil pogovor Mirko Tramšek.
Drugo delo bodo pričeli ob koncu leta, ko
se bo na račun krajevnega samoprispevka na-
bralo dovolj sredstev.
tekst in foto:
^^^^^__Vida Topolovec
Šahisti aktivni tudi v počitnicah
čeprav vlada na šahovskem področju v poletnih
mesecih nekoliko zatišja, posamezni člani ŠD Ptuj
vseeno nastopajo na nekaterih priložnostnih tur-
nirjih in kvalifikacijah za republiško člansko pr-
venstvo. Posebej pomembno obdobje pa je za mla-
dince in mladinke, ki bodo od 26. junija do 8. juli-
ja merili moči na 42. moškem in 15. ženskem repu-
bliškem mladinskem prvenstvu. Pri mladincih
Ptujčani nimajo svojega predstavnika, saj je bilo
potrebno udeležbo potrditi na poprejšnjih kvalifi-
kacijah. Zato pa imajo toliko večje orožje pri mla-
dinkah, saj je prav med mojstrskima kandidatka-
ma Anito Ličina in Narciso Mihevc verjetno po-
trebno iskati letošnjo zmagovalko. Ta bo sodelo-
vala na 15. prvenstvu SFRJ za mladinke od 24.
julija do 8. avgusta 1989.
Izredno »šahovsko« pa so razpoloženi tudi še v
sekciji Spuhlja, kjer se vneto pripravljajo na prire-
ditve ob 4. obletnici ustanovitve sekcije, 16. julija
bodo v dopoldanskemčasu organizirali ekipni tur-
nir, ob 17. uri pa družabno srečanje. O tem bomo
obširneje še poročali.
Silva Razlag
Srečanje
invalidov
Slovenjebistriški in konjiški
invalidi so imeli minulo nedeljo
v Ločah skupno srečanje z dru-
žabnim programom, na katerega
so povabili tudi ljudske pevke z
Zgornje Ložnice pri Slovenski
Bistrici. Z ljudskimi pesmimi in
običaji so popestrile srečanje. In-
validi so bili zadovoljni z njiho-
vim programom in so si želeli, da
jih slišali in videli še večkrat. VT
Nekatere črne točke v mestu Ormožu
Ormož je na videz dokaj lepo in urejeno
mesto. Urejujejo ga predvsem zadnjih dvaj-
set let. Kljub vsemu pa ostane za raznimi iz-
vajalci tu in tam še kaj takšnega, kar je v spo-
tiko Ormožanom in vsem tistim, ki to njalo
mesto obiščejo.
Prva takšna črna točka, ki je resnično spo-
tika vsem, je ulica ob novi ormoški pošti in
prijetnem parku ob cerkvi svetega Jakoba.
Ker spada v stari del mesta, je bila tlakovana
s kockami. Ob gradnji nove pošte je izvajalec
del — Gradjevinarski kombinat Madjimurje
Čakovec — naročil Komunalnemu podjetju
Ormož, da položijo vodovod; to so tudi stori-
li. Za sabo so samo zravnali zemljo, kock pa
niso položili. Ko so gradbinci odstranili
ograjo in za sabo počistili, se je namesto tla-
kovane pokazala blatna cesta. Sedaj seje pri-
čelo izgovarjanje, kdo mora to opraviti — ali
izvajalec del ali pa Komunalno podjetje Or-
mož. To pa se je izgovarjalo, da nihče ni na-
ročil ceste ponovno tlakovati, pač pa samo
zagrniti. Prerekanje bi trajalo še nekaj časa,
pa so posegle inšpekcijske službe. Sedaj vra-
ča cesto resnično v prvotno stanje Komunal-
no podjetje Ormož. Ali bodo naredili vse, je
pa še vprašanje.
Na vrsti je druga črna točka. V prvem tre-
nutku se zdi površnemu opazovalcu vse v
najlepšem redu ob lepo urejenem stanovanj-
skem bloku. Pa le poglejte natančneje. V os-
predju vidite ruševino stare kleti nekdanje
Pečuhove hiše, kasneje vrtca in tudi šole
Stanka Vraza. Ne samo da videz ni najlepši.
vse dkupaj je še dokaj nevarno. Pričele so se
počitnice, na cestah je vse več otrok brez
nadzora predvsem v dopoldanskem času, ko
so starši v službah. Igrice otrok in njihova
domišljija pa velikokrat nimajo meja.
Tekst: Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Blatna cesta med novo pošto in parkom ter cerkvijo sv. Jakoba v Ormo- Ruševina stare Pečuhove hiše.
žu.
Podelitev Linhartovih značk članom gledališke skupine
kulturno-prosvetnega društva Miklavž
Leto 1950 je v zgodovino kul-
turnega življenja krajevne skup-
nosti Miklavž zapisano z veliki-
mi črkami. Zgrajen je bil zadru-
žni dom, ki so ga krajani naredili
s prostovoljnim delom in pri-
spevki. Na zasilnem odru z im-
provizirano opremo so se publiki
predstavili z gledališkim delom
Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Antona     Tomaža      Linharta.
Najbrž prva predstava ni bila
zgolj naključje, saj je rojstvo slo-
venskega gledališča povezano z
Linhartovim imenom in tistega
leta, ko je izbruhnila francoska
revolucija — 1789 - je z gledali-
škega odra prvič zazvenela bese-
da kranjskih komedijantov.
Kulturno-prosvetno društvo
Miklavž je v devetintridesetih le-
tih doživljajo vzpone in padce, ki
so jih povzročale razmere v kraju
in tudi širše. Danes se društvo
deli na generacije. Starejši člani
ohranjajo in prenašajo ljudsko
izročilo, šege in navade na mlaj-
še rodove. Srednja generacija se
v glavnem ukvarja z gledališko
dejavnostjo, tu pa sta še mlajša
skupina in mešani pevski zbor.
Amaterji za svoje delo, ki ga
ustvarjajo z veliko ljubeznijo in
odrekanjem, niso vajeni, preje-
mati priznanj in medalj. Zaveda-
jo se, da bi bilo življenje brez
vsega, kar ustvarijo, revno in si-
romašno. Mogoče je prav zato
podelitev Linhartovih značk toli-
ko večja čast in tudi zadovoljstvo
za vse dobitnike.
Za deset let dela v gledališki
skupini so priznanja prejeli: Mi-
lan Mlinaric, Slavica Mihorič,
Vlado Keček, Leon Lah, Mira
Lah, Alenka Novak, Vinko Ci-
merman, Slavica Filipič in Mari-
ca Vnuk. Za dvajset let dela v
gledališki skupini so podelili
enajst jubilejnih značk. Prejeli so
jih: Štefka Novak, Franc Novak,
Anica Trstenjak, Franc Trste-
njak, Stanko Peserl starejši, Stan-
ko Rakovec, Alojzija Smodič,
Stanko Tušek, Avgust Janežič
starejši, Jože Lah in Jelica No-
vak.
Posebno zadovoljstvo pa je bi-
lo ob podelitvi jubilejne značke
Mari Simonič in Ciliki Lah za 30
in 40 let dela v gledališki skupi-
ni.
Zaradi bolezni in starosti se
podelitve ni mogla udeležiti Ma-
ra Simonič. Popoldan sojo prišli
obiskat člani gledališke skupine
in mešanega pevskega zbora. Bi-
lo je veliko obujanj spominov in
seveda solz sreče in veselja ob
misli, daje njeni nekdanji tovari-
ši pri igranju le niso pozabili.
Vida Topolovec
foto: Štefan Hozyan
Starejši člani KPD Miklavž ohranjajo stare običaje.
TEDNIK - 6- j"'u 1889
IZ NAŠIH KRAJEV — 11
V zelo majhni delavnici delajo s polno paro, tokrat mehanik Konrad
Lah.
Vsi smo ali še bomo vozili avtomobile AMD Ptuj.
uspešna delovna organizacija
Avto-moto društvo Ptuj
Je že tako, da je danes težko najti uspešno delovno organi-
zacijo. In takšno je potrebno pohvaliti, čeprav je sicer dobro po-
slovanje nekaj povsem normalnega. Kljub temu da standard re-
alno pada, AMD na številu svojih strank tega ne občuti. Ali so
njihove storitve enostavno »primerno« drage in koliko denarja
pravzaprav potrebujemo, če želimo pridobiti vozniško dovoljenje,
smo vprašali sekretarja društva Romana Fištravca.
Samo na prvi pogled se zdi, da
prosto oblikujemo cene. Te dolo-
ča posebna komisija v Ljubljani
na republiški ravni glede na ceno
bencina, delovne ure, amortizaci-
je in vzdrževanje avtomobila.
Povprečnega novega voznika sta-
ne sedaj pridobitev vozniškega
dovoljenja 4.500.000 dinarjev; to
je vštet teoretični tečaj in zdrav-
niški pregled, izpit iz prve pomo-
či in 30 ur vožnje.
Koliko stane sedaj ura vožnje?
R.F.Ura je sedaj po 130.000 di-
narjev. Ker imajo zastava 101,
128 in jugo enake motorje, so ce-
ne ur na naših vozilih enako vi-
soke.
Koliko novih voznikov dobimo
na Ptuju vsako leto?
R.F. : Približno 500. Nimam
podatka, kolikokrat povprečno
opravlja posamezni kandidat iz-
pit, pač pa, koliko je povprečno
število ur, ki jih kandidati potre-
bujejo za uspešnost pri izitu.Tu
je 25 do 30 ur; najmanj jih je bi-
lo 8, največ 100 do 120.
V Ljubljani je to povprečje okoli
40 ur!?
R.F.: Po prejšnjem načinu šola-
nja je bilo predpisano najmanj
15 ur vožnje, sedaj šolamo po
programu, ki vsebuje 15 vaj, od
vsakega posameznika je odvisno,
v kolikšnem času jih uspešno
opravi.
V MEHANIČNI DELAVNICI
ZMERAJ GNEČA
Standard pada, avtomobili se
starajo. Kako vpliva to na promet
v vaši mehanični delavnici?
R. F.: Podatkov o gibanju pro-
meta nimamo, saj smo vedno v
celoti zasedeni. Naša delavnica
je zaprtega tipa, kar pomeni, da
delamo samo za člani AMZ Slo-
venije. Ptujsko društvo je imelo v
lanskem letu 2200 članov. Poleg
popusta pri popravilih jim AMZ
nudi vrsto ugodnosti — brezpla-
čno pomoč na cestah v domovini
in tujini, brezplačni prevoz v
prornetni nesreči poškodovanega
vozila, garantno pismo za tujino,
popust pri kasko zavarovanju,
brezplačne pravne nasvete, brez-
plačno prejemanje Moto revije,
popust v nekaterih gostinskih
obratih.
MOTO ŠPORT PRI AMD
PTUJ
R.F.: Športna sekcija pri AMD
Ptuj se ukvarja s kartingom in
motokrosom. Smo lastniki enega
največjih kartodromov v Jugo-
slaviji, ki pa je na žalost v zad-
njem času premalo izkoriščen.
Po čigavi krivdi?
R.F.:Najbrž zaradi denarja in
zmeraj slabšega ekonomskega
položaja. Mladi se zanimajo za
moto športe, vendar nimajo do-
volj sredstev, da bi nabavili opre-
mo.
Avto-moto društvo je zelo
majhna delovna organizacija.
Kakšne možnosti vidite za naprej?
R.F.: Imamo samo II zaposlenih
— štiri mehanike, dva v admini-
straciji in pet rednih inštruktor-
jev, poleg teh še pet honorarnih
inštruktorjev. Upamo, da se bo-
mo sčasoma preselili v večje pro-
store in da bomo tako lahko svo-
jim članom predvsem hitreje pre-
gledovali in popravljali vozila.
Mc Zupanič
Kar more, to mož je storiti dolžan
ODMI^
Oglašam se na zapis pod na-
slovom Upokojenci iz Cirkulan
zborovali, objavljen v Tedniku
20. aprila 1989. Ne soglašam na-
mreč povsem s prispevkom av-
torja J. V., podobno pa meni tudi
večina upokojencev iz Cirkulan.
Pojdirno po vrsti. Avtor meni.
da so bila poročila o enoletnem
delu Društva upokojencev pre-
kratka in da so njegovi člani pre-
malo zavzeto sodelovali pri grad-
nji kulturne dvorane in večna-
menskih prostorov. Upokojenim
delavcem prav tako očita, da je
njihov delež v številnih dogod-
kih, ki se prepletajo v njihovem
življenjskem okolju, premajhen
in da mladi pričakujejo več od
svojih starejših vzornikov.
Menim, da za dobro delo ni
potrebno preveč besed, še manj
praznih in neučinkovitih fraz.
Kar zadeva delež članov DU
iz Cirkulan pri gradnji Večna-
menskega prostora, moram zapi-
sati, da je 75 odstotkov prosto-
voljnega dela prispevala prav
utrujena upokojenčeva roka,
med mladimi pa je bil kot svetal
zgled le nekdanji oz. prejšnji
predsednik mladinske organiza-
cije v KS.
Upokojenci sprašujemo, kje so
bili ves čas, ko je trajala delovna
akcija, mladi, tudi šolarji, saj bo
prav njim v največji meri name-
njen večnamenski prostor. Pre-
pričana sem, da bi lahko mladi-
na, iz katere vre zdravje, sprosti-
la svojo moč tudi v obliki takih
in podobnih akcij, ne zgolj v dra-
gih nočnih lokalih in na motor-
nih kolesih.
V jesen življenja so mnogi
upokojenci stopili s 35 ali 40 leti
delovne dobe, mnogi me njimi
kot trajni invalidi. Kako dolgo
bomo morali, po mnenju avtorja
članka, s svojim aktivnim delom
kazati pot v prihodnost mladim,
ki so v veliki meri zgolj sopotniki
in pasivni opazovalci življenja,
ki vre okoli njih.
Naj sklenem zapis s kleno mi-
slijo Simona Gregorčiča: »Ni
praznik, predragi mi, naše življe-
nje, življenje naj bode ti delaven
dan!« S. R.
V Zagojičih novo gasilsko vozilo
v Zagojičih je bilo v nedeljo, 25. junija, veliko
gasilsko slavje. Po nekajletnih prizadevanjih so
namreč člani tamkajšnjega gasilskega društva
uspeli nabaviti novo kombinirano gasilsko cister-
no TAM 130 s topom za gašenje zahtevnejših po-
žarov.
Pri nabavi tega sodobnega gasilskega vozila so
svoj delež primaknili tudi občinska gasilska zveza
v Ptuju, KS Gorišnica, društvo upokojencev iz Za-
gojičev ter 14 botrov, ki so prispevali vsak od 500
tisočakov do tri milijone dinarjev.
Slovesnosti so se udeležili predstavniki dvajse-
tih sosednjih gasilskih društev in tudi predstavniki
GD Selnica ob Dravi. V svečane uniforme odeti so
v mimohodu prikazali svojo gasilskotehnično
opremo.
O 52-letnem razvoju gasilstva v Zagojičih je go-
voril sedanji predsednik Ivan Vojsk. V imenu po-
krovitelja — KS Gorišnica — je imel slavnostni
govor podpredsednik skupščine Vlado Fric. Po
svečanem krstu novega avtomobila pa so priredi-
tev popestrili še člani godbe na pihala mariborske-
ga TAM-a ter ansambel Ptujskih 5.
-OM
Novo kombinirano gasilsko vozilo je bilo svečano okrašeno in na častnem mestu ob slavnostni tribuni, (foto:
M. Ozmec)
Razmišljanje o zakonski sreči
Menda je vsem znano, da imam status upo-
kojenca že šestnajst let. Kljub temu pa se že
dolga leta ukvarjam s honorarnim delom kot
predsednik skupščine družinskega jedra. To de-
lo je sicer hvaležno, vendar naporno, saj mo-
ram reševati krizne situacije v družinah, teh pa
v naši družbi ni malo. Prav zaradi tega bom
skušal razčleniti pomen zakona in poiskati nje-
govo globljo vsebino.
Zakon je tudi v krščanskih družinah pogosto
grešen. O tem. na žalost, ni dvoma. Popelje
nas lahko v zemeljski raj. lahko pa se spremeni
v pravi pekel. Bil naj bi purgatorium — očišče-
vanje, vendar je to le redkokdaj. Ali naj se torej
zakonu odpovemo.' Veliko glasov je to že ozna-
njalo, vendar pa kaj boljšega, kot ir ^nknn. ni-
so znali svetovati. Neprimerno več je tistih, ki
vztrajajo pri tej stari ustanovi, in med njimi so
tudi mnogi mladi.
Ženske iščejo v zakonu ljubezen. In moški?
Če gledamo splošno, najdejo v urejenih življenj-
skih razmerah zakonca prave okoliščine za
uspešno delo. Zaradi teh razlogov, zlasti pa za-
radi lega. ker vidim v trdni obliki zakonske zve-
ze posledico razvoja ljubezenskih odnosov, ki
sebičnost odnosov spremeni v nesebičnost, sem
torej za zakon. V zakonu, je včasih slišati, veli-
ko trpimo, brez zakona pa bi trpeli še bolj.
Ko torej zagovarjamo zakon, se vprašamo.^
ali naj pomanjkanje sreče in težke nadloge, ki
jih v mnogih primerih naprtimo zakonu, prena-
šamo mirnodušno. ali pa jim .skušamo poma-
gati.
Nihče, niti zdravnik, seksolog ah ginekolog,
ki imata tolikokrat priložnost pogledati za kuli-
se zakonskega življenja, niti za trenutek ne ho
razmišljal z odgovorom: vse je treba poizkusiti
— vse možnosti, da v zakonu zagotovimo pogo-
je za trajno srečo.
V čem je moževa vloga'.' Da odtenke ljube-
zenskega uživanja .spretno dojame, jih razvija,
jim daje novo obliko in svoj način izražanja.
Med dvema, ki se ne ljubita, je to grehota. To-
da ljubkovanja, ki izvirajo iz ljubezni, so zme-
raj čista.
Maks Bračič
Velikanke prijemajo
v dežju
Deževnega trinajstega junija ob dvanajsti uri se je z ribiško pali-
co v rokah odpravil od doma Janko Bezjak. Z Zagrebške 50 B, kjer
stanuje, do dravskega jezera pod železniškim mostom s kolesom sicer
ni daleč, izkušeni ribič pa je že ob 13. uri pripeljal pokazat na Uredni-
štvo Radio-Tednika meter in deset centimetrov dolgo ščuko. Stara je
kakšnih 15 let in težka slabih 8 kilogramov, je menil. Z njo bi nahranil
deset lačnih. Ščuko velikanko je ujel na blestivko tako kot šele pred
kratkim njeno sedemkilogramsko sestro.
Umazana globina Drave torej vsaj neJiomu ustreza. McZ
Rekorderka je pred Tednikovo zgradbo še migala.
Ormoško poletno kopališče
so letos odprli veliko prej
Zadnjo junijsko soboto, brez kopalcev, ker jim vreme ni bilo na-
klonjeno, da bi se lahko namočili v čisti vodi lepo urejenih bazenov v
Ormožu, se je pričela letošnja poletna kopalna sezona, ki bo trajala
do konca avgusta.
Če pravim veliko prej, je to resnično v primerjavi za lani, ko so
se prvi kopalci lahko kopali šele pozno v juliju in je prva polovica ko-
palne sezone že minila.
Tudi letos je okolica bazenov lepo urejena, okoli kopališča so
potegnili novo žično ograjo, da bi bilo manj tistih, ki bi se radi hladili
v vodi zastonj.
Ker je mnogim morje^aradi slanosti in zasoljenosti cen vse bolj
odmaknjeno, bo marsikoga zanimala cena vstopnic. Odrasli bodo
morali odšteti dnevno 15.000 dinarjev, otroci do 12. leta 10.000 dinar-
jev, sezonska vstopnica za odraslega bo veljala 400.000 dinarjev, za
otroke pa 200.000 dinarjev.
Kljub temu, da se na ormoškem poletnem kopališču marsikaj
premika na boljše, pa še vedno ni enotnega gospodarja. S kopališkim
delom in prodajo vstopnic se ukvarja Komunalno podjetje Ormož, z
gostinsko ponudbo pa TOZD Gostinstvo. Vida Topolovec
praznik žetve na polen^HU
Prireditev bo
8. in 9. julija
Marljivi turistični delavci na Polenšaku tudi letos pripravlja-
jo praznične prireditve. Ptujčane in druge vabijo v svoje prijazno
okolje v soboto, 8., in v nedeljo, 9. julija. Letos so s praznikom po-
hiteli, ker so jim strokovnjaki obljubili, da bo letošnja žetev pred-
časna.
Po besedah predsednice društva Stanke Kovačič bodo v sobo-
to ob 15. uri v prostorih stare osnovne šole odprli tradicionalno
razstavo kruha in pogač. Že po tradiciji bo krušne dobrote peklo
veliko kmečkih žensk, članic društva. Za sočne gibanice, ki jih bo-
do prav tako ponudili obiskovalcem, bodo zakurili peč v prostorih
novega turističnega doma. Poleg tega sta v »rezervi« še dve peči,
tako da bodo v najkrajšem času postregli vsem, ki bodo to želeli.
Na 26. prazniku žetve na Polenšaku bodo poskrbeli tudi za
zabavni del. Oba dneva bo za zabavo in ples igral ansambel Jožeta
Šeruge. V soboto bodo po odprtju razstave še žagali drva, klepali
srpe in luščili koruzo. V nedeljo pa po žetvi mlatili s cepci in pode-
lili nagrade najboljšim žanjicam.
Vreme, ki je sicer že nekaj tednov nestabilno, naj bi v prazni-
čnih polenških dneh pokazalo prijaznejši obraz. Tako je bilo v pre-
teklosti. Tradiciji pa se ne kaže izneveriti. MG
MlP-Ptuj in Zaščita-Kidriče-
vo, 20. junija: Adela Bratušek,
Podlože 70; Anica Geč, Soviče
21; Ivanka Čagran, Gorišnica
131; Renata Golob, Prerad 18;
Franc Ratek, Gabrnik 1; Štefka
Koser, 25. maja 4; Marija Žem-
ljic, Nova vas 28; Jožica Trafela,
Dežno 5/a; Angela Lozinšek-
Jus, Lancova vas 61; Dragica
Čančar, Ptujska Gora 51; Slavica
Mohorko, Apače 284; Franc Vil-
čnik, Placar 3; Vlasta Muršič,
Gorišnica 20; Franc Bedrač, Za-
mušani 39; Helena Kolar, Zavče-
va 9; Milan Žohar, Kraigherjeva
35; Lidija Bauman, Kraigherjeva
34; Jožica Kline, Lancova vas
15; Pavla Skok, Golobova 7; An-
ton Drevenšek, Mihovce 41; Te-
rezija Kokol, Bresnica 9/a; Na-
da Bračič, Gorišnica 76; Silva
Repič, Nova vas 26/d; Lizika
Serdinšek, Nova vas 56; Rozi Še-
ruga, Kraigherjeva 12; Konrad
Danko, Novinci 49; Franc Mar,
Bresnica 21; Hasan Kajtazovič,
llčeva 9; Štefan Beranič, Župe-
čia vas 4; Valerija Vugrinec,
Cučkova 5; Ignac Sodeč, Videm
3/b; Anton Kovačec, Slomi I;
Mirko Moran, Kraigherjeva 36;
Anica Perko, Kajuhova 11; Boris
Kaisersberger, Ziherlova 13; Šte-
fan Horvat, Grajenščak 61; Na-
da Majerič, Breg 19; Jože Cvet-
ko, Hlaponci 53; Marjan Mihe-
lič, Grajenščak 33; Angela Le-
nart, Slovenja vas n. h.; Francka
Predikaka, Lovrenc 63/a; Jožica
Tetičkovič, Lovrenc 82; Srečko
Hrženjak, Kajuhova 3.
KZ Ptuj, 22. junija: Metka
Žnidarič, Gorišnica 68; Stanko
Serdinšek, Apače 183; Franc
Perger, 5. prekomorske 9; Stan-
ko Pignar, Zamušani 16.
OM Ptuj Dolane, 22, juni-
ja: Branko Lovrec, Ciril-Meto-
dov drevored 8; Rajko Bromše,
Gajevci 8/a; Stanko Vojsk, Ki-
car 47; Anton Bratušek, Cirkula-
ne 44; Milan Petrovič, Pristava
45; Lojze Jurgec, Gruškovec 25;
Milan Črnivec, Cirkulane 35;
Ivan Bezjak, Štrafelova 30; Ani-
ca Ljubeč, Nova vas 26/b; Stan-
ko Rakuša, Hlaponci 14; Milan
Čeh, Podvinci 109; Martin Pod-
hostnik, Repišče 29; Stanko"Čuš,
Žamenci 12/a; Franci Čerček,
Gorišnica 76; Tatjana Zamuda,
Borovci 9; Zvonko Ozmec, Pla-
carovci 4.
12 - ZA KRATEK ČAS
6. julij 1989 -
TEDNIK
Dober dan! Moren vam povedati, da se je tudi moja krava
Seka z nama z Mico vred vklučla v bojkot mleka oziroma kmeč-
ki punt, kak sen čuja, da so to povedali po tele-viziji. Če se že o
kravi, teleti in mleki zgučovlemo, vam moren povedati še en vic,
v keren so tudi biki polek. Tak je bilo: V dolini so se krave pasle,
gor ne bregi pa so se biki sprehojali in joh v grabo gledali s trdi-
mi rogovi. Prvi bik je bil star 30 let, drugi 4, tretji pa 50. Tisti ta
najmlajši je reka: Tote icike pa bi bile vse za »poštriglati«. Tisti
40-letni je reka: J a, nekaj bi že bilo dobrih. Ta najstarši, 50-le-
tnik, pa je vse jkuper tak pokomentira: Ježeš, dečki, bejžimo,
krave grejo na breg, trabalo bo fuu . . .čkati. . .Vidite, tak vam
je to, ne samo v bikovski, pač pa tudi v človeški rasi. Pa še to
vam moren povedati, da tok.šnim zgodbam, v katerih so glovni
igralci predstovniki živali, provimo bosni, pa čeglih poleg nišče
ne spila na bos ali pa keri drugi inštrument.
Ja, moren vam .še malo več o tistem mlečnem štrajki pove-
dati: kak da bi naša Seka vedla, da je nekaj narobe, je tisti štraj-
kovni den malo manj mleka dola kak v normalnih odkupnih
dnevih. Jebal ga na krovji zizek, z Mico srna tisti den samo mle-
čne stvari jela in pila, pa še svije so se veselile, močka je celi den
mela mostoče z zvoro prebeljene, tej ko neje glih po potoki teklo.
Mica je skuhala za froštikel mleko, za južino sma pogače jela in
mleko pila, za obed drgoč mlečna jed in za večerjo tudi. Tejko,
ke nesen začeja po štirih hoditi in krave oponašati. Še v pivnico
tisti den nesen smeja iti na špricar, saj mi je Mica klet doj zakle-
nola in strogo zabičala: Gnes boš samo mleko pija, bog ne daj,
da si kaj vinskega privoščiš. In tak je tudi bilo. Seveda sma ne-
kaj totega belega tekočega živila tudi šenkala znoncom, ki so
prišli z mesta na obisk. Prav lepo je bilo deco gledati, kak so mle-
keca pili, midva z njihovim očkom pa sma vseeno malo v vinsko
klet na obisk zbrisala.
Te pa srečno. Vaš mlečni LUJZEK.
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK. 6. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne-
va. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 URICA DOMAČIH.
PETEK, 7. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novice,
obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj—danes—jutri. 18.00 Poletni program, V vrtu — vmes za-
bavna glasba.
SOBOTA, 8. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo poželjah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 9. julija: 11.00 Tedenski pregled, obvestila, Iz uspeš-
nic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Iz vasi v
vas — Bučkovci. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 10. julija: 17.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica
dneva. 17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 Poletni program, vmes ved-
no lepe melodije.
TOREK, 11. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 Poletni program, vmes domača za-
bavna glasba.
SREDA, 12. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 Poletni program, vmes Gremo v di-
sko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
PIŠITE NAM! (Zavod Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj)
TV LJUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 7. JULIJA
LJ 1: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05
Poslovne informacije. 18.10 Spo-
red za otroke in mlade: Nevarni
zaliv, angl.-avstral. nadalj., 7/13.
18.40 Glasba narodov: Filipini.
19.10 Risanka. 19.24 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Naše
akcije. 20.15 V hribih se dela
dan ... Od gora k morju, 8. —
zadnji del dok. oddaje. 20.55
Kriminalna zgodba, amer. nani-
zanka, 5/20. 21.50 Tv dnevnik 3.
22.05 Vreme. 22.10 Informativna
oddaja za goste iz tujine. 22.15
Poletna noč: Schwarzwaldska
klinika, nem. nad., 35/47. 24.00
Kako se znajti, ameriški filni.
LJ 11: 17.30 Satelitski progra-
mi — poskusni prenosi. 19.00
Kvartet Savski val, ponovitev.
19.30 Tv dnevnik. 19.55 Premor.
20.05 Žarišče. 20.50 en avtor, en
film. 21.15 Rožnata, ameriški
film. 22.45 Satelitski programi —
poskusni prenosi.
ZG 1: 8.15 Poročila. 18.20 Tv
koledar. 8.30 Otroški program.
9.00 Igrani film, ponovitev. 10.00
Risana serija. 10.30 Jubileji kul-
ture, dokum. serija. 11.00 Zaba-
vna oddaja. 11.45 Dokumentar-
na serija. 12.40 Zgodbe iz starih
mest, glasbena oddaja. 13.10
Skrita kamera. 13.25 Resna glas-
ba. 14.25 Otroška oddaja. 14.55
Znanost. 15.30 Poročila. 15.40
Program plus, ponovitev. 17.45
Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05
Številke in črke. 18.25 Narodna
glasba. 19.13 Informativna odda-
ja za goste iz tujine. 19.18 Risan-
ka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Vr-
nitev Sherlocka Holmesa, angle-
ška nanizanka, 5/7. 21.00 Zabav-
noglasbena oddaja za goste iz tu-
jine. 22.55 Program plus. 0.55
Poročila.
SOBOTA, 8. JULIJA
LJ I:: 17.10 Poletna noč, po-
novitev. 18.00 Tv dnevnik 1.
18.05 Poslovne informacije.
18.10 Spored za otroke in mlade:
Robin in Rozi: Besni je lačen,
ponovitev, 18.20 Bendji, ponovi-
tev 5. dela. 18.45 Tisoč idej za
naravoslovce, ponovitev zadnje
oddaje. 19.10 Risanka. 19.20 In-
formativna oddaja za goste iz tu-
jjne. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.20
Žrebanje 3 x 3. 20.30 Zasledoval-
ci, ameriški film. 22.05 Tv dnev-
nik 3. 22.25 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 22.30 Poletna
noč: Schvvarzvvaldska klinika,
nem. nad., 36/47; Samo bedaki
in konji, angl. nanizanka, 5/13.
LJ 11: 16.30 Jugoslavija, dober
dan, oddaja TV ZG. 17.00 Sate-
litski programi — poskusni pre-
nosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.10
Premor. 20.15 Glasbeni večer.
21.45 Poročila. 21.50 Oddaja iz
kulture. 22.20 Športna sobota.
22.40 Satelitski programi — po-
skusni prenosi.
ZG i: 9.15 Poročila. 9.20 Tv
koledar. 9.30 Vrnitev Sherlocka
Holmesa, ponovitev angl. nani-
zanke, 5/7. 10.25 He-man in os-
vajalci vesolja, risanka. 10.55
Program plus, ponovitev. 13.00
Družinski magazin. 14.25 Zdra-
voteka. 14.30 Igrani film za otro-
ke. 16.15 Sedem tv dni. 17.00 Po-
ročila. 17.15 Narodna glasba.
17.45 Dubrovniška trilogija, po-
novitev tv nadaljevanke, 2/3.
18.30 Dokumentarna oddaja.
19.18 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.15 Igrani program. 22.00 Tv
dnevnik 3. 22.15 Informativna
oddaja za goste iz tujine. 22.20
Program plus. 0.15 Poročila.
NEDEUA, 9. JULIJA
LJ I: 9.30 Otroška matineja:
Živžav, 28. oddaja. 10.20 Nevar-
ni zaliv, ponovitev 7. dela
angl.-avstralske nadaljevanke.
10.50 Siniša Pavič: Boljše življe-
nje, nadaljevanka TV BG, 5/14.
11.30 Alpski večer, 4. oddaja.
12.00 Kmetijska oddaja TV Novi
Sad. 13.00 San Remo '89, zabav-
noglasbena oddaja. 15.55 M.
Zinnerova: Zapisani šoli, češko-
slovaška nadljev., 5/13. 17.00 Tv
dnevnik 1. 17.05 Poslovne infor-
macije. 17.10 Postal sem senzaci-
ja, ameriški film (ČB). 19.30 Tv
dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna.
20.20 Miodrag Karadič: Djekna
še ni umrla, kdaj bo, ne vemo, 3.
del nadalj. TV TG. 21.25 Infor-
mativna oddaja za goste iz tuji-
ne. 21.30 Zdravo (vmes poroči-
la).
LJ II: 10.00 Danes za jutri in
Odpisani, nadaljevanka TV BG,
6/13. 13.00 Športno popoldne.
19.00 Da ne bi bolelo: Zdravje je
vrednota. 19.30 Tv dnevnik.
20.05 Potovanje na severni tečaj,
dok. odd., 1/3. 20.35 Dokumen-
tarec meseca. 21.00 Poezija.
21.25 Športni pregled.
ZG 1: 9.20 Poročila. 9.30 Ne-
deljsko popoldne za otroke.
11.00 Kmetijska oddaja. 12.00
Izobraževalni program. 13.00
Rosovvski, serijski film, 5/6.
14.00 Nedeljsko popoldne. 18.45
Risana serija. 19.10 Tv sreča.
19.30 Tv dnevnik. 20.00 Domača
igrana serija. 21.00 Drakula,
ameriški film. 23.30 Poročila.
23.35 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 23.40 Program plus.
1.40 Poročila.
PONEDELJEK, 10. JULIJA
LJ 1: 16.15 Poletna noč, pono-
vitev. 17.40 Mozaik: Zrcalo ted-
na. 17.55 Videostrani. 18.00 Tv
dnevnik 1. 18.05 Poslovne infor-
macije. 18.10 Mozaik: Utrip.
18.25 Spored za otroke in mlade:
Radovedni Taček: Jež. 19.20 In-
formativna oddaja za goste iz tu-
jine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05
Čedo Priča: Razprodaja, drama
TV ZG. 21.10 Osmi dan. 21.50
Tv dnevnik 3. 22.10 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
22.15 Poletna noč: Schvvarzvvald-
ska klinika, nem. nadaljevanka,
37/47; Alo, alo, angleška humo-
ristična serija, 6/13.
LJ II: 17.30 Satelitski progra-
mi — poskusni prenosi. 19.00 Po
brezkončnosti sveta: Azija, poto-
pisna reportaža TV ZG, 11/13.
19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče.
20.35 Po sledeh napredka. 21.05
Kozjansko (delovni naslov), dok.
oddaja. 21.45 Satelitski programi
— poskusni prenosi.
ZG 1: 8.15 Poročila. 8.20 Tv
koledar. 8.30 Miti in legende,
otroški program. 9.00 Poletni
program. 15.00 Izobraževalna
oddaja. 15.30 Poročila. 15.40
Program plus, ponovitev. 17.45
Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05
Številke in črke. 18.25 Revoluci-
ja, ki teče. 19.13 Informativna
oddaja za goste iz tujine. 19.18
Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.00 Dramski program. 21.00
Dubrovniške poletne igre '89,
prenos otvoritve. 22.00 Tv dnev-
nik 3. 22.20 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 22.25 Program
plus. 0.25 Poročila.
TOREK, 11. JULIJA:
LJ 1: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05
Poslovne informacije. 18.10 Mo-
zaik: Da ne bi bolelo. 18.30 Spo-
red za otroke in mlade: M. Ca-
nak: Čirule —Čarule: Čudežna
pijača. 18.35 Ljubljana, oddaja
za otroke. 19.10 Risanka. 19.20
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 19.25 Tv okno. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.05 C. Barma:
Klan, francoska nadaljevanka,
3/6. 21.05 Dinar. 21.50 Tv dnev-
nik 3. 22.10 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 22.15 Poletna
noč: Schvvarzvvaldska klinika,
nemška nadaljev., 38/47; Nena-
vadne zgodbe, angleška nanizan-
ka, 6/13.
LJ II: 18.00 Beograjski tv pro-
gram. 19.00 Naša pesem: Niš
'88, 2. oddaja. 19.30 Tv dnevnik.
19.55 Premor. 20.05 Žarišče.
20.35 Žrebanje lota. 21.30 Du-
brovniške poletne igre '89 — L.
van Beethoven: IX. simfonija.
23.00 Poročila. 23.05 dokumen-
tarna oddaja, 3/4. 23.50 Zabavni
torek: Okno.
ZG 1: 8.15 Poročila. 8.20 Tv
koledar. 8.30 Otroški program.
9.00 Poletni program. 15.00 Izo-
braževalna oddaja. 15.30 Poroči-
la. 15.40 Program plus, ponovi-
tev. 17.45 Poročila. 17.55 Tv ko-
ledar. 18.05 Številke in črke.
18.25 Znanstveni grafiti. 19.13
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 19.18 Risanka. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.00 Loto. 20.05
Frankenstein, francoski film.
21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 Kon-
taktni magazin. 23.00 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
23.05 Program plus. 1.05 Poroči-
la.
SREDA, 12. JULIJA
U I: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05
Poslovne informacije. 18.10
Glasbena oddaja. 18.40 Spored
za otroke in mlade: Robin in Ro-
zi: Konjiček, angl. lutkovna igri-
ca. 18.50 Ciciban plava, 2. del.
19.10 Risanka. 19.20 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
19.25 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik
2. 20.05 Film tedna: Poletje revo-
lucije, francoski, film, 2. del.
21.50 Tv dnevnik 3. 22.05 Vreme.
22.10 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 22.15 Poletna noč:
Schvvarzvvaldska klinika, nemška
nadaljev., 39/47; Hooperman,
ameriška nanizanka, 6/13.
LJ 11: 16.45 Satelitski progra-
mi — poskusni prenosi. 19.30 Tv
dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Re-
sna glasba: balet. 21.05 Svet po-
roča. 22.05 Satelitski programi
— poskusni prenosi.
ZG 1: 8.15 Poročila. 8.20 Tv
koledar. 8.30 Otroški program.
9.00 Poletni program. 15.00 Izo-
braževalni program. 15.30 Poro-
čila. 15.40 Program plus, ponovi-
tev. 17.45 Poročila. 17.55 Tv ko-
ledar. 18.05 Številke in črke.
18.25 Dokumentarni program.
19.13 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 19.18 Risanka. 19.30
Tv dnevnik 2. 20.00 Filmski ve-
čer: igrani film. 22.35 Tv dnevnik
3. 22.55 Informativna oddaja za
goste iz tujine. 23.00 Program
plus. 1.00 Poročila.
ČETRTEK, 13. JULIJA
LJ 1: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05
Poslovne informacije. 18.10 Mo-
zaik: Po sledeh napredka. 18.40
Spored  za  otroke  in  mlade:
Bendji, ameriška nadalj., 6/13.
19.10 Risanka. 19.20 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 C. Dic-
kens: Zgodba o dveh mestih,
ang.-franc.   nadaljevanka,   2/4.
21.00 Tednik. 21.50 Tv dnevnik
3. 22.10 Informativna oddaja za
goste iz tujine. 22.15 Poletna j
noč:   Schvvarzvvaldska   klinika, j
nem. nadaljev., 40/47; Leteči cir-i
kus Monthya Pythona, angleška;
nanizanka, 6/13.
LJ 11: 18.00 Regionalni pro-
grami TV Ljubljana — Studio
Ljubljana. 19.00 Čas, ki živi:
Vražji vrtec. 19.30 Tv dnevnik.
19.44 Premor. 20.05 Žarišče.
20.35 Mali koncert. 20.50 Oči
kritike. 21.20 Slovenci v zamej-
stvu. 21.50 Satelitski programi —
poskusni prenosi.
ZG 1: 8.15 Poročila. 8.20 Tv
koledar. 8.30 Otroški program.
9.00 Poletni program. 15.00 Izo-
braževalna oddaja. 15.30 Poroči-
la. 15.40 Program plus, ponovi-
tev. 17.45 Poročila. 17.55 Tv ko-
ledar. 18.05 Številke in črke.
18.25 Daleč si odšla, Kathy, se-
rijski film, 2/3. 19.15 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
19.18 Risanka. 19.30 Tv dnevnik
2. 20.00 Politični magazin. 21.05
Zabavnoglasbena oddaja. 22.05
Tv dnevnik 3. 22.25 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
23.30 Program plus. 0.30 Poroči-
la.
TEDNIK
- 6. julij 1989
ZA RAZVEDRILO - 13
14 - ŠPORT IN DRUŠTVA
6. julij 1989 - TEDNIK
OB 3S-LETNICI TVD PARTIZAN
Gorišnica
je praznovala
Telovadno društvo Partizan iz Gorišnice je svoj visoki jubilej prosla-
vilo s športnima prireditvama in slovesnostjo, na kateri so prerezali vrvici
in tako predali namenu novi igrišči. Zahvaljujejo .\e vsem. ki so kakorko-
li pomagali.
». . . Največjo senzacijo in raz-
burjenje je povzročila prva us-
njena nogometna žoga, ki jo je v
vas prinesel tovariš Stane Stanič,
učitelj tukajšnje šole. Žoga je
povzročila pravo revolucijo . . .«
S to, danes z nasmehom spre-
jeto zabeležko je orisal Vlado Vi-
her leto 1949, čas pred ustanovit-
vijo Telovadnega društva Parti-
zan Gorišnica. Zametki društva
segajo celo v predvojni čas, usta-
novljeno pa je bilo leta 1954 s
preoblikovanjem Študentskega
športnega kluba Gorišnica. No-
vo društvo je še isto leto uredilo
prvo igrišče in bilo do začetka se-
demdesetih let izredno aktivno.
Že leta 1956 so organizirali štu-
dentski festival v Gorišnici na
pobudo bratov Šugmanov, odli-
čni telovadci, atleti, kolesarji in
rokometaši so zastopali Gorišni-
co po vsej Sloveniji.
Ponovno je izziv za športnike
iz Gorišnice pomenilo odprtje
nove šole in z njo telovadnice le-
ta 1973. Do danes so ohranili no-
gomet, mali nogomet, košarko,
šah, odbojko in discipline za re-
kreacijo. Najuspešnejši so nogo-
metaši in brez njih si je danes
težko predstavljati TVD Parti-
zan.
Dolgoletno tradicijo imajo tu-
di šahisti. Prvi šahovski krožek je
vodil Vlado Viher v osnovni šoli
leta 1968. Šola je vse do danes
ostala prava zakladnica mladih
šahistov, ki igrajo tudi kasneje, v
svojih zrelih letih. Šahisti iz Go-
rišnice dosegajo pomembne uvr-
stitve na tekmovanjih, predvsem
pionirji, ki so bili republiški pr-
vaki.
Jubilejno obletnico so počasti-
li z več prireditvami, predvsem
pa z odprtjem novega igrišča za
rokomet in mali nogomet ter
klubskih prostorov s slačilnico.
Slavko Golob, sedanji pred-
sednik društva: »Delo smo pri-
čeli že leta 1983. Naši člani so
udarniško delali več kot 3500 ur.
Večino denarja smo zaslužili s
prireditvami, nekaj je prispevala
krajevna skupnost. Prireditve, ki
jih je v teh dneh obiskalo več ti-
soč ljudi, smo pripravljali od ja-
nuarja, aktivneje zadnji mesec«
Slavnostni govornik nedeljske
slovesnosti je bil dr. Alojz Arko,
predsednik lO ZTKO Ptuj, za-
plesali in zaigrali so učenci in
učenke Oš Gorišnica pod men-
torstvom tovarišice Slavice Cvi-
tanič, domači mešani pevski zbor
pa je zapel in tako »predal bese-
do«, kot so rekli, ansamblu
Agropop, pod taktirko katerega
se je množica vrtela pozno v noč.
DUHOVNIKI PREMAGALI
DRŽAVNE REPREZENTAN-
CE
Gorišnica, petek, 30. junij.
Edinstvena priložnost, nepo-
novljiv dogodek. Prva tovrstna
nogometna tekma do sedaj na
Slovenskem.
Slovenski duhovniki proti Zla-
ti selekciji, nekdanjim reprezen-
tantom raznih športnih disciplin.
Za Zlato selekcijo so igrali:
Janez Hočevar — Rille, gleda-
liški igralec, svobodni umetnik
Tone Fornezzi - Tof, novinar
in humorist,
Tomaž Cižman, smučar
Franek Klemene, bivši kotal-
kar, zobozdravnik in doktor me-
dicine
Boris Strel, smučar
Bojan Križaj, smučar
Miro Cerar, orodni telovadec,
odvetnik
Cveto Pavčič, smučar-tekač
Zvone Zanoškar, kolesar
Štefan Seme, hokejist
Jože Pogačnik, novinar
Jožko Trobec, akademski sli-
kar, avtor Vučka, zaščitnega zna-
ka sarajevske olimpiade.
Pobudnik in ustanovitelj Zlate
selekcije je bil Tone Fornezzi.
Vanjo se lahko vključijo le tisti,
ki imajo vsaj kakšno državno
medaljo in niso več aktivni špor-
tniki. Njihovi nastopi so dobro-
delni, izkupiček je namenjen
Zvezi slovenskih paraplegikov.
Vse nastope spremlja tudi ured-
nik časopisa Paraplegik Joško
Globokar.
Pri Društvu slovenskih duhov-
nikov so na pobudo mladih du-
hovnikov v svetovnem letu miru,
1985, ustanovili športno sekcijo
PAX (slov. mir). Povezuje mlade
slovenske duhovnike, ki želijo
igrati nogomet. To športno zvrst
imajo najraje, vendar se ukvarja-
jo tudi z drugimi športi. Vodja
sekcije je kaplan iz Šoštanja Izi-
dor Pečovnik.
Za Društvo slovenskih duhov-
nikov so igrali:
Ciril Kocbek, župnik v Zgornji
Kungoti .
Tine Tajnik, župnik v Šentilju
Izidor Pečovnik, kaplan v Šo-
štanju
Andrej Firbas, kaplan župnije
Cirila in Metoda v Mariboru
Janez Maučec, kaplan v Ljuto-
meru
Janez Ferencek, kaplan v žup-
niji Markovci—Gorišnica
Ivan Arzenšek, pater domini-
kanec v Žalcu
Marjan Plohi, letošnji novo-
mašnik iz Podgorcev
Jože Petek, pater minorit v
Ptuju
Edi Roj, absolvent Fakultete
za telesno kulturo, svetovalec.
V Gorišnici so jih spremljali
številni navijači.
Tekma se je končala z rezulta-
tom 4 proti 3 za duhovnike, ki so
levje odigrali zadnjo tretjino (do-
segli tri gole). Drugo tretjino so
počivali, namesto njih so se pre-
skusili domači nogometaši in do-
bili en gol, prvo tretjino pa so
duhovniki izgubili 1 proti 2.
23 Črnih proti bohaku
Je šah šport ali je pravilneje
»šport in šah« in torej šah ni
šport? In vendar je veliko simul-
tanko odigral mednarodni sod-
nik in mojstrski kandidat Janko
Bohak v telovadnici.
To je bila telovadnica Oš Go-
rišnica in simultanka ob 35-letni-
ci TVD Partizan, za tovariša Jan-
ka Bohaka pa igra proti 23 nas-
protnikom, šahistom iz ptujske
občine. Le Edi Praprotnik iz
Spuhlje ga je premagal, sicer pa
je Bohak 6-krat remiziral in
16-krat matiral. Za pravilnost
poteka simultanke je skrbel sod-
nik Jože Voglar.
Zlata selekcija proti duhovniškemu moštvu pred 1000 gledalci v Goriš-
nici. Foto McZ.
Janko Bohak s 23 nasprotniki naenkrat.
Foto Laura.
Kadrovske spremembe v NK Drava
Minuli petek so se na letni konferenci zbrali čla-
ni nogometnega kluba Drava. Udeležba je bila
prej slaba kot dobra, podobna rezultatom članov v
spomladanskem delu tekmovanja v vzhodni ob-
močni ligi. Razloge so kaj hitro slišali iz poročila
predsednika Branka Kirbiša. Pred letom je začelo
delati 11 članov vodstva, osem od njih pa je klubu
kaj hitro (po tomboli) obrnilo hrbet. Preprost izra-
čun pove, da je klub vodila peščiga zanesenjakov.
Odhodi nekaterih članov vodstva so povzročili, da
njihove naloge niso bile opravljene oziroma so jih
morali opraviti drugi. Glede na to si ostanek vod-
stva za "delo zasluži priznanje, saj se vse skupaj pri
delu in rezultatih ni bistveno poznalo, izjema je se-
veda člansko moštvo. Podatek, daje bilo 30. junija
(na dan konference) na žiro računu le 33.650 din,
nas je presenetil, vendar je predsednik povedal, da
bodo neporavnane obveznosti še v tem tednu po-
krili z dotacijo ZTKO, skratka ni finančne bojazni.
Nogomet, tako tudi NK Drava, je ostal med
prednostnimi športnimi panoeami, torej za naše
razmere z dobrimi razmerami za delo. Vendar pa
bo to moral potrjevati oziroma se med prednostni-
mi panogami tudi obdržati. Za to pa bo potrebno
napredovanje v prvo republiško ligo. Zato so v
plan zapisali, da se bodo v višji rang uvrstili čez
dve leti. Lahko je zapisati, veliko težje pa to tudi
doseči. Za zagotovitev razmer zraven družbene
podpore računajo na izkupiček od tombole, plesa
ter gostovanj prvoligaških ekip.
Čeprav sestavo strokovnega vodstva potrjuje iz-
vršni odbor, je dosedanji in tudi novi predsednik
Branko Kirbiš predstavil predlog za trenerje. Stro-
kovno delo bo vodil Štefan Lukas, trener prvega
moštva bo Miran Zorčič, imajo pa tudi predloge
za vse druge trenerje in pomočnike.
Ob koncu konference so imenovali častne člane
kluba. To so Rajko Pavalec, Marjan Berlič in Jan-
ko Repič.
I. kotar
atletika
Odlične uvrstitve Ptujčanov
Ptujski atleti so se ta konec tedna udeležili treh državnih prven-
stev in povsod dosegli nekaj pomembnih rezultatov in uvrstitev.
DRŽAVNO PRVENSTVO MLAJŠIH MLADINK IN
MLADINCEV
v Ljubljani je tekmovalo 330 mlajših mladincev in mladink iz 73
atletskih klubov iz vse države.
Ptujčani smo dobili državnega prvaka' v suvanju krogle. To je De-
jan Doki, ki je zmagal z rezultatom 17,84 m in premagal drugouvršče-
nega za skoraj pol metra. Na četrto mesto se je uvrstil v metu diska s
55,42 m.
Naslov državnega prvaka je osvojil tudi Jerenko, ki je pretekel
300 m v času 35,51 sek., srebrno medaljo pa je osvojil na isti progi z
zaprekami s časom 38,62 sek. Tekel je tudi 100 m in s časom 11,54 za-
sedel šesto mesto.
Dolgoprogaš Prelog je bil odličen četrti na 3000 m s časom
9:07,61, na 1000 m pa osmi s časom 2:36,11.
Mlajša mladinka Rozmanova je pretekla 100 m v času 13,07 in se
uvrstila na sedmo mesto.
DRŽAVNO PIONIRSKO PRVENSTVO V ZAGREBU
Med 400 pionirkami in pionirji so za državne naslove na vzorno
organiziranem tekmovanju v Zagrebu tekmovali tudi ptujski osnov-
nošolci.
Najboljšo uvrstitev je dosegel Dimovski v skoku v višino. Srebr-
no medaljo je zaslužil s preskočeno višino 185 cm. Toliko je preskočil
tudi prvak, tako da bi Dimovski s svojo letos najvišje preskočeno le-
stvico, 191 cm, zmagal.
Medaljo so si pritekli tudi ptujski štafetonosci, in sicer bronasto
v teku 4 krat 100 m z rezultatom 48,23 sek. V štafeti 4 krat 300 m so bi-
li s časom 2:44,83 peti.
Pionirka Šega je osvojila bron v metu diska s 25,48 m in šesto
mesto v metu kopja s 25,06 m.
ABSOLUTNA KATEGORIJA MLADINCEV V BEO-
GRADU
Državnega prvenstva za absolutno kategorijo mladincev v Beo-|
gradu so se udeležili trije ptujski atleti. Potočnik seje s časom 4:01,09:
uvrstil na enajsto mesto v teku na 1500 m, Vrablova na deveto v metu]
diska z rezultatom 30,78 m, najboljša pa je bila Korošakova z drugim;
mestom v skoku v daljavo. McZ-
Računalniška eksplozija v SŠC
v okviru projekta RAČEK (gre za projekt širjenja računalništva
v naših šolah in delovnih okoljih) so v petek v Srednješolskem centru
odprli novo računalniško učilnico. V njej je 10 osebnih računalnikov,'
z njihovo pomočjo pa ne bodo izobraževali samo učencev, pač pa že-
lijo računalniško opismeniti že zaposlene v delovnih organizacijah,
saj računalniki počasi, a zanesljivo postajajo del delovnega procesa,
nezamenljivi pri mnogih nalogah. jš
Plakatni valji v Ormožu
Lepljenje pla-
katov po izlož-
benih oknih in
tam, kjer se ko-
mu zijubi, brez
dvoma ni naj-
lepše. Tako so
razmišljali tudi
pri Turističnem
društvu v Ormo-
žu in po mestu
namestili pla-
katne valje. TI
so neprestano
polni raznih ob-
vestil za občane.
Zgodi pa se, da
nekateri še ved-
no lepijo plaka-
te po izložbenih
oknih.
tekst in foto:
Vida Topolovec
Plakatni valj na
Kerenčičevem
trgu v Ormožu.
končana prvenstvena tekmovanja v medobčinski nogometni zvezi ptuj
Središče v območni ligi
s turnirjem prvakov pionirskih lig 17. junija v
Kidričevem so se končala prvenstvena tekmovanja
v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj.
V lestvici ni upoštevana tekma .Slovenja vas —
Hajdoše, ker še teče pritožba na registracijo.
Prvak MNZ Ptuj pri članih je NK Središče, ki si
je s tem pridobil pravico nastopa v kvalifikacijah
za uvrstitev v Območno člansko ligo-vzhod. 18. ju-
nija je NK Središče odigral prvo kvalifikacijsko
tekmo s prvakom MNZ Celje ekipo NK Hrastnik
v Hrastniku, Rezultat je bil 0:0. Povratno srečanje
25. junija v Središču ob Dravi se je končalo z re-
zultatom 2:1 In uvrstitvijo Središča v območno li-
go.
NK Gorišnica in NK Zgornja Polskava, zmago-
valca v II. razredu vzhod oziroma zahod, sta pri-
dobila pravico nastopanja v 1. razredu v nasled-
njem tekmovalnem letu.
Ekipa NK Pragersko-mladina je kot zmagova-
lec v mladinski ligi igrala kvalifikacije za uvrstitev
v Območno mladinsko ligo-vzhod z NK Pekre
(MNZ Maribor). Prva tekma 18. junija v Prager-
skem se je končala s 3:1 za NK Pragersko, druga
tekma 25. junija v Pekrath pa se je končala z 2:1 za
domačine. V območno mladinsko ligo so se tako
uvrstili Pragerčani.
Ekipa kadetov NK Impol-Osankarica je kot pr-
vak MNZ Ptuj sodelovala na turnirju kadetskih
prvakov MNZ Celje, MNZ Maribor in MNZ
Murska Sobota, ki je bil 17. junija 1989 v Celju.
Zasedli so drugo mesto in s tem pridobili pravico
nastopa na finalnem turnirju kadetskih prvakov
Slovenije.
Ekipe pionirjev NK Drava, NK Aluminij in NK
Boč, zmagovalci pionirskih lig, so odigrali turnir
za prvaka MNZ Ptuj. Prvo mesto je dosegla ekipa
NK Aluminij iz Kidričevega, drugo NK Boč iz
Poljčan in tretje NK Drava iz Ptuja.
MNZ Ptuj bo v začetku julija 1989 razpisala tek-
movanja za tekmovalno leto 1989/90. Ekipe, ki so
do sedaj nastopale v tekmovanjih, prejmejo po-
sebne prijavnice, ekipe, ki se želijo vključiti na no-
vo, pa lahko dobijo informacije in prijavnice vsak
ponedeljek v prostorih MNZ Ptuj v Muršičevi uli-
ci 7 v Ptuju od 18.00 do 18.30.
Branko Lešnik
TEDNIK - 6-    1989
OGLASI iN OBJAVE - 15
Rogatnica je odnesla del magistralne ceste Hajdina —Maceij.
Komaj obnovljena cesta je poškodovana tudi na vsej poti med haloškimi
griči.
Dnevi groze v Halozah
že pogled v nebo je bil v po-
nedeljek zvečer grozljiv. Vendar
se je drama takrat šele pričenja-
la. Neobičajno črni oblaki, ki so
prihajali še iz neobičajne smeri,
so tudi na naše Haloze izlili toli-
ko vode, da je korita številnih si-
cer povsem nedolžnih potočkov
niso mogla več sprejeti in brez
škode usmeriti v dolino.
Na območju Haloz seje pono-
vilo leto 87, vendar v še bolj kru-
ti obliki. Včeraj je bii pogled na
haloške strmine naravnost gro-
zljiv. Malo je bilo pobočij, kjer
se ne bi utrgali plazovi in sreča v
nesreči je, da na vseh teh poboč-
jih ni bilo stanovanjskih in go-
spodarskih objektov. Tam, kjer
so bili, so jih namreč plazovi ru-
šili, prestavljali. Poročila o poru-
šenih in ogroženih hišah so pri-
hajala iz Grdine, z Janškega Vr-
ha, iz Jablovca. Podivjane vode
so prinašale s seboj cela drevesa
in velike količine mulja. Videli
smo povsem uničena polja, kjer
je zorela pšenica ali rastlo karko-
li drugega, da sta bila na nekem
mestu vrt ali ograja okoli hiše, se
je dalo v Stanošini sklepati samo
po obrisih pod debelo plastjo
blata. Blato je zalilo studence.
plazovi potrgali vodovodne na-
peljave, zasuli ceste, podrli elek-
trične drogove. Škoda je ogrom-
na in le čas bo lahko zacelil vse
rane, ki jih je narava naredila v
nekaj urah.
Hudourniške vode so se na
koncu zbrale v dolinah in tudi
tam povzročale razdejanje. Po-
plavile iri utrgale so nekaj cest;
najhuje je bilo na magistralni ce-
sti Hajdina—Maceij, kjer je Ro-
gatnica dobesedno odnesla del
ceste, isti, sicer nedolžen potok
je odnesel tudi nekaj lesenih mo-
stov ...
Ogroženi ljudje so se znašli
vsak po svoje, najbolj je prišla v
poštev sosedska pomoč, pa tudi
fasilci so imeli polne roke dela.
;e v torek se je pri izvršnem sve-
tu SO Ptuj sestal krizni štab in
sprejel prve nujne ukrepe. Ves
dan so delali elektrikarji, cestar-
ji, vodarji in mnogokje že odpra-
vili posledice neurja.
Krizni štab pri izvršnem svetu
je sprejel v sredo zjutraj sklep,
da morajo v urejanju razmer so-
delovati vsi, ki razpolagajo z
ustrezno mehanizacijo, na teren
pa so odšle tudi ekipe, da so oce-
nile nastalo škodo.
Po prvih podatkih so najbolj
prizadete krajevne skupnosti
Podlehnik, Leskovec, Videm,
Stoperce, Žetale, Ptujska Gora,
Dolena in Majšperk. j^.^ g^^...
Takih prizorov je bilo v torek nič koliko. Na sliki plaz zemlje in drevja,
ki je vdrl kar skozi zadnjo steno trgovine v Kozmincih.
župnija svetega petra in pavla je praznovala
Bogoslužje odslej v prezbiteriju
četrtkova slovesnost ob po-
svetitvi prezbiterija minoritskega
samostana ni bila samo praznik
župnije sv. Petra in Pavla, ampak
je bila tudi slovesnost kulturnega
spomenika, žal le dela nekdanje
gotske cerkve, ki je klonila pod
bombami leta 1945. Obnovili je
nismo, smo pa na njeno mesto
postavili »moderno« stavbo, ki
nikakor ne sodi v to okolje. Da-
nes je, kakor je. Imamo pa v zad-
njih letih neprimerno več poslu-
ha za kulturnozgodovinske ob-
jekte kot kdaj koli prej. In eden
takšnih objektov je tudi prezbite-
rij minoritske cerkve, ki smo ga
dozidali in mu obnovili streho že
ob 1900-letnici Ptuja. Toda do
tega, da bi mu dali tudi vsebino,
je moralo preteči še nekaj let.
Minuli četrtek je prezbiterij
posvetil v bogoslužni prostor cer-
kve sv. Petra in Pavla mariborski
škof Franc Kramberger. Lahko
zapišemo, da so na slovesnost
prišli ljudje od blizu in daleč. Ti-
sti, ki so farani te župnije, njiho-
vi prijatelji, pa vsi tisti, ki jim ob-
novljeni kulturni spomenik po-
meni dogodek, dobljeno bitko z
zobom časa.
Obnova prezbiterija se je pri-
čela novembra 1985. Zidarska
dela je opravil Marjan Korpar iz
Tržca, krovec je bil Stanko Bu-
kvič iz Lancove vasi, vodovod je
napeljal Franc Kramberger iz
Ptuja. Strokovno je bdel nad ob-
novitvijo Zavod za naravno in
kulturno dediščino iz Maribora.
Restavratorska dela je opravil vi-
šji konzervator in akademski ki-
par Viktor Gojkovič, dela pa je
nadzoroval Peter llec.
Najdražja so bila okna prezbi-
terija — zasteklitev. Barvni vitra-
ži, sedem jih je, so delo Mire Li-
čen-Krnpotič, akademske slikar-
ke iz Pirana. Prvo in drugo okno
sta posvečeni sv. Frančišku, tre-
tje, četrto in peto predstavljajo
odrešenje, šesto in sedmo pa sta
posvečeni župnijskim zavetni-
kom, apostoloma Petru in Pavlu.
Oltar v cerkvi je sestavljen iz sta-
rih, iz ruševin rešenih elementov.
Zidove krasijo Straubovi svetni-
ki, okrasni deli opreme so delo
Viktorja Gojkoviča. Križev pot
je naslikala avtorica barvnih vi-
tražev.
V letošnjem letu bo tako obno-
vljen celoten samostanski kom-
pleks, to pa si minoritski samo-
stan ob svojem 750-letnem jubi-
leju gotovo zasluži. Posvetitev
bogoslužnega prostora je bila v
nekem smislu uvod v praznova-
nje. Sredstva za obnovo so poleg
župnije svetega Petra in Pavla
prispevali še republiška in občin-
ska kulturna skupnost in pa se-
veda mnogi posamezniki, ki so s
svojim delom prispevali k praz-
novanju jubileja. Osrednja slo-
vesnost ob praznovanju bo sep-
tembra s svečano akademijo, ok-
tobra pa bo zgodovinski simpo-
zij, ki naj bi bil nekakšen zaklju-
ček jubilejnega leta slovenskih
minoritov.
NaV
Slovesnost posvetitve bogoslužnega prostora. (Foto: Langerholc)
Dve od sedmih oken prezbiterija z barvnimi vitraži.
Kako . . . urejene v poletje
Primerna pričeska je tista, ki nam olajšuje življenje v poletni vročim
Urejena pričeska zmeraj že na prvi pogled vsakomur pove, »koliko damo
sami nase«.
In »koliko moramo dali nase«, če gremo k frizerju?
Tokrat objavljamo samo vaša sporočila:
— frizerka Brigita Pušnik, ki je odprla lokal na ptujski avtobusni postaji in
dela tudi ob ponedeljkih, striže otroke (28.000 dinarjev), moške (30.000) in žen-
ske (striženje in vodna - 74.000; striženje in pričeska s fenom - 83.000; trajna
in vodna     149.000; trajna in pričeska s fenom — 158.500 dinarjev).
— M. G.: Tatjana Fenos na Trgu MDB — vodna in pričeska s fenom -
53.000; _
— Ž. B.: Frizerstvo v Vidmu — striženje, pričeska s fenom — 80.000 di-
narjev;
-- A. M.: Salon Stanka v Bezjakovi ulici na Ptuju — striženje, sušenje brez
krtače - 95.000;
— M. Z.: Frizerstvo Vera Nahberger v Miklošičevi ulici na Ptuju — striže-
nje, sušenje brez krtače ~ 111.000;
— M. B.: Frizerstvo na Hrvatskem trgu na Ptuju — striženje, trajna in
vodna - 130.000;
— B. M.: Frizerka v Lackovi ulici na Ptuju — trajna, striženje in vodna
160.000 dinarjev.
Pričakujemo, da se boste še oglasili in sporočili svoje pripombe, želje izkuš-
nje...
Vsak ve nekaj, Tednik objavlja, vsi vemo več.
Slikarji na Borlu
Enajstič zapored je pričela v soboto delati tradicionalna slikar-
ska kolonija Gorca '89, ki ima tokrat svoj sedež na gradu Borlu. Orga-
nizatorica kolonije je likovna sekcija DPD Svoboda Ptuj, pokrovitelj
pa borlski zasebni gostilničar, ki ima v grajski depandansi prijetno
urejeno gostišče in prenočišča.
V tej slikarski koloniji ustvarjajo pod strokovnim mentorstvom
akademskega slikarja Janeza Zalaznika Edo Stare, France Smole in
Zdenka Omahen (vsi iz Ljubljane), Danilo Drofenik iz Izole, Nataša
Novak iz Kamnika, Ida Rebula iz Domžal, Branko Pungartnik iz Ma-
ribora, Jože Foltin, Rozina Šebetič in Branko Zupanič pa so predstav-
niki slikarjev iz ptujske občine.
Kot delovni gostje kolonije bodo občasno tudi likovniki iz ptujske
občine Julij Ošlovnik, Bojan Lubaj, Franc Trčko, Vilma Kac in An-
drej Božič. Kolonija bo jutri sklenila delo, slikarji pa bodo svoje liko-
vne stvaritve tudi razstavili. V času zaključka redakcije se še niso
odločili, ali bo razstava na Borlu ali v Ptuju.
JOS
Rodile so:
Majda Ljubeč, Nova vas pri
Markovcih 76 — deklico; Nadi-
ca Jerenec, Popovci 6/a — de-
čka; Ana Puklavec, Lahonci 2 —
deklico; Mojca Vrabl, Maribor-
ska 51 — Reneja; Hermina Mla-
kar, Destrnik 43 — deklico; Lidi-
ja Letonja, Kvedrova 2 — dečka;
Sonja Trčko, Hajdoše 48^ —
Amadejo; Zdenka Kosec, Prešer-
nova 32 — Manuela; Andreja
Markež, Placar 5/a — Uroša;
Silva Novak, Vičanci 89 - Do-
rotejo; Jožica Malec, Središče ob
Dravi, Slovenska ulica 44 — Va-
njo; Jožica Potočnik, Vareja 65
— deklico; Leopoldina Raj, Štu-
ki 17 - dečka; Darja Voda, Do-
lič 10 - Klemena.
Poroke:
Daniel Markovič, Lenart, Cen-
kova 20, in Marija Kocmut, Tr-
novska vas 31; Milan Potočnik,
Ptujska Gora 113, in Olga Pre-
voljšek, Nadole 43; Zdravko Bi-
škup, Zlogonje 66, in Ana Maj-
cenovič, Dolane 26; Franc Hrn-
čič, Ziherlova pl. 3, in Jelka Ko-
vačič, Ziherlova pl. 3; Ivan Mar,
Formin 23, in Cecilija Kelenc,
Formin 30; Zlatko Grdja, Drbe-
tinci 41, in Marija Ploj, Drbetin-
ci 41.
Umrli so:
Doroteja Radoš, Ormož, H. Ke-
renčiča 14, roj. 1942, umrla 26.
junija 1989; Ivana Golob, Ve/.
Nedelja 2/d, roj. 1902, umrla 27.
junija 1989; Emilija Lešnik, Na
Tratah 19, roj. 1902, umrla 27. ju-
nija 1989; Peter Lesjak. Žerovin-
ci 78, roj. 1926, umrl 27. junija
1989; Ivan Sauer, Nova vas pri
Ptuju 33, roj. 1923, umrl 27. juni-
ja 1989; Franc Arnuš, Sp. Velov-
lek 16, roj. 1926, umrl 28. junija
1989; France Frangež, Zg. Jabla-
ne 13, roj. 1920, umd 22. junija
1989; Janez Emeršič, Cesta ku-
rirjev NOV I, roj. 1930, umrl 27.
junija 1989; Erna Fistrovič, Jur-
šinci 4/a, roj. 1944. umrla 28. ju-
nija 1989; Sonja Praunseis, Potr-
čeva 32, roj. 1906, umrla 29. juni-
ja 1989.
Ormož:
Poroka, 24. junija:
Bojan Poštrak, Ljutomer. Ceza-
njevci 53, in Majda Markoč. Lju-
tomer, Cezanjevci 40/a.
Poroka, 1. julija 1989.
Bojan Kuhar, Središče ob Dravi,
Slovenska cesta 65, in Silvija
Lukner, Središče ob Dravi, Slo-
venska cesta 65.
ČRNA KRONIKA
MOPEDIST UMRL NA KRA-
JU NESREČE
V soboto, I. julija, kmalu po
polnoči (okoli enih) se je Darko
Krušič, 25 let, iz Jablovca, KS
Podlehnik, peljal z mopedom od
Podlehnika proti Gorci. V križiš-
ču z magistralno cesto, ki jo je
hotel prečkati, je nekaj časa ča-
kal, da je mimo odpeljalo precej
avtomobilov. Ko je mislil, da je
prednostna cesta že prosta za
prehod, je spregledal avto nem-
ške registracije, ki ga je vozil
Klas Kom iz Munchna in je v
križišče pripeljal s preveliko hi-
trostjo. Čeprav je zaviral, je Kru-
šiča zadel, z mopedom vred ga je
vrglo na pokrov motorja, s kate-
rega sta padla na cesto šele po 50
metrih. Krušič je pri tem dobil
tako hude telesne poškodbe, da
je na kraju nesreče umrl. Pri za-
viranju in umikanju na levo
stran ceste je Korn s svojim
osebnim avtomobilom oplazil tu-
di nasproti vozeči avto turškega
državljana Dincerja Ckirja. Ne-
sreča znova resno opozarja, da je
v času turistične sezone potrebna
še posebna previdnost pri vsa-
kem prečkanju magistralne ceste
Hajdina—Maceij.
KOLESARKA UMRLA MED
PREVOZOM V BOLNIŠNICO
V nedeljo, 2. julija, zjutraj ob
4. uri je na magistralni cesti v
Ptuju avtobus zadel kolesarko;
ta je padla in se tako hudo rani-
la, da je med prevozom v bolniš-
nico umrla. Avtobus je vozil
Ivan Tkalec fz Vukovarja. Ker
kolesarka ni imela pri sebi doku-
mentov, ni bilo takoj moč ugoto-
viti njenega imena. Do konca re-
dakcije nismo mogli zvedeti za
ime smrtno ponesrečene kolesar-
ke.
ZAPEUAL NA BANKINO IN
PADEL
Mladen Lah iz Kidričevega je
v četrtek vozil moped proti Ptu-
ju. Na Zgornji Hajdini je zape-
ljal preveč na desno, vozil nekaj
časa po bankini, potem pa padel.
Hudo ranjenega so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
ZGORELO 107 TON SENA
Prejšnji teden Je nastal požar
na gospodarskem poslopju EKK
Ptuj na Pragerskem. Zgorelo je
107 ton sena in leseno ostrešje.
Ocenili so, da je škode za več kot
160 milijonov dinarjev. Ugotovili
so tudi, da je požar nastal zaradi
samovžiga sena.
STRELA ZANETILA POŽAR
V sredo, 28. junija, popoldne
je med neurjem strela udarila v
gospodarsko poslopje v Krčevini
pri Vurberku. Kljub hitremu po-
sredovanju ptujskih in okoliških
gasilcev'je zgorela večja količina
sena, mlatilnica, precej raznega
orodja in osem metrov drv. Ško-
do bodo uradno ocenili, po neu-
radni oceni presega sto milijo-
nov dinarjev.
II
TEDNIK
Isdajf Zavod za časopisno in
radijsKO dejavnost RADIO-
TEDN K, 62250 Ptuj, Raičeva
I, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij: direktor in
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nik, Darja Lukman, Martin
Ozmec in Nataša Vodušek
ter novinar-lektor Jože Šmi-
goc. Uredništvo in uprava:
Radio-Tednik: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 200.000.— dinarjev, za
tujino 350.000.— dinarjev. Ži-
roračun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne