23
„Knezoškof" ali „knez in škof"?
(Spisal Fr. S. Lekše.)
Ker se sedaj pri nas mnogo piše in govori o škofih in „knezoškofih", podajemo dragim čitateljem razpravico o zloženki „kne-zoškof", da vidimo, ali je prava ali ne.
L. 1896. je pisal g. M. Karba v „Slovencu" (št. 3, str. 5): „S tremi besedami so si za zlo-ženico ,knezoškof slovenski pisatelji pomagali svojedobno, ko se je še mislilo, da slovenščina ,nima' besedij, zloženih istih po več v jedno ter se je nekako ,noroglavo' zdelo, da bi po vzgledu severnih sosedov naših tudi v naščino spravljali besede-zloženice." ') S tem kajpada še ni izpodbita pisava „knez in škof" temveč je samo povedano, da ima slovenščina zloženke, kar je resnica; nasprotno pa je tudi dokazano, da ima slovenščina nekaj nepravilnih zloženk, pravih barbarizmov, kakor je n. pr. ravno ,knezoškof. Vsaka beseda v jeziku ima svojo zgodovino, zato je pred vsem potrebno vprašati se, kako se je pisala in izgovarjala pred 100, 200 in več leti in v katerem pomenu se je rabila. Oglejmo si s tega stališča na čelu postavljeni besedi.
„Archiv fiir slavische Philologie" (XV, 1. 1893.) je naznanil in tudi v kratko ocenil dotlej izešle sešitke po prof. M. Pleteršniku urejenega Wolfovega slovarja. Dve kritiki sta o njem, in sicer od dr. V. Oblaka2) in dr. V. Jagiča.3)  Oba učenjaka obsojata barbarizem
') Te besede ne pozna novi Pleteršnikov besednjak, temveč le „zloženko" str. 927.
2)  Glej c. d. str. 594—601, kjer piše na str. 597 ... „Wir sehen an genug Beispielen, dass sich gerade monstrose Bildungen eingeburgert haben, wie z. B. das auf dem Titelblatt dieses Worterbuches figuri-rende Wort knezoskof. Oder war ein ,terminus ad quem' massgebend? Wohl nicht . . . ."
3)  Glej c. d. str. 605 . . . der Standpunkt des subjektiven Gefallens darf doch nicht ausschlaggebend sein. Dem einen gefallt dieses, dem anderen jenes Wort nicht. Ich konnte z. B. wenn ich die scharfe Zunge eines Kopitar hatte, schon auf dem Mittelblatt drei Ausdriicke beanstanden. „Slovar" wiirde ich russisch nennen (das ist es auch in der That) —
„knezoškof", kakor njiju besede pričajo pod črto. To bi že bilo dovolj, da damo slovo tej nepravilni zloženki, katera je še mlada. Poglejmo si zgodovino, da vidimo, od kod se je izcimila.
Besedi „knez" in „škof" nista domači.') Prva je še tudi mlada v našem jeziku. Vendar to nas naj ne moti, ker nam gre le za to, da dokažemo, da je pisava „knezoškof" kriva, nepravilno skovana po nemškem „Fiirst-bischof". Kako so pa slovenili to besedo? V knjigi „Evangelia inu lvstuvi" . . beremo: „S' perpufzeniem tiga v' Bugu vifsoku vrej-dniga vivuda inu gofpuda Thomasha devetiga Lublanfkiga Shkoffa itd. na fvitloba dani 1612." — „Evangelia inu Lvstuvi ... S' Per-puszenjom Gnadliviga inu Viffoku Vredniga Firfhta inu Gofpuda, . Sigismunda Felixa Sedemnajftiga Lublanskiga Shkoffa . . . La-baci.. Anno 1730." — „Evangelia inu branie... Is perpufzeniam Gnadliviga inu vissoko ured-niga Firfhta inu Gofpuda . Leopolda Josepha, Devetnajstiga . Shkoffa V Lublani. . . 1764." S v. Janez Krstnik od sv. Križa piše na str. 106.. „tiga Firshta, inu Cardinala vfy jefiki."2) Adam Skalar3) ... is pouella tiga Visoku-zhaftitiga Firsta inu Gospuda Wilhelma skoffa v Priksni . .  1633." — „Zirkounu leitu . . .
(glej „Porabne misli, Dom in svet" III, 1. 1890., „be-sednjak" 248. str.) statt besednik, besedar ... Endlich „knezoškof" wiirde ich einen groben Barbari s mu s heissen, den selbst der deutsch-slove-nische Theil erst an letzter Stelle citirt und mit f versieht." f = neu. Glej str. 565. „Furstbischof, der, knez in škof, poknežen škof, knezoskof f.a Križ (f) pomenja, da je beseda nova. Op. pis.
') T. j. slov. korenine, sedaj sta že udomačeni. Glej Etvmol. AVortb. Fr. Miklosich str. 155. kunengu: asi. kMie^gT. und, mit dem suffix ju, k^n^dzt, krBne;zi> fiirst . . . kunengu beruht auf einem germanischen Worte. Str. 13: škof iz ahh. biskof.
2)  Sacrum Promptuarium . . . Pars Quarta 1699.
3)  Dr. K. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva. I. del, 172.
24
Fr. S. Lekše: ..Knezoškof" ali „knez in škof" ?
F . . Goriuppa, Faimestra inu Comissaria per Novi Zirkvi nad Zellam Gorifhkiga Firfta inu Shkoffa Consiftoriala Labaci 1770." Na str. 277 te knjige piše: „nafhiga gnadliviga Firshta inu Shkoffa". — „Mi Leopoldus Er-nestus iz Bosje miloszti Škof v — vSzekovi, Sz. Rimszkega Czeszarsztva Fiirst, Grof, ino Goszpod vu Firmian."l) — „V natis tih bukviz fo miloftlivi Firfht Gofpod Gofpod Anton Alojs Wolf, Iblanfki f hkof 17. malega fer-
pana 1830 dovolili.." ') „Natifnjeni po povelji miloftiviga, prezheftitiga Knesa, Gofpoda, Go-fpoda Antonja Alojsja Ljubljanfkiga Shkofa... 1833."z) „Sadna pridiga, s katero fo milo-ftivi knes velki Shkof Augustin Gruber . . . 1824."3) „Anton Martin Slomšek po milosti božji knez in škof lavantinski 1. 1846."4) In: „ Sveti Pavel apostol sveta... opisal Dr. Mihael Napotnik, knez in škof Lavantinski. V Mariboru   1892."   Sicer   se   nahaja   tudi   oblika
Ribnica na Pohorju. (S severne strani.
„knezoškof", pa jako redko, kolikor mi je namreč znano. Tako sem našel v P. Danjku: „naj dragovrednefhi, naj blagozhaftitnefhi kne-sofhkofovfki fborifh v Gradzi dne 13. aprila 1825." Takisto tudi pri V. Rižnerju in v pastirskih listih, ako ni samo škof, kakor navadno pri Attemsu. „Jožef Otmar po milosti
') Glej Decretum Episcopale v knjigi, katebizmu pod poglavjem: „Obchinzka Knisicza zpitavanva teh pet stukov . . . vleti 1764. v — Graczi.  .
božji knezoškof Sekovski leta 1849. Toliko bodi  dovolj   o  pisavi, katera ne govori za
1)  Glej dr. jK. Glaser, Zgodovina slov. slovstva, II. del, 1895, str. 239.
2)  Ibd. str. 268.
3)  Ibd. str. 270.
4)  Ker nimam izvirnih pastirskih listov, sem to povzel iz knjige: Ant. Mart. Slomšeka Pastirski listi, zbral in uredil Mihael Lendovšek (1. 1890.), kateri med drugim v predgovoru piše . . . „Slomšek so v začetku svojih višepastirskih poslanic vselej najprvo
Fr. S, Lekše: „Knezoškof" ali „knez in škof" ?
25
Danjkovo obliko.  Oglejmo si sedaj jezično stran rečene besede.
Kadar nimamo za kako v pojem besede v domačem jeziku, treba, da si jo izposodimo iz sorodnih slovanskih jezikov ali pa si jo napravimo sami po duhu narodovega jezika. To res ni lahko. Kar vzeti besedo iz ostalih narečij ali pa si jo skovati po nemški besedi od črke do črke, to ne gre. Pri nas se je že mnogo grešilo  soseb v sestavah.   In
takšna je sestava ali zloženka „knezoškof" po nemški besedi „Furstbischof". Po razmeri sestavljenih delov spada „knezoškof" v sestavo priredno, „dvandva" imenovano'), kjer se da zloženka razkrojiti v pojedine dele z veznico. Zadnji del ohranja slovniško samostalno obliko, prednjemu pa se doda o ali e. Slovanski jeziki imajo malo takih besedij. Zato je že davno prav pisal Levstik2): „Grdo grešimo v sostavah, zlagaje po nemški
Ribnica na Pohorju.  (Z vshodne strani.)
navadi ime (hauptwort) z imenom v ime tako, da ostajeta raz ven vezne črke o obe besedi pri starem", in prav to je pri besedi „knezo-škof", katere Levstik ne omenja, pa druge navaja, katere to pojasnjujejo. N. pr. „paro-brod", „parovoz", „parosklada", „slavohram", „psalmopevec". Bodi gotov, da vselej dereš jezik, kadarkoli sestavljaš ime z neglagolskim
prijazno pozdravili ljubljeno jim ljudstvo, rekoč (recte govoreč) navadno „Anton Martin, po milosti božji lavantinski škof, vse svoje ..."
imenom v ime..." Meni je znana le jedna taka beseda iz staroslovenščine3): „bratsestra = bratosestra". Pač ne pade nikomur v glavo, da poreče ali zapiše: I. in N. sta bratosestra nm. brat in sestra. V srbščini je nekoliko besedij, katere  spadajo v to  vrsto.   In v teh
1)   Slovenska  slovnica po  Miklošičevi  primerjalni. Spisal J. Šuman. Ljubljana, 1881, str. 256.
2)  Levstikovi zbrani spisi, IV. zvezek. Ljubljana, 1892, str. 42.
3)  Šuman Le.
26
Fr. S. Lekše: „Knezoškof" ali „knez in škof" ?
zloženkah prva beseda sestavlja svoje zna-čenje s značenjem druge besede. Na primer: „Srbovlaš, dragoljub = Kapuzinerkresse, starmali — Zwerg, zleudno, galobela." Nasprotno pa v pravih zloženkah drugi del ali druga beseda ne more biti ob jednem tudi zase samostalna ali gramatska oblika, ker zloženka mora imeti svojo samostalno končnico. Zato je pa pogrešna beseda „knezoškof", ker druga beseda „škof" je tudi samostalna beseda. Če pa v zloženki druga beseda ohranja samostalno slovniško obliko, tedaj se ne sestavlja značenje prve besede z značenjem druge besede, temveč taka zloženka pomenja ali znači ime nečemu. In ker ravno sestava „knezoškof" nasprotuje temu jezikovnemu zakonu, zato je nepravilna. Pišimo torej: „knez in škof" in iz njiju izvedena priloga: „knežji in škofijski".
Kar nadalje piše „Slovenec", „da bi pisava „knez in škof" v pogledu na veznico „in" iz lahkoumevnih razlogov mogla v pravnem obziru postati sčasoma nevarna", to se mi zdi pač neopravičen strah. Zakaj komur je znana zgodovina, ve, da je sedaj pri mnogih „knez" le naslov.1) V lavantski škofiji na primer je prvi dobil ta naslov Ditrih Wolf-hauer 1. 1318., katerega je Friderik IV. potrdil leta 1457. škofu Teobaldu Sweinpeku, od katerega naprej imajo nepretrgoma vsi škofje ta naslov") v lavantski vladikovini.3) Pritegnem pa nadaljnjemu izvajanju gospoda pisca (pa ne povsem), ki piše: „Skušnja priča, da naslov (n. pr. knez, grof itd.) in značaj (n. pr. škof, minister, sodnik itd.) oziroma pisanje istih dvoje ne spada na jedno
') Fiirstbischof Titel eines Bischofs, der als Fiirst des deutschen Reiches in die Reichsstandschaft aufgenomen wurde und in seinem Bisthum die Hoch-heitsrechte iibte . . . str. 39. Pierers Konversations-Lexikon VI., 1890.
-) Glej: Reihe der Bischofe von Lavant von Karlman Tangi . . . Klagenfurt MDCCCXLL, str. 100 in 166 . . . ,.1457. bestatigte Kaiser Friedrich IV. die Freiheiten und Privilegien der Lavanter Kirche, wie auch den Furstentitel der dortigen Bischofe."
3) Glej: Personalstand des Bisthumes Lavant, str. 23.
in tisto mesto; prvi se navadno stavlja pred ime, a drugi se imenu zapostavlja." To kažejo res vzgledi, katere sem navel, ali zopet „skušnja priča", da ni zmerom tako. Zatorej nekoliko primerov: „ . .. . častitemu Ditrihu lavantskemu škofu, knezu in tajniku našemu ..." '•) „ Častiti Tibold, škof lavantski, naš knez in ..." 2)
„Resnica — a ne popolna — je tudi v našem slučaju, da ,naslov' ne spada toliko k osebi, kolikor k značaju, t. j. ko je oseba postala ,škof, vsled tega in le vsled tega je ista oseba ob jednem ponekod tudi ,knez', t. j. oseba je odlikovana zavoljo tega, ker je ,škof, t. j. postala je poknežen škof ali ,knezo-škof, a tega pomena ne razodevajo tri besede ,knez in škof." Po mojih mislih ni vsemu temu tako. Zakaj ne bi „tri besede knez in škof" razodevale rečenega pomena? Naslov res ne spada toliko k osebi kolikor k značaju, toda k značaju ravno te in te škofije, torej ne toliko k osebi, tudi ne toliko k značaju, kolikor k škofiji kot taki. Zato pa pri nas, ker nimamo sedaj nikjer „pokneženih škofij", „gefurstete Bisthiimer", ampak „Furst-Bisthumer", tudi nimamo „po-kneženih škofov" temveč le „kneze in škofe". Sedaj tudi ni misliti na nobeno osebno odlikovanje, ker cela reč ne spada toliko ,ad personam' kolikor ,ad rem'. Naslov naš „knez in škof" je obširnejši od latinskega in nemškega, vendar pa nima tu nobene sumnje in nejasnosti, kadar se pristavi ime pripadajoče škofije. Ako bi razvili vso zgodovino in vse predpravice, katere so imeli naši knezi in škofje raznih naših škofij, razjasnila in razbistrila bi se še bolj cela stvar.
') Glej: K. Tangi 1. c. „Nos Fridericus Dei gratia Romanorum rex . . . dinoscitur Venerabili Dvetrico Lavensi Episcopo, Principi et Secretario nostro ..."
-) Ib. p. 166. L. 1457 . . . „Wir Fridrich — be-khennen fur Vns und unsere, daz vor Vns khomen der Erwirdig Tvbold Bischofe ze Lavent, unser Fiirst und lieber andachtiger — — hat Briefe vorbracht von weilent kunig Friedriechen, auch Herzogen von Oesterreich, darin sein Vordern als Fursten benenet -----------krčiftigen etc. alle Fravheiten und recht."