597 Ocene Michael Fischer, Gemeindeent- wicklung konkret. Ein Arbeitsbu- ch, Kösel, München 2002, 228 str., ISBN 3-466-36585-6 V Sloveniji se zadnja leta v pa- storali vedno izraziteje srečujemo s podobno težavo, kot so se z njo pred nami srečevali že pred desetletji v zahodnoevropskih deželah. Zaradi vedno manjšega števila novih du- hovnikov je vsako leto manj župnij, ki imajo kaplana in vedno več manj- ših župnij brez župnika. Zato so take župnije dodeljene v upravlja- nje drugim župnikom, ki zaradi tega na matičnih župnijah težje izpolnju- jejo svoje obveznosti in ne morejo povsem zadostiti pričakovanjem vernikov v vseh dodeljenih župni- jah. Škofje in vsi odgovorni za pa- storalo se srečujejo z novimi proble- mi pri prestavitvah in nastavitvah duhovnikov na župnije, saj je težko najti pravo rešitev. Zato so največ- krat prisiljeni izbirati le boljšo reši- tev med slabimi. Pri tem je vsekakor zelo dobrodošlo poznati izkušnje dežel, kjer so se s temi težavami sre- čali že veliko prej, in videti, kako so jih poskušali oni reševati. Teolog in pedagog ter svetova- lec za organizacijska vprašanja Mi- chael Fischer se je na osnovi lastnih izkušenj kot svetovalec v mnogih župnijah lotil analiziranja reševanja pastoralnih vprašanj v zvezi s po- manjkanjem duhovnikov v škofiji Münster. Svoje delo je razdelil v tri dele: V prvem opisuje sedanje sta- nje po župnijah, pa tudi vse družbe- ne procese, ki pogojujejo mnoge današnje spremembe. Sprašuje se, kako morajo zastaviti župnije svoje delo v prihodnosti. V drugem delu se sprašuje o pastoralnih perspek- tivah, ki naj župnijam pomagajo, da zorijo in se razvijajo. Kako vse to vpliva na delo stalno zaposlenih v Cerkvi in prostovoljcev. V tretjem delu predstavi več različnih inicia- tiv in projektov, ki lahko prinesejo pomemben napredek v razumeva- nju župnijskega življenja in njego- vem praktičnem uresničevanju. Knjiga je zamišljena kot delovni pripomoček za člane ŽPS ali drugih župnijskih skupin, da ob razmero- ma preprosto podanih izhodiščih o predstavljeni problematiki steče skupinski pogovor ter iskanje kon- kretnih rešitev za vsako občestvo posebej. Za izhodišče avtor vzame odlo- mek iz prve Mojzesove knjige, ko Bog Abramu naroča, naj zapusti svojo domovino in odrine na pot v deželo, ki mu jo bo pokazal. Kljub svojim petinsedemdesetim letom Abram odrine na pot v zaupanju v Boga, čeprav mu je še marsikaj ne- jasno. Podobno mora zaupati tudi Cerkev kot celota, posebej pa še vsako občestvo, da je Bog z njim in ga vodi. V sedanjem času je Cerkev pred velikimi neznankami, kako se bo naprej razvijalo cerkveno življe- nje v župnijah. Družbeno življenje se namreč hitro spreminja, s tem pa tudi okoliščine, v katerih se je izo- blikovalo dosedanje župnijsko ži- vljenje. Ker se je spremenilo cer- kveno okolje, se morajo spremeniti tudi vse tiste cerkvene strukture, ki so odsev in proizvod nekega prete- klega časa in razmer, ki jih danes ni 598 Bogoslovni vestnik 67 (2007) 4 več. Smo v času nekakšnega preho- da od »Cerkve za ljudstvo« k »Cer- kvi iz ljudstva«. To pa pomeni, da se morajo verniki iz zgolj spreje- mnikov določenih cerkvenih uslug spremeniti v aktivne oblikovalce občestvenega življenja. Krize seda- nje dobe ne smemo jemati kot ne- varnost, ampak kot novo priložnost za verski razcvet. Da bi to dosegli, pa so neobhodno potrebne času primerne vizije, kakšno Cerkev ho- čemo imeti v prihodnosti. Vizije pa odprejo tudi nove pe- spektive. Katere perspektive se po avtorjevem mnenju odpirajo dana- šnjim občestvom? Najprej: živeti iz evangelija z evangelijem. Cerkev, ki hoče evan- gelizirati, mora sama iskati in omo- gočati tudi drugim bližino Boga in ljudi med seboj. Za ustvarjanje bli- žine z Bogom so nad vse dragocene biblične skupine, v katerih si ljudje izmenjujejo izkušnje lastnega iska- nja in okušanja Boga. Da bi verniki res postajali med seboj vedno bolj bratje in sestre, se je dobro učiti na izkušnji Cerkve v Južni Ameriki, kjer je zelo poudarjena diakonijska dimenzija vere in odnosov z drugi- mi, zlasti ubogimi. Druga perspektiva se kaže v po- klicanosti celega Božjega ljudstva k sodelovanju. To najprej kliče po razmisleku o dosedanjih cerkvenih službah in poklicih v Cerkvi, po drugi strani pa tudi k razmisleku, ali ni Cerkev v današnjem času po- klicana k oblikovanju novih služb in poklicev. Prostovoljci vseh vrst imajo v Cerkvi nenadomestljivo vlogo. Treba jim je le odpirati pro- stor, da lahko v polnosti uresničijo svoje darove in interese. To je lah- ko najboljša motivacija za njihovo vključevanje v življenje Cerkve. Tretja perspektiva je graditev ob- čestva v živ organizem. Avtor pred- laga naslednjo zasnovo občestva: občestvo v občestvih in občestva v občestvu. Občestvo se poraja tam, kjer je Božje življenje dovolj otiplji- vo, da ga člani občestva tudi osebno izkusijo. To pa je običajno mogoče doseči le v razmeroma majhnih skupinah, zato avtor predlaga de- centralizacijo sedanjih velikih, zla- sti mestnih, župnij. Cerkev bo lahko v prihodnosti živela le, če bo v njej vedno dovolj pripravljenosti za spremembe obstoječih (župnijskih) struktur. Prav tako, če bo znala ustvarjati vedno nove odnose med ljudmi. Četrta perspektiva, ki jo vidi Fi- scher, je v oblikovanju take kulture vodenja, ki omogoča partnerske od- nose in odgovornosti. Za uresniče- nje tega sta potrebna dva napora. Prvi je v oblikovanju neposredne vodstvene odgovornosti, ki ne čaka le delegiranja od zgoraj. Drugi na- por mora iti v smer, da bi vsi v pa- storalo vključeni vedno bolj posta- jali njeni aktivni oblikovalci. Oboje lahko uresniči le dobra vodstvena ekipa, ki omogoča sodelovanje ŽPS in drugih sodelavcev. V tretjem delu knjige avtor Mi- chael Fischer na kratko predstavi nekatere že uveljavljene in preizku- šene modele pospeševanja razvoja občestev: rottenburški model pre- nove občestva, model analize obče- stva, uvajanje časovno omejene bi- 599 Ocene blične skupine, obliko seminarja: Soudeležba na Božjem bogastvu, pastoralni seminar, svetovanje (v) občestvu. Nazadnje predstavi še možnosti oblikovanja pastoralnih enot, kjer so mišljene kooperativne enote več župnij skupaj, ki jih vodi en župnik, ki pa ima ob sebi dovolj pastoralnih sodelavcev. Za naš čas in naš prostor vseka- kor vredno branja in razmisleka. Peter Kvaternik