DR. JOSI*- M AN TU AN X
MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03LAVTJ
t
it, 35
Ust ishcjm T Hi m«B«ce L ;L (lSO vrni
jr lirokoati »le«, zah
(O. o.
la pMta)
tr Trat«« v Pitak 10, fcbmifla, 1938i - Lito VI« Pomamama Številka 80 canL
Letnik LIH
"zftttref nm poocdcljkft. Naročnina: a 1
38-—, celo teto L 75.—, ▼
k« 30 *L — OtfUscina za 1 trgovske ka obrtne otfUse L 1 L 1-30, oflas« denarnih ca na prri strani L 2-—
EDINOST
(Jredniitvo fak upravrrUhroi Trsi (3), ulica S. Francesco d'Assbf 20, Telefon 11-57. Dopisi naj s« polivajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij« in denar pa upramHtvu. Rokopisi sa ne vračajo. Nefranktrana pisma se ne sprefemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost »♦ P od uredništvo v G o r i c i i ulica Giosu* Carducci »t. 7, L n. — Telel. 5t. 327.
Glavni tr odgovorni urednik: prof. Filip Peric.	^
Mtim nstfl fošlstl
na žehosSovaSkem
Praga, 7. februarja.
Že ob svojem postanku je italijanski fašizem vzbudil po vsem svetu veiiko pozornost. Betž ia «rašizem» pa se je še bolj razletela po vseh državah sveta, ko so Mussolinijeve legije z uspehom izvršile pohod na Rim, ko je italijanski fašizem vzel v svoje roke vso državno oblast in potisnil ob tla komuniste in socialiste. Nič čudnega ni, če so se spričo taksnih uspehov pojavili v mnogih državah možje, ki so hoteli posnemati italijanske fašiste. Tako je tisk svoj čas mnogo pisal o porajajočih se fasistovskih gibanjih na Francoskem, na Angleškem, Poljskem, Cehoslovaškem itd. in je javnost, mnogo ugibala o nadaljnjem razvoju teh gibanj. Poznejši dogodki so pokazali, da je imel ministrski predsednik on. Mussolini popolnoma prav, ko je naglašal, da je fašizem eminentno italijanski pojav: v drugih državah se ni ob-tiesel. Če je bilo mogoče posneti »rogram in zunanje lice italijanskega fašizma, posebnih prilik, ki so ga rodile, voditeljev, ki »o ga v Italiji organizirali in privedli do zmage, nositeljev fokreta ni bilo mogoče ustvariti drugod. To nam nazorno kaže tudi ves ra-zvoj Čehoslova-škega fašizma, ki ga hočem, tu na kratko orisati.
Ideja italijanskega fašizma je na&la na Cehoslovaškem izraz v ustanovitvi ekstremnih frakcij v nekaterih strankah; ne samo pri nacionalistih, marveč tudi pri konservativcih in nasprotnikih predvojnega češkega realizma, ki si je stekel morda največ zaslug za osvoboditev čehoslovaškega naroda. O Čeho-slovaškem fašistovskem gibanju se sicer takrat Še ni mnogo govorilo. Večjo pažnjo so mu začeli posvečati listi šele le^ta 1926., ko so se nekateri pristaši fašistovskega pokreta začeli zavzemati za bivšega načelnika pralnega štaba — generala Gaydo, ki je bil obdolžen, da je v zvezah s sovjeti in da ie vohunil v škodo Francije. Ft-šisti so tedaj začeli prirejati po vseh krajih republike se-stanke, ki so bili v splošnem dobro obiskani. Pri tem je seveda igralo rveliko vlogo tudi ipisa-< nje nekaterih listov, ki so s simpatijami spremljali novo gibanje. In res je češki fašizem začel zadobivati takrat takšen obseg, da so nekatere stranke že začele misliti, kako bi ga izrabile v svojo strankarsko korist.
Prav v tistem času pa je prišlo do usodnega preokreta. Generalu Gaydi so dokazali, da so obdolži t ve, ki so bile dvignjene proti njemu, utemeljene; prišel je pred vojaško disciplinarno sodišče. Leta 1926. j* bil upokojen z znižano pokojnino, v januarju t. 1. pa degradiran. Mladi in ambiciozni general se ni hotel kar tako na lepem sprijazniti z usodo. Upal je, da je našel rešilno bilko v češkem fašizmu in se ga je zato oklenil. Fašisti so ga proglasili za svojega vodjo in Gayda. je imenoval svoj direktorij. Kmalu pa je pokazal, da je za novo politično vlogo popolnoma nesposoben. Namesto da bi bil s trdno roko pograbil za vajeti, je prišel docela pod vpliv članov svojega direktorija. Dolgo sicer to ni trajalo, zakaj kmalu sta se pojavili dve struji. Prvo — praško, osnovano na diktatorski podlagi, predstavlja Gayda; drugo strujo pa vodi olo;nuški od v ten ik dr. Svozil; tvorijo jo Moravč i in osnovana je na bolj demokratični podlagi.
Gaydova struja je danes v razsul u. V njej so se zbrali predvsem sinovi mestne buržoazije in ne iz navdušenja do novih idej; morda jili je najbolj uganil tisti, ki je dejal, da hočejo upoiabiti plašč fašizma zato, da -lajo lahko neovirano duška swji mladeniški razposajenosti. Gayda ni uinel dati gibanju jasno določeno smer;
če ie 'mnogo njegovih pristvŠf-v radi njegovega večnega kolebanja odletelo na desne ui i ovo. Dezoriontacija je dosegla svoj vrhunec za Časa občil kih volitev v oktobru lanskega leta. Gayda je bil takrat < javil, da se fašisti ne bodo u-
deležili volitev kot samostojna politična skupina. Par dni pc tej izjavi pa je dr. Kartik, lastnik filofašistovskeg-a glasila «Lech» in prijatelj Gajrde, objavil v Pragi svojo kandidatno listo pod imenom «!ista združenih meščanskih strank», ki naj bi se berila za fašistovske cilje Gayda je listo odobril in si s tem nakopal marsikaterega neprijatelja. Očitati so mu začeli da sam ne ve, kaj bi in kako bd da ne zna držati besede itd. Vse to seveda ni bilo nikakor pripravno, da bi dvignilo njegov ugled, ki je bil že prej dokaj o-majan spričo razsodbe vojaškega disciplinarnega zbora.
Razkol med «gaydovci» in Moravč i je postajal vedno večji Proti Gaydovemu glasilu «Riš-ska Straž» so Moravci začeli izdajati lasten list. Cepitev se je nadaljevala na obeh straneh in kmalu je čehosiovaški fašizem štel toliko različnih frakcij, ki so se med sabo borile, da j-e postala orientacija skoro nemogoča, in to tudi za človeka, ki je s pažnjo sledil razvoju dogodkov.
Ko je biia v januarju t. 1. naznanjena degradacija Gayde, sc njegovi pristaši skušali obnoviti protestna zborovanja iz 1 1926., a uspeha niso imeli. Radi nezmožnosti voditeljev in radi medsebojnih sporov so zapravili simpatije širših krogov. V n eda ljo, 5. februarja, se je vrfiil v Pragi občni zbor fašistovskege udruženja, t. j. onih fašistov, k: se niso izneverili praškemu vodstvu. Formalizem in idejna praznota praškega fašizma sta se na tem občnem zboru pokazala v" vsej svoji goloti.
Istočasno se je v Olomucu vršilo zborovanje zaupnikov mo-ravskega fašizma pod vodstvom tamošnjega odvetnika dr. Svozil a. Zaupniki so izjavili, da nočejo več nobenih stikov z Gavdo. Izrekli so se za sodelovanje z vsemi političnimi strankami in so svoj pokret nazvali «Na ro dni TaborDosedanje moravsko fašistovsko vodstvo je bilo ukinjeno. NajviSji organ «Narodnega Tabora» bo izvoljeno načelništvo, ki bo štelo osem Članov. Prišla je do izraza demokratska tendenca in načelni-štvo upa, da si bo sedaj lahko pridobilo simpatije nacionalistov ostalih političnih strank.
Radi kronike bodi Še omenje no, da je fašistovsko zborovanje v Pragi razgnaia policija, ker so nekateri govorniki napadali predsednika republike MfLsary-ka kot zastopnika predvojnega nacionalizma.
viso&e žarnice
Mnssclinijev odgovor na interpelacije o igralnicah
RIM, 9. Predsednik on. Tit-toni je otvoril današnjo sejo senata ob 16. uri. Po otvoritvenih formalnostih je sledil odgovoi načelnika vlade na interpelacijo, katero je vložil senator Ricci na ministra za notranje zadeve glede igralnic. Senator vprašuje, ali je ministru znano, da je bila otvor j ena v San Remu i-gralnica, za katero se dela po italijanskih mestih velika reklama potom lepakov. Ker nameravajo slediti vzgledu San Rema tudi druga italijanska letovišča, bi interpelant rad vedel, kakšno stališče je zavzela vlada v tem vprašanju.
Načelnik vlade je odgovoril: 1. vlada je dobro informirana, da je bila v San Remu na novo ovorjena igralnica; 2. kar se pa tiče reklame z lepaki po italijanskih mestih vlada ne vodi nikakega posrednega niti neposrednega nadzorstva nad oglasi in nad lepaki; 3. v kolikor se Uče tretjega vprašanja, je res da bi ostala letovišča rada posnemala San Remo, toda njihova želja ne bo uslišana. Nameni vlade v tem pogledu sc namreč jasni: iz tehničnih, gospodarskih in političnih razlogov je bila za San Remo napravljena izjema, toda ta izjema samo potrjuje pravilo.
Sen. Calisse je poročal o imenovanju adm. Actona za senatorja ter prosil, naj senat odobri to imenovanje. Po tajnem glasovanju, s katerim je senat odobril imenovanje, je vstopil v dvorano admiral Acton in takoj nato prisegel. Po odobritvi raznih zak. osnutkov je predsednik ob 18. uri zaključil sejo.
Jutri bo imel senat tajno sejo.,
na kateri bo razpravljal o »rojem notranjem prora&mu is sklepal o postavitvi kipov odličnih senatorjev v prostorih palače «M adama*.
ježes fiinfl"
ita poročilo načelnika vlado k zadevnemu zakonskemu naftrtn črtu
RIM, 9. Davi so se v poslanski zbornici razdelile kopije zakonskega osnutka, s katerim se predlaga zbornici odobritev «modusa vivendi», ki je bil sklenjen dne 3. decembra 1927 med Francijo in Italijo glede postopanja obeh strank napram državljanom in družbam ene države, kU prebivajo odnosno obstojajo na ozemlju druge, temu zakonskemu načrtu priloženo poročilo ministra za zunanje zadeve, ki pojasnjuje pomen in namen dogovora.
«Modus vivendi», je rečeno poročilu, je prvi dogovor, ki je bil sklenjen med Italijo in Francijo v svrho pravno ureditve vprašanj, ki so v zvezi prebivanjem državljanov in obstojem družb eno na ozemlju drug« državo. Do sklenitve tega dogovora so urejevali te odno-šaje samo običaji, toda radi no vik razmer, ki so nastale po vojni, se je pojavila nujna potreba, da se ta vpraSanja ure dijo na pravni podlagL Da m to čim prej doseže, je bil za enkrat sklenjen začasen dogovor kajti definitivno bodo vsa ta vprašanja urejena s pravo pogodbo, ki bo sklenjena med o-bema drŽavama v prvi polovic tekočega leta.
Rimsko vprašanje
Polemika med «P opolom d'Ita-lia» in vatikanskim glasilom
RIM, 9. «Osservatore Romano« odgova/rja v svoji današnj številki na uvodnem mestu na članka, katera je priobčil milanski «Popolo d*Italia» dne 31 januarja in 5. februarja v odgovor na prejšnja izvajanja glasila sv. stolice.
Na trditev milanskega lista da je sv. Stolica pri sklenitvi «modusa vivendi» s čehoslova-ško vlado napram slednji znatno popustila, do čim napram Italiji trdovratno vztraja na stališču iz leta 1870., odgovarja «Osservatore Romano*, da se ni Vatikan približal čehosiovaški vladi, ampak da se je čehoslo-vaška vlada približala Vatikanu. V ostalem pa pravi, da ne more razumeti, zakaj neki naj bi veljala le za cerkev opazka naj se odpove svojemu ataliSču iz leta 1870., a ne tudi za državo, ki je postala, če je verjeti «Fogliju d'Ordini», še bolj nepopustljiva, ko slednji vendar pravi, da ne more bita govora niti o najneznatnejši obnovitvi posvetne oblasti Cerkve, dočim je Viktor Emanuel obljubil Piju IX. častni sedež, ki bo popolnoma neodvisen od sleherne človeške suverenosti.
V drugem delu svojega Članka pa odgovarja glasilo sv Stolice še na nekatero druge opazke milanskega lista. V odgovor na trditev, da se nimata zahvaliti Italija za svoj osebni prestiž, in Rim, za svoj sloves in svetovni vpliv, okolnosti, da se nahaja v Rimu središče katoliške cerkve, ampak vrlinam svojih državljanov in modrosti svojih zakonov, se sklicuje «Os-servatore Romano« na svoje-časni govor on. Mussolinija v poslanski zbornici, ki je pripisal italijanski ugled in vpliv baS okolnosti, da se nahaja v Rimu sedež vesoljne katoliške cerkve.
Za preprečitev taj napa nja
RIM, 9. Kakor poroča agencija «La Recentissima», so bile pod-vzete nove mere za preprečitev tajnega izseljevanja preko itali-jansko-francosko meje. Na Malem Sv. Bernhardu je bila zgrajena ogrom na mreža in si car v bližini znamenitega samostana B«rn-hardincev. Pregrada je visoka tri metre in dolga en kilometer. — Italijanska obmejna straža, ki ae je nahajala doslej v Thullle, v prvi občini n italijanskem ozemlju, jo bila prestavljena v samostan Sv. B enih ar da.
Sastanak
noga odbora
RIM, 9. Danes dopoldne so jo sestal v palači Littorio pod vodstvom glavnega tajnika faiistov-ske stranko on. Turatija osrednji
modsisuUkatnl odbor. Ob 13. uri se jo njegov sestanek prekinil hi nadaljeval tekom popoldneva.
Nori mkaai in odredbe
RK, 9. «Gazeetta Ufficiale» pri-v svoji današnji številki med drugimi ukazi in odredbami tudi naslednja: 1) Kraljevi ukaz z dne 27. dec. 1927, s katerim se združuje idrijska hranilnica z goriško zastavljalnico («Monte» di Pietš.*); 2) ministrsko odredbo z dne 5. jan. 1928, glasom1 katere bodo nagrajeni vsi oni italijanski ribiči, ki bodo tekom 1. 1928 po-ložili izpit za avtorlzirane strojnike ea pomožno motorje.
Ob. Snardo obolel . RIM, 9. Grof Suardo, državni podtajnik za notranje zadeve je predvčerajšnjim zbolel, najbrž na influenci. Tekom dela v palači Viminale se ga je nenadoma lotila precej huda mrzlica. Potreboval bo več dni po-fittka«,	_
Ndvt roški poslanik pri on.
Musselinijn
RIM, 9. Danes se je oglasil novi ruski poslanik pri Kviri-nalu Kura ki pri načelniku vlade in ministru za zunanje zadeve on. Mussoliniju, ki se je z njhn dalje časa razgovarjal. Nato je bil Kurski pri drž. podtajniku on. Gran&i/u.
HHi^Ttnii ■	tspnMena ne
svobvdo TURIN, 9. Amalija Gugllelmi-netti, ki je bila aretirana radi spletkarenja proti pisatelju Pi-tigTilliju, je bila včeraj izpuščena na sv-ebodo.
Trije mrtvi in eden težko ranjen radi eksplozije TREVISO, 9. V obsežnem skla-diftču municije v Castagnolah pri Tre visu, kjer je naloženih več ko milijon granat vseh kalibrov, je zaposlenih več delavcev, ki te gTanate izpraiznujejo Včeraj zvečer je iz še nepojasnjenih vzrokov nastala strašna eksplozija. Kakšnih tisoč grajat se je razletelo. Trije delavc. so pri tem izgubili življenje eden pa je bil smrtnonevarnc ranjen.
Mu ar&:!ražoo
mod Francijo in Združenimi državami
PARIZ, 8. Danes je bilo objavljeno besedilo arbitražne pogodbe med Združenimi državami in Francijo, ki je bila, kot znano, podpisana pri četkom tega tedna v Washingtonu. Glasom tega besedila, omenimo naj obenem, da se v njem manifestira stremljenje obeh narodov po trajnem miru in sklenitvi tozadevne mednarodne pogodbe, sta se obe pogodbeni stranki odločili,skleniti novo arbitražno pogodbo s širšo podlago, kot je podlaga pogodibe, ki je bila sklenjena v Washingtonu 10. februarja 1908. in ki je imela zapasti 27. februarja tega leta. Eventualni spori med obema državama se bodo reševali diploma-tičnim potom, če ne pa potom razsodišča in posebne stalne mednarodne komisije, ki je bila ustanovljena glasom te pogodbe in katere ustanovitev je bila določena že v pogodbi z dne 15. septembra 1914., ki je bila isto tako sklenjena v Washingtonu. Spore bo reševalo mednarodne sodišče v Haagu ali pa kake drugo sodišče, ki pa bo določene na podlagi posebnega sporazuma od slučaja do slučaja. Tretji člen arbitražne pogodbe določa da se pogodba ne nanaša na sporne zadeve, ki spadajo po svoji naravi pred nacionalna sodišča ene ali druge stranke, pri katerih je prizadeta še kaka tretja stranka, katere se v mejah Monroejeve doktrine nanašajo na vse tri Amerike, in končne se pogodba ne nanaša na zade ve, na katere vežejo Francijo obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom pakta Družbe narodov in sploh kot njena članica
hntti Mi poiala
radi dobij
nezaapnioe
BERLIN, 8. Iz Osla poročajo da so norveški demokratski po slanci v parlamentu predlagal nezaupnico vladi, ki jo podpirajo socialisti, in da so za ta predlog glasovali tudi poslane drugih strank. Vlada je bila prisiljena podati ostavko. So cialistični Časopisi priznavajo
da je povzročilo padec viade poleg drugega tudi zadržanje norveške narodne banke, ki je zabredla v stiske, ker so se pričeli izvažati iz Norveške kapi tali, in to že takoj po nastopu te socialistične vlade. Pri da našnjem glasovanju v zbornic, je propadla vladna večina s 6« proti 86 glasovom. Bržkone st bo sedaj sestavila vlada demo kratov. Zanimivo je, da so bil norveški socialisti komaj 12 dn na vladi.
CDamUerlsliTou M
o ameriško-angleških odsiešajib
LONDON, 9. Sinoči je imel zunanji minister Chamberlain povodom večjega števila interpelacij daljši govor o angleških odnošajih napram Združenim državam.
Uvodoma je še enkrat po-vdaril, da Anglija ni kriva poloma lanske razorožitvene konference. Napovedal je, da se med tem pripravljajo pogajanja za sklenitev arbitražne pogodbe med obema državama in je angleška vlada že izročila poslaniku Združenih držav tozadeven načrt, glasom katerega pa bodo v pogodbi našteti vsi sporni slučaji, ki se bodo morali staviti pred mednarodno razsodišče. Sedaj obstoječa arbitražna pogodba je neomejena in minister se je skoro zavzel za te pogodbo v nasprotju z novim načrtom. Zatrdil pa je končno da si ne more misliti, da bi u tegnila kdaj med obema velikima državama izbruhniti vojna saj bi se to niti zdaleka ne ujemalo s politiko katerekoli an gleške vlade.
Mćeus poaslsfifa
za sestavo novega jugoslovanskega kabineta
BEOGRAD, 9. St. Radić je danes po povratku z dvora, kjer je bil pri kralju v avdijenci, ki je trajala nad eno uro, sprejel no~ vinarje in jim podal o uspehih svoje misije ter o svojih tozadevnih razgovorih naslednjo izjave:
«Ko mi je vladar poveril mandat in sem se mu za zaupanje zahvalil, sem pripomnil, da smatram za svojo dolžnost, da predvsem sprejmem mandat ne samo zato, da ga imam, marveč, da tudi nekaj napravim, da uspem v glavni stvari ter da v resnici dosežem koncentracijo. Obenem sem ga prosil, naj mandat ne bo vezan niti na osebo niti na čas, da tako lahko sondiram teren in se pogajam na vse strani ter šele na podlagi tega najdem najsposobnejšo o-sebnost, ki bi vodila to koncentracijo. Z ozirom na to, da so nekateri parlamentarni klubi očitno ali prikrito razdvojeni, je. treba računati, da bo koncentracija izvedena na ta način, da bodo v njej sicer vse stranke in vse skupine, da pa vendar ne bodo številčno in imenoma zastopani v njej vsi klubi.
^Predsednik muslimanskega kluba dr. Krasnica mi je danes, ko sem ga posetil, izjavil: Vstopili bomo v vašo vlado, če bo sestavljena na podlagi širše koncentracije, nego je bila sedanja koalicijska vlada. — Še sinoči sem obvestil g. Davidoviča, da sem sprejel mandat. On mi je telefonično izrazil svoje zadovoljstvo in veselje, da je bil mandat poverjen meni.
«Danes sem najprej posetil svojega prijatelja Pribićevića. Razumljivo je, da mi ni bilo treba njega še posebej prositi za potporo. Naši odnošaji so taki, da^Bfe, kar stori eden, drugi že v naprej odobri. Nato sem bil pri podpredsedniku glavnega odbora radikalske stranke Marku Trifkoviču. Bil sem celo dvakrat pri našem predsedniku Davidoviću. Vsakokrat so bili navzoči tudi ostali člani izvrše valnega odbora demokratske linije. G. Davi'lović ni mogel prikriti svojega navdušenja; da je bila baš Hrvatu poverjena sestava vlade.
«PosetiI sem tudi dr. Korošca ki je bil isto tako navdušen za koncentracijo, vendar pa mi je takoj izjavil, da ga veže blejski pakt tako tesno z radikalske stranko, da se z mano ne more pogajati samostojno, marveč da se bo pogajal tudi v imenu SLS Vukićević. Govoril sem nato z Jooo Jovanovicem, voditeljem zemljoradnikov.
«NajdaljSl sestanek pa sem imel z Vukičevićem, s katerim sem se sestal dames dopoldne v ministrski sobi narodne skupščine. Najin razgovor je trajal tri četrt ure. Dobre pol ure me je kregal, da seni ga izključil kot predsednika vlade ter da to ni niti državniško niti parlamentarno. Vukičević mi je nato izjavil, da radikal&ka stranka sprejme koncentracijo, toda edi-nole pod pogojem, da pripada njej vodilna vioga v državi tc/ da postane predsednik koncentracijske vlade radikal. Kei pa je ves radikalski klub brez izjeme zanj (namreč za Vukičevi-ća), se on ne odreka pravicam do predsedništ.va vlad«.k
Radić bo jutri nadaljeval svoja pogajanja.
Prihodnja komfereroa Ma?e an-iante se ne bo vršila v Bukarešta?
BUKAREŠT, 9. «Adeveru!» prinaša vest iz krogov romunskega zunanjega ministra, da se prihodnja konferenca Male antante ne bo vršila v Buka-reštu. Zunanji ministri držav Male antante se bodo sestali v Ženevi o priliki zasedanja sveta Družbe narodov in se bodo posvetovali o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njihove drŽave.
Ml fiojl 9 MRI
Spopadi med uporr.iki in vladnimi četami
NE\V-YOIiK, 8. Iz Meksike poročajo, da postajajo boji med katoliškimi vstaši in četami predsednika Callesa vedno bolj ostri. Posebno v zadnjem času so zadobili zelo resno lice. Čete katoličanov se vedno bolj množijo. Proti nekaterim skupinam je vlada pslala letala, ki so oborožena s strojnicami. Ena izmed vstaških skupin se je v bližin/i rudnikov pri Las Plomone v državi Gaiisco postavila po robu četam, ki jih vodi general Esca-lante. Štiri mostove na železni-ški progi E1 Paso so uporniki zažgali; na progi sami so odnesli par kilometrov tračnic. Poškodovali so tudi brzojav. General Praga je dal zapreti vse katoliške cerkve v San Miguelu in Guanajuatu. 500 upornikov je napadlo mesto Loredo.
Vojni minnister je naznanil, da bodo obstreljevalna letala spremljala vsak vlak, ki bo vozil po krajih, katero ogrožajo vstaši. V Chihuahui je sodišče obsodilo patra Ginorija, ker je poročil neki mladi jt>ar po katoliškem obredu. To je prva takšna obsodba, odkar se jo začel v Meksiki protiverski boj.
Samomor dunajskega finančnika
DUNAJ, 9. Veliko pozornost je povzročil v avstrijski prestolnici samomor podpredsednika dunajske borze Roberta Woib-manna, ki se je v svojem stanovanju obesil. Robert Wortmann je bil solastnik bančnega zavoda Nagel & Wortmann ter je veljal za kapaciteto v gospodarskih in finančnih vprašanjih.
Obsodba franccsksga komunističnega časnikarja
PARIZ, 9. Sodišče v Lilli je obsodilo ravnatelja krajevnega komunističnega glasila na mesec dni ječe, ker se je pregrešil proti tiskovnemu zakonu.
Drobne vesti
Graditelj panamskega prekopa umrl.
Umrl je generalni major George Washingrton Goethals, graditelj prekopa, ki spaja Atlantski ocean s Tihim oceanom. Rodil se je 1858. leta v Brooklinu in Študiral inženirske vede. Od leta 1907. je vodil kot glavni inženir gradbo panamskega prekopa, ki jo je bil začel Leseps, a jo jo moral prekiniti radi znanega Škandala. Tako je postal Goetnals pravi graditelj tega velikanskega dola.
Sve Lovni mojster.
V Upsali na Švedskem je umrl Bertil Fasteen svetovni mojster v, peteroborbi. Pljučnica ga je pobrala. starega komaj 27 let. Svoje svetovne rekorde je postavil v oktobru 1927. 1. in sicer: skok v daljavo 6.37 m, metanje kopja 57.74 m, tek 200 m daleč 24.2 sekund, tek 1500 m daleč 4 minute in 21.9 sekund in metanje diska 40.99 metrov.
CL
•EDINOST*
V Trsta, dne 10. februarja 1928.
DNEVNE VESTI
GtmUto mnt trtvs dela
le Padri6ev nam pišejo:
Kakor smo ie poročaii, je dne 3. t. m. usoda pobrala iz naše srede n&Sega od vaeh spoštovanega so-vaJtajia Matija Žagar>a (p. d. 6ka-bec).
Bil je mož, da se mu je lahko reklo mož. Bil je steber svoji dru-lini in se ravnal po starem reku: «Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača». Bil je že v svojih mlaj§ih letih priden delavec in s svojimi žuljaviml rokami si je bil toliko priboril, da si je nekoliko uredil pot življenja. Toda zapustiti je moral vse svoje gospodarske načrte. Ne samo skrben oče svoji družini in priden gospodar Je bil pokojnik, temveč tudi priljubljen vsem važčanom, kateri ga bomo vsi pogrešali. 2ivel je rad v Blogi. 2e v svojih mladih letih je zahajal rad v vesele in značajne družbe. Petje mu je bilo zelo priljubljeno, o čemer priča to, da je že kot deček pristopil k domačemu pevskemu zboru kot dober pevec in tenorist in vztrajal do svoje smrti. Še letošnji novoletni dan je on po starih vaških običajih s svojo družbo prepeval novoletno pesem v voščilo svojim sovaščanom, a sedaj ga že ni več med nami!
Da je bil res vsem priljubljen in od vseh spoštovan, je pokazal njegov pogreb, kareri se te vržil v nedeljo, dne 5. t. m. Že okoli poldneva se je začela zbirati množica ljudstva pri cerkvici, čakajoča na prevoz krste s pokojnikom iz Trsta na dom. Ob 14.30 je prispel mrtvažki voz I. razreda novega mrtvaškega podjetja v Trstu v spremstvu njegovega delodajalca g. inž. Facanoni-ja. Med zbrano o-promno množico se je mrtvaški voz s krsto počasi pomikal na dom pokojnika, kjer je bila krsta položena na mrtvaški oder.» Ob 16. uri so je spet dvignila iz hiše žalosti in sprevod je krenil v domačo cerkvico. Verske obrede je opravil čast. g. župnik iz Bazovice, a pogreba se je udeležila tudi Šolska mladina iz Gropade in Padrič pod vodstvom g. voditelja Berto-ka. Cerkveni pevski zbor iz Bazovice je pokojniku zapel pred domačo hišo, v cerkvi in na pokopališču razne žalostinke, katere so ogromno množico — nad poldrugi tisoč ljudi — globoko pretresle. Po končanih pogrebnih obredih v cerkvi se je sprevod spet uvrstil ln krenil na pokopališče v Bazovico, kjer so truplo pokojnika položili k večnemu počitku.
Tem potom pa izrekamo vaščani, žalujoča družina ter sorodniki srčno zahvalo vsem, kateri so pokojniku izkazali zadnjo čast in preostalim sožalje. Posebno zahvalo pa izrekamo častitemu g. župniku iz Bazovice, g. voditelju šolske mladine iz Gropade-PadriCe, cerkvenemu pevskemu zboru iz Bazovice, g. vaškemu načelniku ter g. inž. Facanoniju, ki je poskrbel, da se je truplo prepeljalo na dom na njegove stroške in v njegovem lastnem spremstvu od mrtvašnice mestne bolnišnice do groba.
Mi pa, ostali vaačani, Ti kličemo: Dragi Matija! zapustil si nas tako nepričakovano, odšel si od nas v neminljivo večnost, v katero tudi mi za Tabo pridemo, da se spet vidimo v neskončnosti gori nad zvezdami. Rahla Ti bodi zemlja. v kateri uživaš večni mir!
H asa trgovina z žitom
Pišejo nam:
IzkuSnje lanskega leta nas potrjujejo v mnenju, da naša podeželska trgovina z Žitom ne stoji na vrhuncu in da je marsikaj potrebnega, ako se hočemo prilagoditi dejanskemu položaju. Hočemo za danes opozoriti na nekaj napak naše podeželske trgovine z žitom.
Predvsem je treba poudariti, da nam trgovina z žitom nudi zelo boren zaslužek. Radi tega mora biti trgovec pri sklepanju kupčij skrajno previden.
Žito, ki je mednarodni trgovin-
ski predmet, zahteva v tej stroki popolnoma izve&banega trgovca, ki je dnevno poučen o vseh oscilacijah na mednarodnih tržiščih. Trgovec bi moral razpolagati s časopisom, ki ga o cenah dnevno informira. V tem pogledu bi nam z&mogla post reči naša «Edinost» s prinašanjem dnevnih žitnih notic.
Poznavanje trgovinskih običajev je v žitni trgovini zelo važnega pomena, sicer hi bile n. pr. žitne pogodbo mednarodnih trgov brezpomembne. Trst ima svoje lastne običaje, za katere bi se morali bolj zanimati.
Velika previdnost je potrebna pri sklepanju kupčij s tvrdkami-pro-dajalci. Tu je na mestu dobro poznavanje načina poslovanja prodajalca kakor tudi poznavanje njegove finančne zmožnosti. Pri nas imamo nekaj inozemskih tvrdk. ki poslujejo v obliki agen-tur. Kake obveznosti lahko sprejme taka agentura nase, nam pokaže šele dolgoletna praksa. Na vsak način je treba dajati prednost tvrdkam, ki imajo svoj sedež v kraljevini.
Zelo veliko važnost zavzema v trgovini z žitom tudi dopisovanje. Dosedanja praksa nas namreč uči, da posvečamo dopisovanju vse premalo pozornosti. Ravno iz neznatnega pisma, ki ga pišemo, se zna izcimiti nesporazumi jen je, ki nam lahko prinese marsikatero neprijetnost. Pravilno dopisovanje predpostavlja dobro poznavanje žitnih trgovinskih običajev.
Pred zastopniki različnih tvrdk moramo biti previdnejši. Zato se ne smemo takoj prvemu na vrat obesiti. Najboljše je, ako se poslužujemo onih posrodovalcev, ki niso vezani samo na neko določeno tvrdko, marveč so v stiku z raznima prodajalci. Seveda moramo tudi takemu posredovalcu gledati na prste.
Tudi kraju izpolnitve kupčije posvečamo premalo brige. Pri nas velja kot kraj izpolnitve pogodbe v pretežni večini slučajev Trst. Na tem mestu bi morali naši trgovci imeti svojega, v žitni trgovini ver-ziranega in blago poznavajočega zaupnika. Obilno nepotrebnih stroškov, kakor protestov, reklamacij itd. bi bilo na ta način prihranjenih.
Pri terminski kupčiji moramo zelo paziti na besedilo pogodbe. Obstojajo namreč terminske kupčije, pri katerih moramo dobavi-telju-prodajalcu, ki ni pravočasno zadostil pogojenim obveznostim, dovoliti naknadni nabavni rok, in takozvane «fiksne kupčije«, pri katerih je dobavni rok z dnevom in mesecem natančno določen. V zadnjem slučaju ni potrebno podalje šanje dobavnega roka, marveč je prodajalec do določenega dne dolžan izpolniti pogodbo, sicer lahko pričakuje vse posledice, ki jih ▼ tem slučaju dovoljujejo kupcu trgovinski običaji.
Naša podeželska trgovina ne pozna pravilne nakupovalne politike. Dostopna je vsem mogočim vplivom. Ako se je namreč posredovalcu posrečilo* da napravi kako kupčijo n. pr. v Ajdovščini, jo bo prav gotovo napravil tudi v Vipavi in v Idriji, kajti posredovalec povleče iz žepa zaključni list trgovca iz Ajdovščine ali Vipave in kupčija je napravljena. Iz tega sledi: ako je vipavska dolina zagrešila gotovo nemarnost, jo prav gotovo ponovi po istem načinu tudi idrijska in še Kras povrhu. Ne pustimo si sugerirati in trgujmo s preudarnostjo. Kupujmo pri padajočih cenah in glejmo na to, da se ne zaletimo v kupčijo, ko so cene dosegle višek in je reakcija navadno neizbežna.
Novinarski ples
Sinoči se je vršil v gledališču «Rossetti» reliki ples, ki ga je priredilo tukajšnje novinarsko udruženje. Kakor vsako leto, je tudi letos ta prireditev v vsakem oziru najlepše uspela. Prostorna gledališka dvorana je bila nabito polna
izbranega občinstva, ki je s Izredno Živahnostjo valovelo ob zvokih mogočnega orkestra, taborečega pod odrom. Posebno pestro sliko so nudile številne maske, med katerimi so bile tudi prav krasne. Ob 1. url je godba utihnila ki pričelo se je žrebanje loterije ta avtomobil, ki je ponosno kraljeval na odru in vzbujal skomine. Žrebanje, ki ga je nadzoroval prefek-turni delegat dr. PizzagalH, se je vršilo med splošno napetostjo, ki se je postopoma spreminjala ▼ razočaranje, razen onega, ob katerega se je obregnila slepa boginja Fortuna in mu ponudila priliko, da se odpelje domov v avtomobilu. Po loteriji je spet zadonela godba, ki je poskrbela, da so vsi ostali «nesrečniki» pozabili na svojo smolo in se uda!i veselemu razpoloženju, ki mu je napravil konec šele petelinov klic.
Rofstva, smrti ln poroke v
dne 8. februarja 1928. Rojeni: 8 (od teh S mrtvi);
mrtvi: 16;
.poroke: 1.	' >
Iz tržaškega življenja
Kar po đva kkratn
Radi neprevidnosti šoferja, ki je vozil preblizu trotoarja, je včeraj popoldne ob 14.45 neki avto podrl na vogalu ulic Udine in Rittme* yer kar dve osebi h k ratu, in sicer 16-ietrjega mesarskega vajenca Virgilija Pallovich, stanujočega v ul. Lloyd št. 20. in 19-letno uradnico Mari io Min ca, stanu jočo v Škorklji - Sv. Peter št. 21. Pri padcu je fant -zadobil veliko bunko j na čelu ter se hudo pobil po levi nogi, mladenka si je pa izpahnila ievo nogo ter zadobila hude praske. Ponesrečenca sta dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato sta bila na lastno željo prepuščena domači negi.
Posledica otroške razposajenosti
8-letni Konstantin Bosello, star nujoč v ulici Gatteri št. 27, se je včeraj popoldne obesil v ulici Pie-tk na neki tovorni voz, da bi se nekoliko popeljal. Čez nekaj časa, ko se je naveličal te zabave, se je zopet spustil na tla. Toda pri tem je mali razposajenec padel tako nesrečno, da je prišel z levo nogo pod zadnje kolo voza, ki mu je zlomilo ud v gležnju. Težak Filip Carmine, ki je slučajno šel tam mimo, je prenesel nesrečnega o-troka v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgi čni oddelek. Zdraviti se bo moral približno mesec dni.
Huda nezgoda tetaka.
Na priklopnem vozu tramvaja proge št. 1, ki je vozil proti Sv. Soboti, se je včeraj popoldne okoli 13. lire nahajal med drugimi potniki tudi 30-letni težak Angel Ra-valico, stanujoč v ulici Istria št. 8. Ko Je tramvaj privozil po omenjeni ulici do ulice Ponziana. je Ravalico hotel izstopiti, čeprav je bil tramvaj še v teku. Ta neprevidnost ga Je drago stala. Skočil je namreč tako nerodno, da je prišel z levo nogo pod priklopni voz, ki mu je stri ud na kompliciran način v stopalu. Navzočni so prenesli ponesrečenca v bližnjo le* karno, kamor je kmalu potem prihitel zdravnik rešilne postaje, ki je podal Ravalicu prvo pomoč, ter ga dal prepeljati nato v mestno bolnišnico. Mož bo moral čuvati posteljo najmanj mesec dni.
V oko m Je
Ko je 58-1 etna dninarica Katarina Scodellaro, stanujoča v ulici Monache št. 2, včeraj popoldne šivala v tobačnem skladišču tvrdke Hermann Spierer v prosti luki V. E. III. balo tobaka, se je po nesreči— ker se ji je nenadoma u-trgal motvoz — dregnila z iglo v levo oko, tako da si je predrla ro-ženico in poškodovala punčico. Reva je dobila prvo pomoč v mestni bolnišnici, kjer so jo sprejeli v okulistični oddelek. Zdravniki upajo, da ji bodo rešili oko.
Brezsrčne matere.
Včeraj predpoldne so otroci, ki so se igrali v bližini tovarne olja
pri Sv. Ivami, našli v nekem jarku za tovarniškim poslopjem velik o-mot. Radovedni, kakor so pač otrocL so ga odvili in tedaj je prišlo na dan otroško trupelce. O stvari so bili obveščeni oblastveni organi, ki so ugotovili, da gre za človeški započetek ženskega spola, rojen v 6. mesecu.
Po oblastvenih ugotovitvah so došli policijski organi prenesli trupelce v mrtvašnico mestne bolnišnice.
— Omot s slično vsebino je našla včeraj popoldne neka Ženska v veži hiše št. 3 v zagati Canap£ v starem metu. Policijski organi iz komisarijata v ulici Stanite, ki so bili obveščeni o žalostnem odkritju, so ugotovili, da gre za normalno razvito dete ženskega spola* ki se je najbrž rodilo živo, a je umrlo koj po rojstvu, mogoče nasilne smrti.
Trupelce je hilo prenešeno v mrtvašnico mestne bolnišnice, kjer je na razpolago sodni komisiji, ki bo pri raztelešenju ugotovila, ali se je dete rodilo živo ali ne.
Vesti z goriškega
Goričke mestne vesti
Še o zaplembi predzadnje « Goriške Straže«.
Kot smo Že javili našdm čitateljem, je bila predzadnja »Goriška Straža» zaplenjena. Zaplemba se je izvršila radi člankov in drugih setavkov, ki so zadevali posredno ali neposredno vprašanje «Zadruž-ne zveze» ter časnikarske pravde med «Stražo» in «Vedetto dell'1-sonjzo«. Prefektov odlok št. 477 -Gab., s katerim: je bil list zaplenjen, se glasi:
»Prefekt goriške pokrajine, vpo-števaje. da je članek z naslovom: «Še en odgovor «Vedetti delTIson-zo»>, priobčen v št. 10 krajevnega lista «Goriške Straže« z dne 3. t. m. pri polemiki z listom «La Vedet ta dellTsonzo» v zadevi prefektura ega ukrepa, s katerim so bili upravni organi «Zadružne zveze« razpuščeni, pisan na tak način in s takimi izratti« ki lahko povzročijo razdražen je duhov in so celo nevarni za motenje javnega reda;
vpoštevaje, da so v enakem tonu spisani tudi drugi Članki, pri obče ni v ravno istem listu, in sicer pod naslovi: «Novi cenzorji*, »Zadružna zveza in njeno delovanje*, »Finančni pološaj naših zadrug po vojni in Zadružna zveza*, «rKako se «Vedetta» bori za nagrado*;
videvši kr. odloka od 15. VII. 1925, št. 3288, in od 10. VII. 1924, št. 1081
odreja
(zaplembo zgoraj omenjenega Časopisa in naroča goriškem« gos p. kvestorju. da pričujoči ukrep izvede. — Gorica, 4. febr. 1928, 1. VI. Pretfekt Cassini.»
Se o tatvini kož.
V včerajšnji «Edinosti» smo prinesli notico o ponavljajoči se tatvini različnih kož od strani nekega voznika; ki jih je prevažal svojemu gospodarju. Naša notica na podlagi prvih vesti je bila nekoliko netočna, zato podajamo danes nekoliko natančnejše podatke. Tatvina se ni vršila na Škodo mire nske čevljarske zadruge, pač pa na škodo sirojarne Scalettari in sinovi iz Mirna. Tvrdkin voznik Leopold Blazič iz Mirna je vozil večkrat neustrojene kože iz Gorice in sicer iz ulice Seminario v Miren. 2e dolgo časa je opravljal to svoje delo in nihče ni podvomil or njegovi poštenosti. Zadnje čase pa je g. Rafael Scalettari zapazil, da oni zmanjkujejo posamezne kože. Opozoril je na to orožnike in postal bolj pazljiv. Končno se je prepričal, da izhaja tatvina od Blazi-ča, kateri je na samotni mirenski cesti oddajal posamezne kože svojim skrivnim odjemalcem za nizko ceno 60 lir (dočim stane koža nekaj 100 lir). Blazič je priznal to svoje dejanje in trdil, da je delal to iz potrebe, da je mogel preživljati svojo številno družino. Vrh tega je tudi imenoval svoje sokrivce, to je one, ki so od njega
kože kupovali, in sicer jih je največ kupil — 18 — neki mesar Kle-ment Peric, star 35 let, iz Solkana. Kadar jih on ni mogel dobivati od Blaziča, je poslal po kože nekega Ivana Kanzlerja, tudi iz Solkana, ter mu dal za vsako kožo 5 lir. On je nato prodajal kože po 8 lir kg. Osem kož je kupil neki Bruno Obilič, star 27 let, iz Gorice (via Brigata Pa via). Istotako je kupil eno Ivan Pecorari. 36 let star, tudi iz Gorice. Tako je bil Rafael Scalettari ofikodovan približno za L 5000. Za vse zgoraj omenjene so se pozanimali orožniki.
fiznnčkarska koča na Lamah
«Club Alpino» je odločil, da se od »ed&j naprej nazivlje koča na Laznah s sledečim oficijelnm imenom: Smučkarska koča «Ezio C&mpini» na Laznah. Imenovali so tako kočo v počastitev spomina alpinskega podpolkovnika Campinija, ki se je — kot je našim čitateljem gotovo znano — ponesrečil v Gorici.
Rojeni, omili fn poročeni v Gorici
V zadnjem tednu je bilo v Gorici rojenih 7 moških in 5 žensk. — Umrlo pa je 8 moških ter 7 žensk. Med temi: Štefan Taboj 78 let — Matija Taljament 2 leti — Antonija Doriak 38 let — Jožef Prinčič 75 let — Barbara Hemmerle 48 — Frančiška Zanutel 70 let — Kle-ment Peric 1 leto — Jožefa Do-Ijak 23 let — Marija Fiegel 69 let :— Marija Tomšič 60 let — Marija Leban 15 let — Ivan Maligoj 77 let — Štefan Baša 3 leta.
Poročili so se: Emil Bizjak z Almo Okroglič — Anton Breda z Marijo Colazio — Jožef Bresan z Natalijo Nardin — Karlo Zloban z Emilijo Zavadlav.
Našli so pri njem različno vojaško blago
Radi nekega prestopka, po katerem je bil neki Ivan Pintar iz Ladre pri Lubušnjah kaznovan od sodnika na nekaj dni zapora, so hoteli orožniki Pintarja odvesti v zapor. Ko so prišli na njegov dom, ga niso nafii. Iskali so ga pri njegovem hratu. Ko pa so stikali po hlevu, so baje zapazili večjo množino vojaškega blaga, nahrbtnikov, maj in podobnega. Brat Anton sicer trdi, da so vse to najbrž pustili in pozabili vojaki, ko so ob priliki vojaških vaj tam prenočevali, vendar mu pa orožniki tega niso verjeli.
fte o kolesarskem tatu v Ajdovščini.
Včeraj smo pisali, kako so goriški sodniki sodili nekega Alojza Premrla, ki se je prikradel v delavnico našega prijatelja Edvarda Kalina in mu odnesel dvoje koles, dvoje luči in še nekaj drugih stvari ter mu tako povzročil nad 2000 lir Škode. Pri včerajšnjem: poročilu se nam je vrinila neljuba pomota. Premrl je bil namreč kaznovan ne na 4 mesece zapora, pač pa na 10 mesecev in 25 dni, ki jih bo tudi moral presedeti, ker je bil že prej kaznovan.
IZPRED SODIŠČA Oj, ti presneti prepiri!
Lenard Bmtina, doma iz Škrilj, sedaj posestnik v Kamnjah na Vipavskem, se je moral v sredo do-
Eoldne zagovarjati pred goriškim azenskim sodiščem1, ker da je poškodoval v prepiru nekega Vincen-ca Vodopivca, tudi posestnika iz KamenJ, ki pa se sedaj nahaja v Trstu. Sunil ga je namreč proti zidu in si je Vodo pivec na ta način poškodoval roko ter se več časa moral zdraviti. Vzroki prepira so temeljili na tem, ker sta oba, Vodopivec in Bratina, stanovala v eni in isti hiši s svojo družino. Sodišče je Bratino, ki je trdil sicer, da je nedolžen, obsodilo na 6 mesecev in 16 dni zapora ter na izplačitev vseh stroškov.
Denar )e hoM od nje
Pred goriškim kazenskim sodiščem se je moral zagovarjati neki Vincenc Lesi ca, star 92 let, ker je hotel izsiliti iz neke Roze Toma-žič svoto denarja. Lesi ca je namreč adoptivni sin omenjene ter je po pogodbi med njo in njim dobil njeno posestvo v roke, ki pa naj 'bi se upravljalo od obeh ena-
ko. Po trditvah obtoženca pa ja on samo delal, dočim je Tomaži-fl pridržavaia vsak izkupiček zase. Tako je tudi nekoč prodala pa* volov za 20000 lir. Ko jo je on vprašal, naj mu da od tega izkupičk« 500 lir, mu jih ni hotela dUL Ui da hoče zraven pričo, ki bi v rst-kam slučaju znala potrditi, ia j« denar res prejel. On » je pa t> daj zgrabil, vrgel ob tla ln jo hotef prisiliti, da mu denar izroči.
Sodišče je Leeico obsodilo na 4 mesece zapora, toda le pogojno.
IDRIJA
Davčno izterjevalnlco prevzel goriški M o nt.
Tukajšnjo dp.vično iiterjevalnico ki sta jo imeli prej v rokah druž-; bi Dionisi in Villasanta iz Trsta, je s prvim januarjem prevzel gori-: ški Mont. Prostori se nahajajo v hiši Lapajne pod Gradom. Njen ravnatelj je Avgust Quaraniotto, Najbrž bo Mont prevzel tudi mestno posojilnico.
Rudniški komisar odpotoval v Rim
Tukajšnji rudniški komisar inž. cav. Ricci je te dni odpotoval v Rim, kjer bo na ministrstvu nacionalnega gospodarstva razprav^ ljal o zadeli rudnika.
GOČE PRI VIPAVI
Zastareli vinski davek in vino
Davčna izterjevalnica je pozve^ la ljudi v naši občini, naj plačajo zastareli vinski davek iz prejšnjih let (1923). V vsej občini je do 60.000 lir omenjenega zastarelega davka. Letošnjega vina še nismo skoro nič prodali. Naše vino, ki ja najmočnejše in najboljše v zgornji Vipavski dolini in se v gotovih lotih lahko po svoji moči, še bolj pa po svojem okusu kosa z znanim «dornberžancxnv», se prodaja po večini največ poleti, ker vstraja in ohrani neizpremenjeno svoja moč in svoj okus. Zato upamo, da ga bomo prodali več poleti. Iz tega vzroka se držijo cane sedaj še precej visoko.
BORZNO POROČILO
Trst, 9. februarja 1928.
Amsterdam 759-765, Belgija 261-265, Francija 74.10-74.40, London 91.97* -92.17 M, New-York 18.84-18.90. Španija 318-324, Švica 362.75-364.75. Atene 24.75-25.25, Berlin 448-454, Bukarešt 11. iO-11.80, Praga 55.90-56.20, Ogrska S27.50-333.50, Dunaj 263.50-269.50,' Zagreb 33.12^-33.42*.
Vojnoodškodn. obveznice 74.35.
UPRAVITELJ, z majhnim kapitalom, išče osebo, ki ima kakršnokoli dobroido-čo obrt, tudi na deželi, Zahteve majhne. Ponudbe pod ^Upravitelja na IržaSko' upravništvo.
KROMPIR «kamnik - oneida» v večjih' množinah proda Manfreda, Volaana.
143
BABICA sprejema noseče. Govori alo-; vensko. Bodulich, Madonna del Maro St. 19, H._130
ORALA bodo na prodaj po nizki ceni dne 12, t. m. v Sežani, pred cerkvijo, I2ii
ZUT&HKA Aft&art PovSi i
Trmi, Vin Mnzzin: 4ti	_
kupuje krone po 137	'
Popravlja in prodaja zlatenino.
ZDRAVNIK
ordinira v Trstu Via S. Lazzaro 23 H
(zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13
V Nabrežji ertiaira samo mM
ccj 14—18 (na lastnem domu)
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
evina
(9)
Roman v Štirih delih
Iz ruščine prevedel L
III.
Prešlo je leto. V vrtu poleg hiSe je sedela v »enci bezga in akacij vaa oskrbnikova družina. Popili so že kavo, «dame» so imele ročna dela v rokah ter &e pogovarjale z Moricom m Osvaldom, Libermar* pa je šel v svojo delovno sobo pregledovat poftto.
V teku leta se je družina Milerjevih na zunaj »ilno izpremenila k boljemu. Oče in mati sta odebelela in tako razkazovala svojo zadovoljnost, da bi se oni, ki ju je poprej poznal, ne mogel vzdržati nasmeha. Najt>olj izpremenjena pa sta bila Greta in brat. Očitno sta dobro izkoristila nalike Mojslja Smaulja.
Po svoje je bila Greta celo dražestoa. Njene kretnje niso bile več okorne in znala se je precej dostojno nositi. Roke niso imele več sledov nizkega dela in v svoji čedni fularovi bluzi in z moderno frizuro je bila podobna celo gospodični.
Tudi Maric je bil videti popolnoma dostojen dečko; nosil je poletno Ibolonako obleko in svetlo
višnjevo ovratnico; njegova brezbrižna prešeraost je dokazovala, da je zadovoljen sam 8 seboj in s svojo zunanjostjo. In resnično, med posli je imel mnogo občudovalk; toda smele so ga samo od daleč oboževati, ker je bil ponosen kakor kakšen knez, a ruskega kmeta je globoko pre-riral. Tod^treba je povedati, da bi on ne bil tako odljuden" brhkoličnimi dekleti, ako bi mu ne bil Liberman strogo prepovedal spuSčati se v ljubezenske pustolovščine; Moric pa je bil že toliko razumen, da je ubogal strica, ki je imel ▼ rokah njegovo usodo.
Družinsko veselje je prekinil Liberman, ki je bil videti jezen in v skrbeh.
—	Kaj ti je, Teodor? Nekaj te skrbi, — ga je nemirno vprašala Mina.
—	Imam koš novosti, — je z nezadovoljnim glasom odgovoril mož.
—	Slabih ali dobrih?
—	Obojih. Najprej vam povem, da bomo imeli to poletje mnogo gostov v Vsesvjatskem: general z ženo, baron in baronesa pl. Rang val-dovi z otroki, Jurij Mihajlovič z Milico, vrhu vsega pa Se Valerijan Petrovič, generalov brat. Proti generalovim in baronovim nimam nič, a njimi je mogoče živeti, toda Jurija Mihajloviča in Valerijana Petroviča bi najrajši poslal k vragu. Sam Bog ve, kako me glodata, kadarkoli prideta semkaj.
—	Bog daj dolgo življenje generalu, zakaj kadar bo njegov sin tu gospodar, se ne bomo dolgo tu dr&di, — je vzdihnila Mina in si otria
solzo. — Kako težko bi mi bilo oditi odtod, saj se mi kakor da sem v domovini.
—	No, med tem časom bo naša krava že v hlevu in bomo povsod lahko dobro živeli, — je odgovoril Liberman z lokavim nasmeškom. — Naslednika čaka na vsak način zelo neprijetno presenečenje, in če bi vedel, kakšno smo mu jo lani skuhali, bi počil od jeze. Žal, da je tako bogat, da ga ni mogoče uničiti.
Toda dovolj o njem; ravnokar sem zvedel nekaj glede tebe, Moric, in to me je zelo razveselilo. Kneginja Repjeva je prišla na svojo pristavo z obema vnukoma; in na tvojo srečo je vzgojitelj, ki ga je privedla s seboj, nenadoma zbolel fai poslali so ga v Petrograd; moram poskusiti, če bi te mogel spraviti na njegovo mesto. En deček ima šest, drugi osem let. Bržkone ne bodo še potrebovali te£kegu učenja in stvar se bo dala urediti. Jutri se podava h kneginjL
Moric je od veselja skočil na noge, toda radovi in strah sta se borila v njem.
—	Toda... stric... nimam fraka.
—	To je malenkost. Dam U svojega, ki mi je itak ozek. Na tvojo črno praznično obleko se ti bo lepo podajal.
Nepričakovana vest je razburila vso družino in Malvina se Je podvizala domov. Vkljub Mini-nemu prepričevanju je sklenila, da sama umije in slika sinu srajco sa naslednji dan; njegovo perilo je moralo biti brezhibno, a ker je bila strokovnjakinja v pranju in likanju, ni pustila, da bi ji kdo odvzel to delo.
Naslednjega dne, okrog poldneva, je sctlcla kneginja Repjeva v svoji sobi in kadila ter se po^ govarjala s svečenikom, ki ji je sedel nasproti
Olimpijada Arkadjevna je bila ženska pet-desetpetih let. V svoji mladosti je morala biti lepa. Obličje ji je bilo Še vedno čudovito svežo za njena leta, a v njenih Črnih laseh ni bilo še sive nitke, toda pobarvane ustnice in preobilno obrvi so izdajale, da se poslužuje v veliki meri olepševalnih sredstev.
Bila je debela, zato je nosila moderc. Ogr njena je bila v dragocen plašč svetlo lilaste barve s pravim slapom dragih čipk; široki rokavi so odkrivali debele, rdeče in negovane roke-ki so bile pokrite s prstani in z zapestnicami, Lepe nožke 90 bile obute v Črne svilene nogavicq in zlatorumene papuče, ki so koketno molel«! izpod krila in počivaJe na blazini na tleh.
Dobrodušni in brezbrižni izraz njenega obličja je bil veren odraz njenega značaja. V bistvu nj bila Olimpijada Arkadjevna hudobna- Ženska, včasih je bila celo dobra mi razumevajoča; todf« predvsem in v največji meri Je bila svetska dame in koketka, iščoča v Mvljenju samo občudovalce V vrtincu razveseljevanja, v teku svojega Šum* nega in burnega življenja ni opazila, kako se j? je starost Nepričakovano približala. Zastonj Ji je zrcalo, pred katerim se je ogledovala, klicalo« «Bodi pametna. Še take barve ti ne morejo po vrniti resnične mladosti; Čas ljubezni je eate U minil in postajad smešna.«