—   228   —
 Dopis iz Marburga.
Ljube Novice! posebno vaši poslednji listi so svo-jiga stariga prijatlja prav zveselili. Vstanovitva kmetijskih poddružnic, naprava učilnic za kmetijstvo, in druge žlahtne reči, ktere si krajnska družba za posrečenje našiga naroda vpeljati prizadeva , ravno tako pa tudi oznanilo, kako se bojo Novice za naprej vedle , so za me in za veliko druzih vaših prijatlov vesele zgodbe. Tudi jez ??po moji neumni pameti" mislim, de »Novice sedanji imenitni čas nimajo samo za konin njiv obdelovati , ampak de je veliko veliko še drugih opravkov, ktere imajo ravno tako, kakor do zdej , v prid našiga naroda epolnovati.
Pri nas se „Novice" veliko berejo, in jih pride vsaki teden tudi lepa kopica do gospoda Lejrerja, ki jih po deželi pošilja. Tudi to ljudem dopade , de se v dokladnim listu oznanila deželniga poglavarstva najdejo. Gracarskim nemškim novicam, ktere se sicer za neizrečeno bistro glavo deržijo , še ni nikdar v misel prišlo , de bi tudi mi Slovenci postave v svojim jeziku radi brali in jih razumeli. *} Mi Slovenci po Stajarskim ne tirjamo^ de bi za naprej po vsih kancelijah samo slovensko pisale, ampak to terjamo, de nam bojo gospodje „proto-kole" 35pešajde, dekrete" oznanila in kakor se sicer vse te reči imenujejo, v našim jeziku pisali, de bomo tudi njihne povelja razumeti ramogli.
Pri ti priložnosti merao grede tudi poprašam: ali ni v deržavnim zakoniku, kjer je govorjenje od različnih jezikov, v kterih se bo zakonik izdajal, tiskarni pogrešek , namest ;)s serbskimi civilnimi čerkami" bi mende moglo stati ;?s cirilnimi čerkami"? *<Q
Poslednjič za pokušnjo še nektere besede, kako v naši okolici v slovenski jezik nemške besede mešajo: Od našiga letašnjiga vina pravijo: ,?SpomIad je ubš (precej) lepo balo, nah (potlej) je pa furt (skoz in skoz) dež šel." Kadar dve babci skup klepetate, pravijo , de „gučate." Moke nimamo pri nas, samo ??melo". Tako v vsaki pogovor nemške besede vmes silijo. Nar veči mojstri so v tem naši „wajncerlia, kterih jez dolgo clo nič nisim razumeti mogel. Silno potreba je tedaj, de se naš jezik čistiti začne, de se v šole in v življenje vpelje , z eno besedo, de se mu pravica skaže.—Ali bi ne bilo mogoče, de bi nam „Novice" imena vsih tistih vojakov našiga domačiga regimenta na znanje dale, ki so si v zadnjih vojskah rede in svetinje pridobili ? To bi bilo za-nje in za nas lep spomin. ***J
Serčno vas pozdravi vaš stari prijatel
Kos, vinorejc v Zwajneki.
Novi
*) Temu je zdej vstrcženo z  deržavnim in deželnim za-konikam.
**) Je tiskarni pogrešek.
*#*) Novice niso opustile pri mnogih prilikah oznanovati po-slavljenje naših vojakov 5 in ce so morebiti kakiga pozabile, se je to le zato primerilo, ce niso vedile, od kod de je. Tedaj bi tudi zdej imenika ne mogle spisati, ki bi bil p op o 1 nam a,                                          Vredništvo.