Stran 42.
Politični pregled.
Notranji položaj je še vedno popolnoma nejasen. V ministrstvu nastala nasprotja so se poravnala na ta način, da so se iz prestolnega govora črtali tisti odstavki, katerim sta minister Rezek in Pi§tak nasprotovala. Položaj se pač tekom prihodnjih tednov pojasni v državnem zboru, če tudi le v toliko, da se izkaže občna zavoženost, in da se začne zopet vladanje s § 14.
Državni zbor. — Včeraj se je sešla poslanska zbornica. O volitvi predsedništva govorimo na drugem mestu. Zmedenost je tolika, da do prve seje stranke med seboj niti v pravo dotiko niso prišle. Klubi so se le bolj sami s seboj pečali. Poljski klub se je izrekel za politiko proste roke, torej zoper obnovitev desnice. Bržčas se bodo Poljaki pridružili Nemcem. ^Jehi so se veliko pogajali z vlado. Poroča se, da ne bodo več obstruirali, ali ves svet ve, da samo doslej ne, dokler ne bo prilike, spraviti vlado v stisko. Malorusi ne bodo ustanovili svojega kluba. Tisti maloruski poslanci, ki so bili zoper voljo naroda in s pomočjo vladnih bajonetov izvoljeni, se nočejo združiti z njih rojaki, ker noče vlada, da bi Malorusi prišli do veljave. Jugoslovanski klub, to je že danes očitno, ne bo popolen in to po krivdi dr. Šusteršiča. Nastala bosta dva kluba ali klubčiča, ki oba ne bosta imela prav nobenega pomena. Nemške stranke se mej seboj tudi še niso zjedinile. V* minolem parlamentu so imele skupen organ, bile so združene v Gremeinburgschaft, zdaj pa se ta krha. Posebno ostro nasprotje obstoji med nemškoradikalnimi in nemško-liberelnimi veleposestniki. Radikalci so podpisali naravnost veleizdajski program, katerega so veleposestniki ostro obsodili.
Poljaki in njih minister. — Iz poljskega kluba se močno agitira zoper sedanjega poljskega ministra Pietaka. Poljaki hočejo na njegovo mesto spraviti Čehom jako nasprotnega, Nemcem pa jako naklonjenega grofa Vodickega.
Ogrska. — Te dni se vrše na Eeki občinske volitve. Tri leta je trajal konflikt mej Eečani in madjarsko vlado. Zdaj so se Rečani popolnoma udali. Župan bo zopet dr. May-lander.
Srbija. — Položaj v Srbiji je sila neugoden. Državne blagajne so povse prazne, a na posodo ne dobi država nikjer nič.
Bolgarija. — V Bolgariji je prišlo na krmilo novo ministrstvo, katero je sestavil minister Petrov, sedanji „ljubljenec" princa Eoburškega. Ta dogodek pa je zelo razburil vso bolgarsko javnost, kajti Petrov, ki je desna roka Kobur-žana samega, je ozlovoljil zlasti vojaške kroge na skrajni način. Vsled njegove odredbe je bilo o novem letu premaknjenih na višja mesta mnogo častnikov, ki tega niso zaslužili, a zapostavljenih mnogo starejših in zaslužnejših mož. Oziralo se je samo na ljudi, ki ugajajo po licu Koburžanu. Ta zadeva pa je kakor ogenj na smodnik v tem času, ko spor z Eumunijo ni še urejen, kajti mnogo užaljenih častnikov je že odstopilo iz vojske in odstopi se še množijo.
v
Italija. — Siri se vest, da izstopi Italija iz trozveze, in da se hoče polastiti Albanije, tudi če bi prišlo do vojne z Avstrijo.
Angleška. — Kralj Edvard VIL je potrdil sedanje ministrstvo, s katerim je dedno dobro soglašal. Q__jamarju ia4^kaUem iiQluirliJfttfg9Za^^erjo pgfattaafluflft riatujafro ranimi ve^ stvari. Kar je aa to razmerje v prvi vrsti jako značilno, je dejstvo, da princ  Wales, sad^jalL^tolj^Edvard YJL
"J bjl .PP.BifiaBL^m^j L°sfce]J.i. sv:°ie matere, d*čim so prišli vaji drugi živeči otroci.  Pričakovati pa je frjflft. da^bi vsaj sam iz lastnega otcgg^ega nagiba   sT"po<ial,k _svoji   ^materi, nagajajoči se v smrtni nevarnosti, a^jLrjj*c^Eai^_se_ je lajše^od-peljal v Sandringham. Se le v zadnji hip je bil princ pozvan v Osborn, a vzrok temu so sledeča dejstva. Mej kraljico Viktorijo in njenim najstarejšim sinom, sedanjim kraljem Edvardom je vladala že dolga   leta  huda   mržnja, katero   je   provzroČalo lahkomiselno življenje princovo.  Stvar se je začela v Oxfordu,   "" kjer je uganjal za angleškega prestolonaslednika tako sramotne V stvari, da ga je moral priti karatj^ njegov še tedaj živeči oče. MgLpčetomin. sinom se, je   vršil . tedaj, nastop, o, katerem je •šepetala vsa angležka javnost. Napetost med materjo in sinom pa se je še povečala, ko se je poročil princ s hčerjo danskega kralja, protPfaterT ženit vi je bila odločno  kraljica, dasi se je pozneje sprijaznila s svojo sinaho. Princ pa je kmalu jel tudi* hrepeneti po angležkem prestolu in   je   radi tega želel, da bi: se kraljica Viktorija umaknila s prestola.    V^JgmJ>Qgledu   je * kaLjaLajj5^           e jel na.sjopati groti^ svoji, materi.   Pod nje-
govim vplivom je prinesel list „Times" članek, ki je nasve-foval, naj bi se kraljica odpovedala prestolu, a lord Disraeli-Beancoasfield (žid) je v nekem javnem govoru izrekel besede, „da je kraljica duševno in telesno nesposobna za vladarstvo itd." Te stvari so seveda silno razburile vso angleško javnost, a ne manje tudi kraljico samo, ki je ne to dala objaviti, da dokler ima še kaj moči, hoče vladati ona sama. VslejL4& izjave se je unelo na^ strani prestoljo>n,a^Iedjiika., .skorajDi,ayi^to soyj^šiyo do svoie^matere in uprav temu nagibu*"7<f tu3Ppri%— pisai dejstvo, da se je unela vojna v južni Afriki, o kateriL je princ znal, da bode najhuje pretresla kraljico. Kajti princ** Wales, tast vojvode Fife, ki je jeden načelnikov v južnoafriški družbi, kateri na čelu je stal znani Cecil Rhodes, šel je v vsem na roko ministru Chamberlainu, ki je uprav iz trte izvil vojno v južni Afriki. Tako je princ Wales s svojimi nečlovekoljubnimi pristaši dosegel svoj sebični namen: vojna v južni Afriki z vsemi za Anglijo usodepolnimi posledicami se je unela in zadala smrtni udarec ponosnemu srcu kraljice Viktorije — že 601etni princ pa je dospel na prestol, katerega si je tolikaj zaželel.
O položaju v južni Afriki poročajo listi, da je zlasti v mestu Johannesburg uprav strašen. Beda v tem mestu je nepopisna. Ženske in otroke gonijo kakor živino nečloveški angleški vojaki od vseh strani skupaj kakor „vojne ujetnike", ter jih pode na jezdišče. Ondi morajo prebiti v blatu, mrazu in dežju po noči in po dnevu, dajejo jim le nekoliko odpadkov od jedil iz najslabše moke, katero uživajo sicer le divjaki. Zadnje dni so zopet prignali 500 žensk in otrok od naselbine pri Klerksdorfu. Sirote so naložili kakor živino na odprte živinske vozove, in tako so jih peljali vso noč v najhujšem vremenu mej viharjem in točo, tako da jih je mej potjo mnogo nevarno obolelo. Kako pa izgleda po deželi okrog, to pa je nad vse strahovito, tu je razdejano vse tako, da bi ne bil mogel tako pustošiti najhujši vihar. Poslopja vsa razdejana ia požgana, setev uničena, sadno drevje posekano, sploh uspehi dolgoletnega truda in pridnosti Burov pokončani. Da so si Angleži postavili za nalogo popolnoma zatreti narod Burov, dokazuje tudi dejstvo, da so začeli zapirati žurnaliste, ki se zavzemajo za Bure.