GOSPODAKJbNJt V ZAUb I HfcNIH HA^MtHAn
Pot do dohodka zahteva skrbnejše in boljše delo
Gospodarjenje v delovnih organizacijah postaja čedalje težje. V zaostrenih razmerah Je potrebno še bolj kot doslej paziti na racionalno izkoriščanje surovln In povečevatlproduk-tlvnost. Zato smo v Metalkl In v Angori povprašali, na katerem področju Je položaj najbolj zapleten In kakšne uspehe so prl premagovanju težav že dosegli.
Predsednica DS Angorinega tozda Tekstil Marija Zelič:
Delo za izvoz je lahko donosno
»S surovinami so težave, ker jih nam dobavitelji pravočasno ne dobavljajo. Isto velja za količine teh surovin, kljub temu, da smo z dobavitelji dobro do-hodkovno povezani. Njim odstopamo dogovorjen delež deviznih sredstev.
No, to seveda ni edini problem. Vze-mimo le domači trg, kjer nam tudi ni lahko, saj pada kupna moč... Bojimo se, da vse kolekcije prav zaradi upada-nja kupne moči ne bomo prodali. Po-drobno analiziramo tržišče, saj proiz-vodnji dajemo delovne naloge letedaj, če se dokončno dogovorimo s poslov-nimi partnerji za dobavljene količine izdelkov po zaključnicah.
Smo v obdobju, ko je vse tesno po-vezano med seboj. Če so surovine (vsaj do jeseni ni bojazni, da jih ne bi dobi-li), ni nevšečnosti pri izvozu. Seveda se trudimo, da še bolj razširimo mrežo dobaviteljev po posameznih republi-kah.
2e skoraj tri leta ne uvažamo suro-vin, ampak jih nabavljamo le pri do-mačih dobaviteljih. Trenutno najbolj zanesljiv je OHIS, ki je tudi največji. Omeniti velja še KRATEKS iz Krapi-ne. Pa tudi pri njih so težave.
Ce nimaš barvno razvrščenih suro-vin, je težko izdelati kolekcijo. V last-nih prostorih ne moremo izboljšati kvalitete poslanih surovin. Rešitev je
le v tem, da jo vrnemo dobavitelju.«
»Ker nismo neposreden izvoznik, izvažajo naše blago Jugotekstil (ZT), Centrotekstil Beograd in Tekstil Za-greb.
Potekajo pa še dogovori o večjem prpdoru na konvertibilno tržišče, ker klirinško ni najboljše. Tam ne dosega-mo tako ugodnih cen kot na zahodu. Zmeraj gledamo, da pri sklepanju po-siov pokrijemo vsaj režijske stroške. Izvažati za vsako ceno res nima nobe-nega smisla. Posel na tujem je lahko uspešen.
Za nas je že velik uspeh, da doslej dobro poslujemo. Rezultati so taki, kot smo jih planirali. Tudi OD so zadovo-ljivi. Toliko smo- jih popravili, da ni slabe volje v kolektivu. Pri nagrajeva-nju smo uveljavili stimulativni način ocenjevanja posameznikov. S proble-mom fluktuacije se praktično ne sre-čujemo. Ko imamo na primer zagotov-ljeno surovino, delajo delavke, če je treba, tudi preko delovnega časa.
Nikoli se nam še ni zgodilo, da bi proizvodnja zastala ali pa da bi morali vpeljati skrajšan delovni čas. Naše po-gosto precej obremenjene delavke, kljub domačim obveznostim pridno delajo. Direktor nas sproti opozarja na napake. Dobro je, da imamo dobro vodstvo. Vse težave je tako mogoče hitreje reševati.«
Direktor sektorja zunanje trgovine Metalka Aleš Krisper:
Do surovin pelje le združevanje sredstev
Mogoče najprej o nevšečnostih tako imenovanem grosiranju ali pa v notra-nji trgovini. Največ dela imamo s tem, kako nabaviti blagovne sklade, ki jih posredujemo preko naših skladišč kupcem, predvsem kovinsko predelo-valni industriji. No, največje probleme smo v preteklosti imeli z nabavo osnovnih repromaterialov črne in barvne metalurgije, pri čemer je velika težava v tem, da nam v zadnjih letih ne uspe povečati količin, čeprav potrebe so.
Da bi naSploh omogočili normalno delovanje reprociklusov, se v zadnjem času   trudimo   pridobiti   posamezne
proizvajalce repromaterialov za zdru-ževanje sredstev. Pri črni metalurgiji so to predvsem železarne, pri barvni pa pridelovalci barvnih kovin. Največ smo poskušali združevati predvsem lastna sredstva. So pa potrebe po njih tako velike, da v tak način združevanja vključujemo tudi širši krog naših kup-cev. Gre predvsem za posodobljenje in širitev obratov črne in barvne metalur-gije, ki so bili zadnja leta precej zane-marjeni. Zato imamo pravzaprav take težave v preskrbi industrije predvsem s surovinami.
Poleg tega, da skušamo združevati čim več dinarskih sredstev za boljšo ali normalno delovanje te naše bazične industrije, se trudimo združevati čim več deviz za to, da bi ohranili normalni tok reprodukcijskih materialov.
Te akcije niso takšne, da bi bila Me-talka udeležena pri dohodku. Z njimi se ukvarjamo zato, da sploh pridemo do blagovnih izvirov, ki jih seveda mo-ramo posredovati naprej.
Problem je, da je v zadnjem času oskrba z repromateriali čedalje bolj kritična. Opažamo, da primanjkuje tu-di drugih vrst blaga, zato smo v neka-terih primerih to reševali z združeva-njem sredstev s kovinsko predeloval-no oziroma strojno industrijo. Imamo primere, da smo združili precejšnja sredstva z Livarno v Mariboru itd.
Trgovina je V zadnjih letih slabo akumulativna, zato se trudimo svoje poslovanje tehnično tako urediti, da bi s tem kar se da povečali obračanje za-log; zelo nam namreč manjka lastnih virov sredstev, s katerimi bi »pokrili« zaloge. Te že zaradi same inflacije vre-dnostno silno naraščajo. Važno je, da blago in finančha sredstva čim hitreje obračamo. To so glavni problemi v no-tranjem trgovinskem prometu, pri če-mer bi omenil še to, da so velik udarec za naše poslovanje zvišane obresti.
Posebej nas skrbi, da se lahko obrestna mera poveča, kar ob pomanj-kanju trajnih obratnih sredstev lahko povzroči še večje težave. Drug velik kompleks je pri nas zunanja trgovina.
Stremimo, da bi z uvo/om čim bofje preskrbovali industrijo z repromateri-jali. Na prvem mestu železarne (ki veli-kb uvažajo). Pomembno je, da čim več materialov dobimo na klirinškem po-dročju, ker naše bilance s klirinškimi državami niso toliko obremenjene z dolgovi. Nekje imamo uspehe, spet drugje se s tem ne moremo nikakor pohvaliti.
Lani smo se odločili, da vse izpade dobav v barvni metalurgiji nadomesti-mo z našim izvozom. Tu smo bili ne-dvomno uspešni. Letos so spet nasto-pile težave toda ne pri nas, temveč pri Cehih.
Največ truda porabimo za poživlja-nje izvozne dejavnosti. Mislim, da smo lani naredili lep korak naprej v primer-javi s prejšnjimi leti. Lani smo ustvari-li blizu 100 milijonov dolarjev izvoza. Vseskozi smo si prizadevali povečati izvoz na konvertibilno področje. Zato smo pred dvema letoma ustanovili fir-mo na Dunaju, že dalj časa jih imamo tudi v Italiji in ZDA. Vseh predstavni-štev v tujini je 8, skupno 11 »punktov«, ki zahtevajo ogromno sredstev. Na le-to izdamo zanje 4 milijarde dinarjev. Velik del teh stroškov pokrijemo z ustvarjenimi devizami.
Najbrž dobršnemu delu ljudi ni zna-no, da trgovina z izvozom pravzaprav ne pridobiva nobenih deviz, ker dela-mo samo kot posrednik, kot komisio-narji. Pri delitvi prihodka odpade na nas le majhen delež. V večini primerov ta naš prihodek ni ustvarjen v devizah. Zelo težko se dogovorimo s proizvajal-ci, da bi del prihodka izplačali v devi-zah. Medtem ko smo v izvozu lani ime-li kar lepe uspehe, pa za letos tega ne moremo trditi. Ne zato, ker bijse slabo pripravili, ampak zaradi gospbdarske recesije na Zahodu, ki jo še kako obču-timo. Naša firma v Italiji proda tretjino manj kot lani. Nič lažje ni v ZRN. Upo-števati moramo tudi stečaje zasebnih firm. Prodati nekomu, ki bo propadel, pomeni čisto izgubo. Vnos deviz, skrajšan od 90 na 60 dni, je s stališča Jugoslavije gotovo logična posledica neskladij v gospodarskem razvoju dr-žave. Za nas je omenjeni predpis ne-realen. Že doslej smo se trudili skraj-šati roke plačil. Seveda se bomo pred-pisu prilagodili, vendar ne vem, kako bomo na vsezadnje uspešni. Tu priha-ja do očitnega protislovja. Kot država smo dokaj zadolženi, skrajšujemo pla-čilne roke, po drugi strani pa je tudi na Zahodu velika recesija. Tamkajšnji kupci nas namreč dnevno prosijo za podaljšanje plačil, ker so lahko tudi sami v stiski. Jasno je, da neko blago poceniš tako, da podaljšaš rok plačil. V Metalki se povsod trudimo, da jih skrajšuiemo.Franc Capuder