teto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino* industrijof obrt in denarništvo
Številka 87.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953
Izhaja
vsak torek in petek
Ljubljana, petek 27. oktobra 1944
Preis - Cena L 0'80
Dopolnitev naredbe o prijavi in zapori goveje živine
Šel' pokrajinske uprave prezi-dent div. gen. Rupnik je na podlagi pooblastila V rli. komisarja odredil, da se v čl. 4. in 5. naredbe o prijavi in zapori goveje živine z dne 1. VI. 1943. določeni delež goveje živine po stanju celotne žive teže z dne 30. Vil. 1944 zviša na 35 u/o in znova postavlja pod zaporo na razpolagcr Prevodu.
Ogrevanje poslovnih lokalov
Pokrajinski gospodarski svet opozarja, da po obvestilu, ki ga je prejel od nemškega svetovalca, ni računati na to, da bi se mogel za bodočo zimsko sezono dodeljevati premog za poslovne lokale'.
Zato se vsem lastnikom poslovnih prostorov in vsem tvrdkam priporoča, da si pravočasno uvozijo za ogrevanje poslovnih prostorov drva.
Uvozna dovoljenja za drva !k> izdajal Gospodarski svet vsakemu prosilcu, ko javi dobavitelja in količino, ki jo namerava uvoziti.
Prošnja za uvoz drv mora biti predhodno vidiraha od Direkcije državnih gozdov, da ni zadržka proti uvozu drv od navedenega dobavitelja in iz označenega kraja. Združenje industrijccv in obrtnikov v Ljubljani.
Nove določbe o cenah
ie
D.
Nabava drv
Ker preskrba trgovinskih lokalov za to zimo s kurivom zlasti s premogom še ni dokončno rešena, je Gospodarski svet skupno z Direkcijo državnih gozdov določil postopek, ki naj omogoči podjetjem samim, da si nabavijo sami potrebne količine drv.
1. Podjetje, ki želi uvoziti drva v Ljubljano, mora sestaviti pismeno prošnjo za izdajo prevoznice za drva, naslovljeno na Gospodarski svet, ki mora vsebovati:
1. a) Točen naslov, ime in priimek ter poklic uvoznika-podjetju,
b) velikost in število poslovnih prostorov,
c) število peči, ki se nahajajo v poslovnih prostorih,
č) število nameščencev, ki so zaposleni v dotičnem obratu.
2. Navesti se mora ime in na-*b»v dobavitelja, od katerega so bila drva nakupljena, oz. nabavljena in kraj, odkoder želi uvoziti. Podatke o krajih, iz katerih je uvoz dovoljen, se dobe pri Združenju trgovcev, Direkciji drž. gozdov in Gospodarskem svetu.
3. Navesti se morata tudi količina in vrsta drv, ki jo želi podjetje uvoziti.
Tako sestavljeno prošnjo je treba predložiti v predhodno vidira-nje Direkciji državnih gozdov, ki se nahaja v palači Hranilnice Ljubljanske pokrajine v bivši Knafljevi ulici, I. nadstropje.
Ze vidirana prošnja s potrdilom Direkcije se nato predloži Uradu Za kurivo Gospodarskega sveta v Beethovnovi ulici št. 10, pritličje, ki prosilcu v nekaj dneh izda pre-voznico za drva.
Prošnja in vidiranje nista podvrženi nikakršni taksi.
II. Ako želi uvoziti drva zasebnik za potrebe svojega gospodinjstva, ne pa za svoj iposlovni lokal, je treha sestaviti prošnjo kakor zgoraj pod I., vendar odpade navedba podatkov pod b), c) in č). v Pač pa je treba tej prošnji priložiti nakaznico za kurivo z glavo vred (ne samo odrezke za drva) in
Naredba o ustroju in po-j dračju oblastev za cene v Ljubljanski pokrajini
Na podstavi danega mi pooblastila odrejam:
Člen 1. — Komisar za cene za Ljubljansko pokrajino se vključuje v oblastvo šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Njegov službeni naziv je:
Šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino.
Clen 2. — Šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino izdaja z odredbami vse ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovijo narodno- in vojno-gospodarsko upravičene cene, iz-vaemši odredbe s splošno-, cene zadevajočo vsebino.
Clen 3. — Prošnje za pregled ali novo določitev cen ali odmen vobče ali za posamezne primere morajo pristojni javni upravni uradi ali organizacije obrtne samouprave predložiti šefu pokrajinske uprave — komisarju za cene za Ljubljansko pokrajino.
Clen 4. — Vse ustanove in organizacije gospodarske samouprave so dolžne dajati v stvareh, zadevajočih cene, brezplačno pravno in upravno pomoč.
Clen 5. — Šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino sme zahtevati, da se pritegne k vsaki novi uravnavi mezd in plač.
Clen 6. — Pri okrajnih glavarstvih — v Ljubljani pri policijski upravi — se ustanovijo uradi za nadziranje cen.
Clen 7. — Šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino in uradi za nadziranje cen so v mejah svoje stvarne pristojnosti upravičeni:
a) zahtevati od vsakogar pismena ali ustna pojasnila o vseh okoliščinah, ki so važne za določanje cen in za nadziranje oen,
b) preiskovati poslovne, obratne in skladiščne prostore,
c) vpogledovati v poslovne in gospodarske knjige, vštevši priloge, dokazila in zapiske.
Te pravice se lahko prenesejo na druga oblastva ali posamezne, l^radno postavljeni© pooblaščence. Le-ti imajo pri tem značaj javnegu uradnika in so dolžni varovati uradno tajnost.
Clen 8. — Pri opravljanju nad-ziralne naloge, ki jim je poverjena, uporabljajo uradi za nadziranje cen vse razpoložljive policijske organe. Policijskim uradom izdajajo strokovna navodila.
Clen 9. — Šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino sme po upravni poti izdajati za izvrševanje te naredbe potrebne odredbe.
Trst dne 3. oktobra 1944.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Naredba o upravnem kazenskem postopku v stvareh, zadevajočih cene v Ljubljanski pokrajini
Na podstavi danega mi pooblastila odrejam:
Clen 1. — Za kršitve predpisov naredbe proti navijanju cen z dne 1. marca 1944 —Verordnungs-und Amtsblatt kos 3. z dne 4. marca 1944 — ali odredb, izdanih na podstavi be naredbe, izrekajo uradi za nadziranje cen lahko upravne kazni v denarju.
Višina denarne kazni navzgor ni omejena
primerih se namesto denarne kazni lahko izda pismeno posvarilo.
Clen 5. — Preden se določi denarna kazen ali izda kateri ukrep po členih 2. in 3., je treba prizadeto osebo zaslišati in ji dati priložnost, da ovrže osumljaje, ki >o zoper njo.
Clen 6. — Prizadela oseba ima pravico, vložiti zoper upravni kazenski odlok v enem tednu po vročitvi pritožbo pri uradu za nadziranje cen, ki je odlok izdal. To pa ne velja, če je šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino sam izdal kazenski odlok.
Ce spozna urad za nadziranje oen, čigar odlok se spodbija, da je pritožba utemeljena, ji -:un ugodi; sicer mora pritožho pred ložiti šefu pokrajinske uprave komisarju za cene za Ljubljansko pokrajino.
Pritožba nima odložne moči. Urad za nadziranje cen pa lahko odredi, da se izvršitev spodbija-
Zaplemba predmetov, na katere j neSa odloka odloži.
se kršitev nanaša, se lahko izreče ne glede na pravice drugih oseb. Prav tako se lahko odredi, da ^e morajo z nedovoljenimi cenami dobljeni višji izkupički odvesti. Znesek takega višjega izkupička se lahko oceni.
Clen 2. — Samo zase ali poleg denarne kazni se lahko odredi, da se obrtni obrat začasno ali* trajno zapre, ali se nadaljnje obratovanje lahko veže na izpolnjevanje pogojev. Dalje se lahko tudi odvzame pravica trgovanja ali se podjetje, ko se mu je imenoval kohiisarski upravitelj, lahko celoma ali deloma zapleni in se v posebno hudih primerih raztegne zaplemba lahko celoma ali deloma tudi na zasebno imovino prizadete osebe.
Clen 3. — Uradi za nadziranje cen lahko odredijo, da se morajo ukrepi po členih 1. in 2. objaviti ob stroških prizadete osebe.
Clen 4. — V manj pomembnih
Kazenski odlok se sme v pritožbenem postopku spremeniti tudi na škodo prizadete osebe. Odločba pritožbenega oblastva je dokončna.
Clen 7. — Ce prizadeta oseba kršitev prizna, se lahko z ustreznim zapisom podvrže denarni kazni, ki jo urad za nadziranje cen takoj določi. Tako sprejeta kazen velja kakor da se je upravna kazen pravnomočno izrekla.
Clen 8. — Upravni kazenski odloki se izvršujejo po predpisih o izvrševanju sodnih kazenskih sodb.
Clen 9. — Stroški in pristojbine upravnega kazenskega postopka se morajo naložiti prizadeti osebi.
Kot pristojbina za kazenski odlok se pobira 10% naložene denarne kazni, najmanj pa 30 lir. V primerih iz člena 4. znaša pristojbina 30 lir.
Trst dne 3. oktobra 1944.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Turčija brez Nemčije
Za Turčijo je pretrganje go-1 šila, je Nemčija Turčiji odprla
glavarja domačinstva, na katerega je ta nakaznica izdana. Uvoznik sme biti samo glavar domačinstva, ker moiie samo on priložiti nakaznico.
Zasebniki, ki imajo družine do 4 članov, dobijo dovoljenje za uvoz do največ 12 kub. met. drv, družine z nad 4 družinskimi člani pa do največ 18 kub. met. drv.
Tudi take prošnje mora vidirati Direkcija drž. gozdov.
Priporočamo, da se vsi v kar največji meri poslužijo te ugodnosti in si preskrbe drva še pred nastopom mraza.
Združenje trgovcev v Ljubljani.
ZAPEKA V ŽELODCU tare tudi duha. Dovolite, tla vam pomagamo?
spodarskih odnfošajev z Nemčijo zelo resna zadeva. Iz Nemčije je Turčija dobivala lokomotive, vagone, letala in atebrin (sintetični kinin) ,in Nemčija je bila v turški zunanji trgovini na prvem mestu, ko je krila približno eno polovico turškega uvoza. Dobaviteljev, ki bi mogli nadomeščati Nemčijo, Turčija zdaj ne najde in tudi pozneje jih bo težko našla. Letos spomladi je Turčija na zahtevo Anglije ustavila svoj izvoz kroma v Nemčijo.
Po nemško-turški trgovinski pogodbi iz leta 1941. in z dodatkom od oktobra 1943. bi morala Turčija v dveh letih — lani in letos — poslati v Nemčijo vsega skupaj
180.000	ton kroma, iz Nemčije pa bi dobila blaga za 55 milijonov turških funtov. Od tega bi bilo za 18 milijonov vojnega materiala. Da bi se izmenjava blaga pospe-
kredit do 100 milijonov mark. Pri vsem tem pa Turčija ni v redu izpolnjevala trgovinske pogodbe. Od dogovorjene količine kroma je dobila Nemčija komaj 30%. Zavlačevanje dobav kroma je bilo Turčiji v veliko škodo. Po pogodbi z Nemčijo je postal krom važno turško izvozno blago in baš zaradi pogodbe z Nemčijo so v Turčiji proizvodnjo kroma dvignili na višino zadnjega predvojnega leta.
Ko je Anglija zahtevala od Turčije, da ustavi izvoz kroma v Nemčijo, je Turčija sicer opozarjala, da je ta izvoz za njo zelo važen, dala pa se je zapeljati od angleške obljube, da bo kromovo rudo lahko izvažala v Anglijo. Ce bi Anglija to obljubo tudi izpolnila, bo Turčiji še vedno ostalo drugo izvozno blago, ki ga je doslej prevzemala Nemčija.
na les in oglje kot pogonsko gorivo. Samo ta povečana potrošnja iesa stane na leto okrog 28 milijonov švic. frankov.
Pri uvozu lesa Švica pred vojno ni imela težav. Drugače pa bo po vojni, kajti baš one dežele, kakor bivša Poljska, bivša Jugoslavija in Romunija, ki so prej dajale Švici najvieč lesa, so med vojno najbolj izčrpale svoje gozdove. Na drugi strani pa bodo Anglija, Francija in Nemčija, ki že pred vojno niso imele dosti lesa, potrebovale ogromne lesne količine pri ^Voji obnovi.
Švica bo morala po vojni računati predvsem z lastnimi gozdovi in skrbeti je treba že zdaj, da se bo proizvodnja lesa povečala, kajti na pomanjkanje lesa in težave pri uvozu se je treba pripraviti za več let. Proizvodnja lesa v Švici se da povečati. Od gozdov, ki so v javni posesti, je 519.000 ha ali 80°/o še brez pravega gozdarsko-tehničnega gospodarstva, kar prikrajša letno proizvodnjo lesa za 500.000 m3. Z uvedbo in zboljšanjem smotrnega gospodarstva v vseh švicarskih gozdovih bi se letna proizvodnja.lesa povečala za približno 800.000 m3 in bi se tako pridobil večji del tega, kar zdaj primanjkuje in kar bi bilo treba uvažati.
Več ko polovica švicarskih gozdov je v gorah in bi bili ti gozdovi po večini dostopni le tedaj, če bi zgradili še za kakih 20.000km gorskih poti, kar bi stalo približno 700 milijonov švic. frankov. Ker so gorski gozdovi po vsej deželi, ne bo težave pri namestitvi in nastanitvi delovnih moči, ki se bodo lahko dobile iz najbližjih naselij.
Iz vsega predavanja se vidi, da Švicarji pravilno razmotrivajo probleme lesne preskrbe, ko se zavedajo, da se bo v Evropi potrošnja lesa po vojni močno povečala in da bo treba v prvi vrsti skrbeti za povečanje lastne lesne proizvodnje.
Industrija celuloze in papirja na Slovaškem
»Sudost-Echo« poroča, da so politični in vojaški dogodki neugodno vplivali na slovaško industrijo celuloze in papirja. V primerjavi z letom 1942. se je proizvodnja celuloze že lani skrčila za 19%, letos pa še bolj, ker se je močno zmanjšal izvoz, za katerega sta namenjeni dve tretjini vse proizvodnje te industrijske panoge. Ze lani so se zvišali produkcijski stroški ne samo zaradi višjih mezd in plač, temveč tudi zaradi znatne podražitve surovin in polizdelkov. Pri tem pa se cene celuloze a La domačem trgu in tudi pri izvozu niso mogle zvišati. Najbolj je industrija. celuloze prizadeta zaradi preprečenega izvoza v Italijo, k,i je prej prevzemala nad 25 °/o slovaške proizvodnje celuloze, skrčil pa se je tudi izvoz v Nemčijo in Protektorat.
Papir se je zaradi zvišanih produkcijskih stroškov doma podražil za 15 °/o, pri izvozu v Protektorat pa zff 13%, izvoz, ki je bil prej usmerjen v Italijo, Švico, Turčijo, Madžarsko, Nizozemsko, Španijo in Belgijo, pa je še bolj skrčen ko pri celulozi.
Surovin je še dovolj v deželi na razpolago, občutno pa je v obeh industrijskih panogah pomanjkanje strojev.
Skrb za les v Švici
Trgovsko združenje za okrožje Aarau je priredilo predavanje o problemu preskrbe lesa po vojni v Švici. >Sudost-Echo« je iz tega predavanja navedel nekatere misli in podatke, ker veljajo tudi za druge dežele.
Potrošnja lesa se je v Švici med
vojno precej povečala ter dosegla v zadnjem letu že 4 milijone m3, dočim znaša domača proizvodnja samo 3 milijone m3. Nabava 1 milijona m3 lesa stane 50 do 60 milijonov švic. frankov. Potrošnja les'i ae- je v Švici precej povečala zaradi preureditve cestnega prometa
švedske zaloge celuloze
Zveza švedskih industrijcev je objavila, da doseže mesečna proizvodnja švedske industrije celuloze že nad
200.000	ton za izvoz. Ta visoka kapaciteta je bila dosežena zaradi tega, ker se je industriji celuloze posrečilo, da je med vojno svoje obrate modernizirala in tudi .razširila. Pri vsakem večjem Obratu te industrijske panoge je zdaj v skladišču najmanj po 50.000 ton gotove celuloze, ki čaka na odjemalce.
Stran 2,
»TRGOVSKI LIST«, 27. oktobra 1944.
Štev. 87.
Gostilničarski vestnik
Izplačilo božičnice
Pokraijnska zveza delodajalcev nas je obvestila, da je pristojna oblast odobrila podjetnikom, da lahko že sedaj izplačajo uslužbencem božično nagrado, oz. trinajsto plačo, ne da bi čakali na čas, kakor je določen s kolektivno ali posebno pogodbo.
Dajanje kakršnih koli posojil namešdenstvu pa je prepovedano.
Sindikat gostinskih podjetnikov.
Vam IZ NOSA TECE KRI? Ali je ni škoda? Zakaj ne rečete nam, pa hi vam jo takoj ustavili?!
Draginja v Istanbulu
»Siidost- Echo« navaja poročila turških listov, ki menijo, da je postal Istanbul najdražje mesto. Indeks vzdrževalnih stroškov se je dvignil od maja 1. 1914. na 2998, od maja 1. 1939. pa na 306. Tako so se oene od 1. 1914. zvišale z& tridesetkrat, od 1. 1939. pa za več ko trikrat. Navedene številke indeksa vzdrževalnih stroškov pa imajo samo- teoretično vrednost, v Istanbulu pa je v praksi marsikaj drugače. Tako n. pr. se po uradnih objavah najemnine niso zvišale od 1. 1939., v resnici pa- so v zadnjem času tri do petkrat presegle svojo višino. Te podražitve sicer ne občutijo najemniki, ki so letos najemnine plačali za eno četrtletje alj še za več mesecev v naprej, občutijo jo pa vsi oni, ki zdaj najemajo stanovanja in poslovne prostore. Plače in mezde so se med vojno sicer zvišale za približno 150%, pri tem pa se je vendarle v primerjavi z zadnjim predvojnim letom kupna moč državnih in zasebnih nameščencev znižala za najmanj 40%. Glavni vzrok draginje so špekulacije-in zato zahteva turški tisk najstrožje kazni za veri-ž-nike in oderuhe.
Turčija brez srebrnega denarja
V Turčiji &o ‘iz plačilnega -prometa v kratkem času izginili vsi srebrni kovanci, ker je po sedanji ceni srebra kovanec od 100 piastrov dobil kot kovina vrednost od -najmanj 110 pi-astrov. Zaradi tega so srebrne kovance enostavno pretopili, na mesto njih pa pridejo v promet novi kovanci iz brona, niklja in železa.
TRANSPORT ljubuana
JOS. L.SIUH
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
t**š
Nar
Naielna sodba o preračunu višine odpravnine
(Sodba apelacijskega kot revizijskega sodišča z dne 15. jul. 1941
Rv 51/44)
Tožnik je bil pri nekem podjetju uslužben kot vodilni uradnik (ravnatelj) celih 12 let; januarja 1943 je bil brez odpovedi odpuščen iz službe ($} 239 o. z.). Tožnik je s tožbo uveljavljal za odpovedno dobo plačo in odpravnino (jj 333 o. z.), pri čemer si je pridržal uveljavljanje posebne odškodnine radi neutemeljenega odpusta. Kot odmeri-lno osnovo za preračun odpravnine je vzel tožnik plačo, ki jo je prejemal v poslednjem mesecu dejanske službe; plači je prišteval tudi izdatke za socialna zavarovanja in za davke, ki jih je podjetje po službeni pogodbi za ejega plačevalo.
Prvo sodišče je ugotovilo, da važen razlog za odpust brez odpovednega roka ni podan in obsodilo podjetje na plačilo plače za vso odpovedno dobo in odpravnino v višini, kakor jo je tožnik preračunal.
Na priziv toženega podjetja je apela-cijsko sodišče glede- razloga z$ takojšnji odpust dodalo: »vse to kaže, kako malo resen je predmetni odpustni razlog« in glede plače in odpravnine obsodilo v temelju kakor prva stopnja. Glede všine odpravnine pa je sodišče izreklo: »pač pa je utemeljen priziv, v kolikor se obrača proti prvosod-nemu obračunanju odpravnine, v katero nikakor ni šteti mesečnih zneskov, plačanih na uslužben-skem davku in na prispevkih za bolniško in -pokojninsko zavarovanje.
V smislu § 333/1 obrt. zak. pripada tožniku kot odpravnina osemkratna mesečna plača, ki jo je sprejel v zadnjem mesecu.
Po službeni pogodbi pa plačuje toženka poleg dogovorjene mesečne plače še uslužbenski davek in javne dajatve za socialna zavarovanja; le drugačne davke plača tožnik iz svojega. Zato prvo navedeni zneski ne spadajo med plačo, ki jo tožnik prejema mesečno, nego jih odvaja toženka direktno do-
Faftiani	&‘Jurjovec
manufakturna trgovina
Fjuhljana — Stritarjeva ulica štev. 5
Svetlobna telesa, električne stroje ia aparate, elektro-instalacijski material, tehnične predmete, elektroinstala-cijska dela in vse električne naprave Vam najugodneje
nudi tvrdka
Slavo Kolar
Lastnik MILAN KOLAR
Ljubljana, Bleiureisova cesta 25 a - Telet. 24-66
tičnim javnim blagajnam (o-d-1. št. 4519 zb. obrtno-sodnih odločb pri § 23 Hofmanu: Arbeitsre-cht).«
Proti sodbi apelacijskega sodišča sta obe stranki vložili revizijo. Toženo podjetje zaradi tega, ker je menilo, da obstoji važen razlog za takojšen odpust, Vrhovno sodišče se je v tem vprašanju v celem pridružilo ugotovitvam prvie- in druge stopnje. Tožnik je pa vloži revizijo, ker je bila odpravnina za prispevke za socialna zavarovanja in uslužbenski davek skrajšana. Revizijsko sodišče tudi tožnikovi
reviziji ni ugodilo z utemeljitvijo: »Revizija tožeče stranke se pritožuje z vidika § 597/4 cpp., ker prizivno sodišče- ni vzelo v odmer-no podlago za odpravnino tudi zneska, ki ga je tožena za tožečo stranko plačevala pogodbeno na davkih in drugih socialnih dajatvah. Z ozirom na določbo § 333
o. z., ki kot tako podlago označuje mesečno plačo, ki jo je službojem-ni-k sprejel v zadnjem mesecu, in ko se plačilo teh dajatev po toženi stranki ne more označiti kot plača, pa je stališče pobijane sodbe pravilno.«
Sodba vrhovnega sodišča v tem vprašanju, ko je imela judikatura prvič pri nas priliko izreči sodbo, je važna, ker se takih sodb po navadi drže prve stopnje. —c
Švedski	računi	sovjetske
kupčiie
Na Švedskem so mnogi špekulirali na donosno kupčijo s sovjeti in zato je tudi nastalo sovjetom prijazno švedsko stališče. Že po prvi svetovni vojni si je Švedska prizadevala, da stopi z Rusijo v živahne trgovinske stike. Že leta 1920. je sklenila Švedska trgovinsko pogodbo s sovjeti. Bila je to prva trgovinska pogodba, ki so jo sklenili sovjeti s kako drugo deželo. Mnogi na Švedskem so še- danes ponosni, da je bila Švedska že tako zgodaj tako dalekovidna«. Od I. 3921. do 1924. je bila nato Švedska za sovjete ona dežela, ki jim je omogočala zvezo z inozemstvom. L. 1924. je bila nato sklenjena med Švedsko in Sovjetsko unijo definitivna trgovinska pogodba, ki je- še danes v veljavi. Včasih je prišlo po tej pogodbi do-živahnih kupčij, vedno pa le po vsakokratnih sovjetskih potrebah.
Polagoma pa se je Sovjetska unija industrializirala in sovjetske potrebe so padale, s tem pa je tudi nazadovala švedska trgovina z Rusijo. L. 1933. je padel švedski izvoz od 35 na 13 milijonov šv. kron in na tej nižini je o-sfhl do 1. 1939. Šviedska industrija je med tem prežala na nova naročila Kremla. Ko je bila 1. 1940. SSSR odrezapa od zapada, je bil sklenjen med Švedsko in sovjeti po štirimesečnih pogajanjih dodatni kreditni dogovor, po katerem bi dobili švedski dobavitelji od Švedske državni kredit v višini 100 milijonov kron za dobave sovjetom. Že- prvo leto naj bi Švedska dobavila -sovjetom za 100 milijonov kron blaga, sovjeti pa so takoj naročili blaga kar za 180 milijonov. Izbruh vojne na vzhodu je te dobave preprečil. Od tedaj počiva švedska trgovina s Sovjetsko unijg in od dovoljenega državnega 100-milijonSkega kredita je ostalo 60 milijonov neizkoriščenih.
Sedaj skuša Švedska znova oživiti trgovino s sovjeti in je v ta nanne-n pripravljena dovoliti Sovjetski uniji dalekosežne kreditne ugodnosti. Težava pa je v tem, ker so si USA in Anglija že zagotovile prednosti v trgovini s sovjeti in ker -naj bi zakon o posoji
in zakupu veljal tudi še po vojni. Vendar pa Švedi upajo, da bodo kljub temu imeli uspeh, kis-r bi mogli dobavljati sovjetom hitreje in ceneje ko anglosaški velesili.
Nekateri švedski gospodarski krogi si kljub vsem razočaranjem In težavam obetajo še velike koristi od trgovine s sovjeti, pa čeprav se je že dosedaj pokazalo, da niso sovjetska naročila stabilna. Vsa naročila sovjetov se ravnajo le po vsakokratnih potrebah njih oborožitvene industrije- Poleg tega ni mogoče stopiti v neposreden stik s sovjetskimi potrošniki, ker železen zastor loči sovjetsko deželo od drugih dežel, Cez ta zastor pa ni mogoče priti, ker je sovjetska dežela ekskluzivna in ekspan-zivna ter nedostopna za kapitalistične dobičkarske argumente.
Sovjeti naravno zelo vabijo- Švede, da bi s® spustili v kupčijo z njimi, istočasno pa povzročajo na Švedskem mezdne spore in druge notranje konflikte, ki morajo nujno ovirati švedsko zunanjo -trgovino. Po stari sovjetski navadi se delajo kapitalistom pokloni, komunistom v kapitalističnih državah pa se daje dejanska pomoč. Pa tudi najnovejši diktati iz Kremlja dokazujejo, da ni sovjetom posebno pri srcu mirna trgovina s sosedi, temveč bolj gledajo na to, kako si osvoje, kar potrebujejo. Pri takšnem položaju pa izgledi majhne Švedske za trgovino z velikansko Sovjetsko unijo pač ne morejo biti rožnati.
Gospodarske vesti
Lok
(za
!a ] .eta Pia
$2
Predsednik Nemškega društva industrije rjavega premoga, v katerem so združeni v skupnem delu vsi nemški rudniki rjavega premoga, je usta novi] posebno nagrado za’ 'najbolj uspešno proučevanje, kako se more' rjavi premog najbolje pridobivati in' izkoriščevati.
Zaradi vojne se je v Nemčiji omejila tudi proizvodnja šivalnih strojev. Stroji iz zalog se oddajajo le oboro- gli ževalni industriji in obrtnikom, ki so trpeli zaradi bombnih napadov. Gospodinjski šivalni stroji se ne smejo več prodajati zasebnikom. Da pa se ustreže potrebam civilnega prebivalstva, ustanavlja nar. soc. ženska organizacija javne šivalnice, ki so gospodinjam na razpolago.
Sojo — rastlino pridobivajo v Italiji v vedno večji količini. in pridobiva zato ta rastlina vedno večji pomen. V Italiji uspeva več vrst soje, ki dozori
v 2 do 3 mesecih in da 15 do 20 sto-
rij«
sel
roj
liti
Jiti
piv
bli
lov posušene soje na ha. Tudi kot kolobarska rastlina je soja dobro uporabna za krmo.
X Švici razpravljajo o-splo-šni davčni amnestiji. Tako stanovski svet ko zvezni svet sta se izrekla za amnestijo.
\ Bruslju so zaradi pomanjkanja pre •
moga morali | »dnevi ukiniti električni lok kakor poroča Reuter.
Dogovor Španije z Argentino o do bavi argentinske pšenice i-n argentinskega tobaka za španske dobave železa in jekla je bil sedaj odobren tudi v Buenos Airesu.
švedska žetev bo dala letos za 25] do 30 odstotkov manjši pridelek ko lani. Za vso švedsko pomeni to iz-! gubo 000 do 700 tisoč ton kmetskih pridelkov.
Finski finančni minister je izjavil, da^ bo znašal primanjkljaj v novem državnem proračunu najmanj 3 milijarde finskih mark in so se zato morali zvišati davki.
Lord Kovne« je znova odpotoval v USA. Iz Londona sporočajo, da se bo pogajal o nadaljnjih dobavah po zakonu o posoji in zakupu ter o finančnih vprašanjih, k; so posledica teli 1 dobav. Ne izključuje se možnost, da bo predložil lo-rd Keynes nov načrt za reorganizacijo svetovnega gospodarstva-, po katerem naj bi se ustanovil mednarodni gospodarski svet.
Dosedanji vodja ameriškega urada za vojno proizvodnjo Doiiald Nelson je odstopil, ker nj mogel uveljaviti svojega predloga, da bi se že sedaj začele priprave za zopetni zagon civilne proizvodnje. Vojaški krogi so prodrli s svojim mnenjem, da je še vedno vojna proizvodnja neoibhodno potrebna.
tej
kli
za]
da
in
m<
Ne
lei
itn /a I m po so
tri
•le
Potrošnjo kruha bodo racionirali v Avstraliji, ki je dosedaj vedno v velikih količinah izvažala pšenico. Z ra-cioni-ranjem se bo potrošnja pšenice v Avstraliji zmanjšala od 7-2 na 5.4 milijona stotov.
Iz zadružnega registra
Pri Bolniško-podporni zadrugi m •peščencev mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske se izbrišejo čla ni upravnega odbora: Strlekar Mi-lan, Langus J-ože, ing. Perko Nace, Hribar Josip in Lapajne Viktor. Vpišejo se člani upravnega odbora; Novel-ti Leopold, mestni -alužitelj, dr. Pdrš Stanislav, -poddliire-ktor MHL, Tomec Ladislav, troš. preglednik, Kušar Janez, načelnik oddelka MHL in Pirnat Karel, mestni tehnik, vsi v Ljubljani.
sil
m
Ra
ni
za
re
bi
E'
za
ra
m
Vas. rada BOLI GLAVA? Zakaj ne poveste nam, ko bi vam lahko pomagali?!
I
l
Z O. J.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 12
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
A. Janežič
Knjigoveznica, zaloga šolskih zvezkov in poslovnih knjig
Ljubljana, Florjanska ul. 12-14
Tel. 32-22
Anton Plevčak
Ljubljana ~ Prešernova ulica
FUr dus Konsortium »Trgovski list« als Verlag —Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — FUr die Druckerei »Merkur« A. G. —
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Ale — vsi v Ljubljani.