IObl.~k. k. Hofbibliothek, Wieii St.13. „So5a" izhaja vsak petek s in telja s pofito prejtmana ali r Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetyrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in pray tako pri „pO' elanicah" se pladnje za navadno tristop-no mto: 8 kr. Le b» tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ » » » » » 3 >» Za weie 6tk» po prostoru. V Gorici, 26. marcija 1880. Tedaj X. Posamezne »te^t3graffii&j0 po 10 Boldov r Gorioi *.tbblHJMlS ¦» go-sposki uliei Wizo ^IrtE^WoV". in na starem trgu.—V TtttU"'* tolmkarni-ci „Via dclla ca-ierma 3,{. Dopisi naj 66 blagoroljno poSiljaj© urediHStvu „SoSe" r Gorici t Hilarijantki tiikarni, narodnina pa opralo. S to mojo novo slu^bo so zdru-&ene take dolziiosti, da bi jez ne mogel z njimi vred vestno spolnovati ob enera tudi imenitnih dolznosti, ki jih imam kot ud de^elnega zbora i gori§kega, sosebno pa kot namestnlk dezelnega ( glavarja. Ne morcm torej odsihmal v tcm zbora : ve6 zastopati svoje drage domovine, in primoran sem, da ne bo moje mesto v zboru ostajalo prazno, odpovedati se poslanstvu. Milo mi je pri srcu, ko izretam te besede, ko se lofcim od svojih tovariSev v zboru, ki jih smem — ne glede* na njih narodtiost — Stoti med svoje prijatclje; ko zapustim tisto mesto, kamor sem skozi 19 let, namrtft od kar je v Avstriji napofiila zarja ustavnega 2ivenja, zahajal kot pooblaSoenee ttaSega ljudstva; ko zapustim tisto zbiraliL6e, kjer poslanci, naj bodo te ali ime narodnosti, vzajemno spo§tujejo pravice, ki so v Avstriji po ustavi zagotovlje-ne vsakemu narodu, iu kjer vlada ravno zavolj tega — marsikakemu drugemu zboru v izgled— mir in lepa sprava, da se dezela goriska lahko s tern ponaSa. Kaj pa pore6em vara, predragi rojaki, ki ste meni pri tolikih priloznostih tako sijajno skazovali svoje zaupanje, ki ste mi pri volitvah zaporedoma podeljevaii castno ime dezelnegapo-slanca. Ne zamerite, da vara hvale'2no vr-nem vase pooblastilo; rad bi je se dalje obdrzal, ko bi je le mogel izvrsevati po svoji dolznosti. Mill nag Vladar je blagovolil poslati me med Kranjce: sosedje nasi so, nasi bratje. A v duhu bodem tudi pri vas. Vc-selil se bodem z vami v va§i sreci, Moval z vami v vasi bridkosti. Vedno me bode pa tudi za naprej vnemala zelja, koristiti po svoji moci, bodi z besedo, bodi z djanjem, tudi nasi ljubi ozji domovini. Z Bogom! WINKLER. Novi dezelni predsedoik kranjski. ; WINKLER— kranjski de2e.ini predsed- j nik! To velja za troje vaznih principov ali vsaj troje pomenja. Odgrnit se nam je po tem imenovanji ; robec vladne skrivnosti; ono je' prijazen zarek, ki j spod megle vi§e politike razsvetljuje sedanjo situacijo j in vsaj za nekaj casa kaze pot, po katcri misli ho- j diti grof Taaffe. ki se je za zdaj precej prijazno obr-nii proti drzavnozborni desnici. Tako tcAniafiijo ta-^asni poJozaj tudi ustavaski listi. — Hvale vredno je drugic to, da se je vlada poprijela naCela: „svoji k ( svojim". Moravcem je dala Ceha za namestnika, Pos- ; singerju odkazala pvistojnise mesto na nemSkem Du-naji, Winkler-ja Slovenca pa poslala k Sloveucera. Ta drugt princip je za nas §e skoraj vaLni§i, ko uni. Nobeden narod ni bil piejSnji gas tako preziran, ka-kor na§. NaSi sinovi so se morali umikati incstran-cem, Neslovencem; do vi§ih sluzeb je priael malokdo na§ih. — Tretji princip, tifit-c v imeuovanji dvornega svetovalca g. Winklerja je, da se slovo daje stari na-vadi, po kateri je moral — sosebno politiSki — vi§i uradnik biti aristokrat (plemenitaS). Avistokvacija je lepa reC, plemstvo je sol 61oveske dru^be ia drzave, a plemenitas-ninSeluik mora biti sli^bi Icon in svojemu stauu v casl, Tako pa ni bilo vselej in povsod. Pa-pe^ Zaharija jo rekel frankovHki depiitaciji (I, 751): MTisti, kateri ima oblnut, naj ima tudi kraljevi na-kIov," Tako rccimo mtt Kdor ima H[)osobnost, naj ima tudi na^elniStvo in dotidni naslov; aaj piemstvo du-fievno je tudi kaj vredno Sker pa je to, da se kak prostak vspne do visoke slu^be, lo izvrSevanje §, 3. osnovne postave od 21. doe. 1867., kateri (§) nas za» gotovlja, „da so javne slu^be vsakemu dr^avljanu od-prte". Ena naj va2nidih pridobitev noveje dobe je menda ta, da ne sine veL tako biti, da bi ptebejski zmo^nik od jutra do vefiera rabotil pri naniestnijah, v tem, ko plitvoglavi pa oholi plemonitaS okoli U, ali 12. ure dp. pisarnico iu akte le povohat pride in elegantno smodke kadit, nohte fiistit in •— iutrigovat. PrcSli so Cusi, ko je bila representadja vse, — delo niC. Prefili so ^iki, ko je mogel kmet samo h kance-listom ali praktikantom osebno, v svojem jeziku, go-voriti, z naOelnikom pa — vnaj brez tolmata — nik-dar. Nesveto zngtinjalo med dei5eliiegajezika nezmo^-nim, pa nuhlo voliC-aHtnim dc^elnim nafiulnikom in prostim ljudstvnin je razfrgano: glavar mora daudanes zrrnti osebno obfievati z vsem! podlozidki. Le tako mu bode mogofie, vresnifiiti, kar je uni minister izrazil s krilato besedo: »opraviceno jwno menjenje v s6 spre-jemati". Toda — cemu vsa ui akadomidua razprava? Povej nam raji, „So5a", kaj bo novi del predsed n i k g. Winkler K'vanjceiu? Odgovor jekra-tek: To, kar je bil Primorcem in sosebno gor&kim. Kaj jim pa je bil ? Po praviei reeimo. da sino v za-dregi po tent vprnSanji, — „v zadregi zarad preobil-nosti", kakor pravi Fraucoz; ne vemo pri katerem koncu bi zaceli. Tezk6 je namreC refii, je li delal in Ktoril g. W. za ljudstvo in de^elo vec* v tej ali tej slu2bi; vemo pa, da, 6e prenesemo na kranjske raz-mere ves bogati zaklad njegovih vsestranskih skusenj, ki si jib je pridobil po 30 letnein trudapolnem delo-vanji v nizib in viSih, i)oliti§kih iu sodnijskih, drzav-nih in deielnih sluzbab, — imamo trdno podlago vspeSnemu, blagonosnenra sluzbovanju njegovemu v novem sirjem delokrogu. Mi si mislimo stvar tako: Kar je bila vlada tolminska na malem, to bode na velikem vlada Winklerjeva v vojvodstvu kranjskem. ZanaSamo se, da — med drugim — uradovati v slo-venskein jeziku ne bo ved pohujsljiv greh na Kranjskem. S tem pa nofiemo refii, da novi predsednik po§tene Nemce po Ljubljanici in Savi v Crito morje za^eue; niC 2alega se jim ne zgodi. 0. Winkler je prevefi po§teu, praviCen iu brezstrasteu, in jc preveC — uradno in privatno — obdeval z Italijani in Nemci, od naj nigik do najviSih krogov, kakor da bi druga-ien biti mogel, ko objektiven. Prica temu je dezelni odbor goriSki, v katerem so la§ki po§tenjaki v neugodnih .dasih le bolj glede" ua njegovo taktno in zmerno obnaSanje in na osebno njegovo veljavo slo-venski narodnosti marsikaj dovolili, kar bi jej bili lahko odrekli. Prica temu je laSki Korraiu v hudem ietu 1866. (ko se je moral okrajni predstojnik W. za en dan menda Cialdini-u umakniti). Prizuano je bilo onda§nje njegovo vedenje s Franc-Jozefovim redom in Korminskim (Sastnim me§6anstvom. V Trstu so, kakor Slovani, tako tudi Italijani z cnakim zaupanjem po opravilih k njemu zahajali, in kdo ne ve, kako so se v javnih in zasebnih zadevah tudi pozneje na Du-naji k njemu obracali? Cemu §e vefi besedi o mozu, ki ga dejanja pojo? Mi ne moremo drugaCe, ko da Kranjcem prisrfino <5estitamo. — Mikalo bode gotovo na§e brake, imeti pregled g. Wiuklerjevih sluzeb iu poviSkov njegovih. G. W. se je rodil 1. 1S25. Gim-nazij je odliCno dovrsil v Gorici 1. 1845; 1. 1849. pa pravoslovje na Duuaji. Bil je nekaj casa gimnazyski adjunkt v Gorici; o casu pravoslovskih atudij pa bival kot privatni ufiitelj eno leto v Ljubljani. Kot mlad uradnik je zaeel slu^bovati v Gorici in je ze 1. 1850. v slov. jeziku uradoval. Slu2il je tudi v Kanalu in Se2ani in prisYl poznejc spet v Gorico, ter bil ud zemlji§ko-odvezne komisije. L. 1861. je priSel (ta-krat okrajni adjunkt) v dezelni zbor m odbor, v po-sledujem je ostal do 1. 1866., v katerem je §el za okr. predstojuika v Kormhi. 1868. je od§el v Tolmin za okr. glavarja. Od 1. 1871. je namestniStvenl, od 1, 1875. dvoriti Nvutovulec, nekaj tarn v Trstu, potem od 1. 1877. pri upravnom sodl§6i na Dunaj!. ? dr-^avnem zboru je od I. 1878.. v Redanji mrijl Je iz-, voljen tudi v dclegacijo. — To je lepa iu v'eleeantua j kaniera; Goriciinjo smemo no praviei ponaSati se z vrlim, odliCnim svojim rojakom, Bog 2ivi novega de-iclncga predsednika g. Andreja Winklerjal Dopisi. Iz goriike okolice 23. mtuva. (iKv.dop.)Kdo bi bil pred nekoliko leti, ko je vro gorelo za narod-nost, se predrznil prorokovati, da bode oni ogenj hi-tro prohitro jel ponohovatf in ee!6 vgaSatijse. Navdu-Senost odli^nih gospodov, duhovicine in uciteljev za narod kaj tucoga lo mislitini dopuSaala. In vmular bo je xgodilo, Sicer narodnost ni i/ginila in tudi ne bode, nifi v okolici gorigkej, niti na Gotigkem S|j!o1:; Slovenci ostanomo, 6e tudi se svet narobe obfne, toda za kako kiatko epoho bolj spijocl, nego cujcfii; potem pa,' ko se zuuva predraminio, bodemt toliko bolj zopet goieli za innouno vv.t Ker je pa ^e nekaj ] 5nsa, kar spavnmo »a rod no spanje. uraje, da se pro-i budimo, kajti ponofi je sovra^nik priSt.l in ljuliko j med dobro senu; vsejal; glejmo, da se tudi nam kaj • enacega ne zgodi. Mladiua je h\ zelo popacena v mo-rali6nem in narodnem obziru, verhu tega pa tudi zme-raj bolj nevedna. Veste, kaj sino veCkrat govorili iu tudi po Casnikih pisali ? Ali ne: nam je izrocen na- ; roda najdra^ji zaklad — narodna mladiua v poduk in ; odgojo ? Ne zamerite, ne eni, ne drugi, sadu vidimo prav malo; kuio se prenaglo hvalili. Pa vem, kaj je . krivo. Mi smo imeli takvat trdno voljo, da bodemo pridno dolali za odgojo mladiue iu piospch naroda, pa potem je na§a volja oslabela in smo le malo ali pa tudi niC delali. OsrCimo se tedaj sedaj in zaCnimo in delajmo, dokler sadu i\e vidimo; potem ne bode treba, da bi se sami hvalili, ampak hvalil nas bode \ narod. _____________ 1 j Iz Kanala 25. marc. (Izv. dop.) Prve dni t. iu. zaSela je goreti v Lokovcu hisa poscstnika in krfi-marja BI. Winklerja in pa Se neko drugo poslopje graven; ker je pa ogenj nastal tako pozno v nofii, j surnilo je !;.)j vse, da se ni zgodilo po nesreft, aiupak • da je kak hudobne2 ogenj zanetil, o demur se je po-zneje tudi nekoliko pozvedelo. Nek 17 letni malo- S pridneS K., kteri je doprinesel v svoji mladosti z>, | mnogo hudobij, ?.ugal je nekaj dni pred pozaroin, da \ hoce v Lokovci hise pozigati, in res so ga tudi nek-; teri videli tisti vecer okoli W. hi§e pohajat. Ker je i tedaj nadepolni pobalin na silaem sumu, prijeli so ga ! 2andarji iu odvedli h kanalski soduiji v preiskovalui ! zapor, kjer pricakuje zdaj liadaljne osode.— i Oui pozar pa je bil uzrok §e drugi uesreLi. Ko j se prebudi hi§ni gospodar iz tidega spanja, hofie ves i prestrasen in zbegan po svojej mo6i ogenj vkrotiti. j Ker je pa neprevidno ravnal, padla je zgorcla streha I nanj iu ga tako hudo po§kodovala, da je §e vedno v ' smrtni nevarnosti. | Na Kanalskem so v zadnjem iasu na raznih kra- \ jih gorele senoZeti in ti po2ari so prizadeli mnogo j Skode. Ni dvoma, da poCenja tudi to kaka hudobna i roka; iz kakega uzroka, Bog si ga vedi! j Due 23. in 24. t. m. vrsilo se je tukaj novafie- i nje; in pokazalo se je pri torn, da na§a mladina te-| lesno zelo pe§a. Cujte! V prvemrazredu ni bil izmed j 74 orjakov nobedeii potrjeu, izmed 157 pa so jib odo- • brili celih 5, legem pet. Kaj vraga, sem si mislil, | mari pride mo §e do tega, da bode pet moz pod po-| lovnjakom pSenico mlatilo? drugi dan v dtugem in ! tretjem razredn je bilo ie boljSe; dopolnili so dolo-i cpno Stevilo in §e kakih 18 so jih vzeli za de^elao ! brambo. Kakor je gori§ki dopisnik v zadnji Stcv. i 8Soeeu tozil, taka je tudi pri nas, le ene postenena- rodue pesmi ni bilo slisati; ves boLji dan so ^agali le „Si Si !a bela bionda8 in pa oniostudni Jottlajt" Kai hofrmo? manjka domace zdrave kapljice te manjka; vino je poSteno, iganje pa ubija paraet; in s to pijaco se nalivajo posebno gorski fantje. Zato pa se tudi spridijo in ztswove; da so v vedenji inrujovenji uze skoro bbtyiivini podobni, nego ljudem. Starisi, akr-bite za bo$8o odgojo svojib sinov, danebodo ctdajje v veto srainoto vam in narodu, iz katcrega ixnajajo. Ce;a narava je uze odvrgla svojo bclo odejome-ng, da se se zeleno ogrne, in marsikedo je zimsko obleko s kafro in poprom potrosil ter varno shraml je namenom, da je ne spravi tako precej zopet na dan. A saj pravim, svet se je obrnil: ziroa o veUW noci, o sv. Matiju topla pomlad. Tako se godi letos pri naa, Te dni smo imeli strasuo burjo; na potokih in na vodnjaku se jeled delal; v preteklem tedno ose* jano in komaj izlesto aelje je vae pozeblo; z eno be-sedo imeli smo in imamo ae drugo zimo. Morda pa prinesejo kaj boljSega velikonocni prazniki, ktere vo-sciui vsem skupaj prav sreine in vesele. IZ BOYCa 23. suSca. (Izv. dop.) Kaj porecem? Odpadnistvo in snirt sta edina sovnznika poStenerau Slovenco. Ona nam zatirata in morita rodoljube. Ka-teri teb dveb je grozovitnejilje teiko razsoditi. Da smrt ne prizanaSa niti naj pozrtovalnejim narodnja-kom in da jira prezgodaj nstavlja blago delovauje, ucl nas lalostna skuSnja, da pa tndi odpadoiStvo domo-Ijube pobira in domocerte poiilja, vemo ravno tako iz skuSnje. Smrti ne vemo ne ure ne dneva, odpad-niltva tndi nismo nikoli varai. Proti smrti ga ni ma-lila, ali je proti odpadniStvu kako zavarovanje? Vender pa tam Se novo iivenje klije, kder smrt mori; a kder odpadaiStvo razsaja, ne rasto domovini niti naj-borneje cvetice. V torek po tihi nede\ji pridrvil se je bil med bovSke narodnjake silovit sovraznik in o be-Jem dnevu nam je nenadoma — bolje: nebojecim se Se take neareCe — pograbil skuSenega rodoljnba. 60-spoda Alojzija Sorfia ni vefii Odpeljal nam ga je hud, neusmiljen oasprotnik: pa brez tolaSbe nas ni pustil, kakor bi bil storil drug budobneji sovrazmk: odpadnistvo. — Ko smo se podali 18. suSca na dom raujcega zadnjo skazat vrlemu mo2u ljubav, opa-f ovali smo pri pott veliko stevilo zvonSkov — lepo /uameiije ali sliko naie citalnice. Iz mrzlib tal vkijub snegu is mrazu prikazale so se bele cvetice, da zvo* nijo k veseli spomladi; cltalnica je tudi vkljub mar-sikateri burji m nevihti prodrla oznanjevat bolje Case. Zvoncki pobeSajo glavice : citalnica naSa vjje mrliSke vence, mrtvaSke pesmi poje, ponosna njena rasta-va nosi zalosten, era ovitek. Y cetrtek ob 10. uri napoti se aa to zastavo iz citalnicne dvoranc troma bratov in sester ne v boj, na pokopali&ee! Ttizno se razlega ^Miserere" po trgu, zvonovi zapojo in nekako dobrohotuo skusajo prevpiti marsikak grenek vzdih, vzklic trpia5enega srca! Spre-vod je bil sicer sijajen, vreme lepo; a zalost je bila v sprevodu od prvega do zadnjega io meglalje marsi-komu zakrivala ocl, marsikatera kapljica je padla iz temnih srce stiskajocib oblakov. PriSla je smrt res ko tat. Bil je sicer ranjki bolan en mesec; pa ni dol-go od tega, kar smo ga videli v veseli druzbi polne-ga radosti, sliSali ga s krepkim glasom njemu prilju-bljeno pesem peti: npali smo. da mu bo odiegio, ako-raveo je g. tolminski zdravuik, kotzvedeoec, le malo npaoja dajal. V torek okolo 4. nas je tedaj zares pre-tresla vest, da je g. Al. S. umrl; lehko sicer in mir-no, previden in pripravljen. BDe mortuis nil, nisi bene," pa ko bi tndi hotel! 0 ranjcem kaj slabega povedati, bi ni6 ne mogli nojti! Le en glas gre 0 njem: Bil je poSten gospo-dart skrbeu oCe, ljubeznjiv sosed, zvest prijateljem, rad v druzbi in vesel, praviCen povsod. Svoje dni je tudi tri Ieta v Bovcu 2upanovaI. Ko se je ditalnica snovala, nabral si je ranjki se svojo zdatno in pozrtovalno pomocjo velikih zaslug. Ni Cu-dat da so CitalniSni udje v obilnem gtevilo prihitelit ni Cuda, da se je bilo veliko obtinstva seslo, viSega in niLjega, akoravno je bil dan lep za poljska dela. Duhovna iz naSe dekanije nismo nobenega pogreSali. Zupanstvaso bila zastopana pri sprevodu vseb obfiin na BovSkem. Molitve za ranjcim so prostovoljno 0-pravljali vsi duhovni in Litalnit trebnjein pricakuje prakticnejih na- > svetov. Pred meseci j<» objavita cenjena .Sofa" iz strokuvnjaSkega peresa priporoiilo: mnoiite in cepite amerikanske trte, ker do njihove lole ne more ni u§, ni plcanjoba. Dovolite mi torej, da priobfiim tudi jez svoje pozvidbe in skusnje v pohvalo te trte. Zgodej so posestntki okoli Clidada — (Starega mesta) spoznali, da je trtoreji po plantab odklenkalo, zato so zaceli Amerikanko mnozitt. Letos so v vi-demski provinciji pridelali 7000 hekt. te bale vina in le 3000 domafe kaplje. Pervo so plafevali od 80 ; do 100 frank, hektolitcr. SliSim, da se v tej provin-[ ciji namerava, glede ne lep vspeb, premiin deliti onim [ posestnikom, ki zasade naj vec tcb trt. Poseben dtih i grczdja, ki je mnogim »cv5eCen, zgublja se nekda po-¦ lagouia, kedar se trta vdoma^t. .Ti'Z sem pred 9 let! > od conjenega g. prijatelja Klauzarja tudi S bill v dar I in za posku§nje vdobil in nasadil. Ko sent dobro kap-| ljico te bale izpil, nasadil sem 3 orala v naj slab§i j legi „ 10nka" z Amerikanko. Tern trtam nisem nikdar : gnojil, nobene pozornosti skazoval, a pri vsem tern so mi same obrodile lansko leto vi'c k.kIu, kakor vse dru-ge plante skupno. Edino te trte niso ietos mraza ob-cutile, nikdar jim ni ne suhota ne mokrota, ne rija skodovala, da celd ono leto, ko je slana 17. majavse pogajnke koncala, je ta trta nov zarod pognala, in ker je zgodnja, tudi do dvicka dozorela. Nasaditev te trte se izplaLufe tudi vodopivceru v slabi zemlji zarad obilnega lesu za kuijavo in list-ja za zivinsko hrano. Amerikanka se mora tudi nazadnjakom prikupiti, ker ne trebuje umno izSoIane obreze: rezi jo na dolgo ali kratko, obesi jo visoko, ali pusti jo na zemlji, vsaka rez neiimna alt hudobna ji je prav. Da cel6 to prednost ima v obcini, da ti jo opazljivi in naprednjaSkt sosedje vsako leto tibotapno obrezujejo, kar se meni po godu vsako leto ponavlja, a trta pri vsem tern le redno obilno rodi. Edino na-pako pa ima, da v dobrib vinogradskih legah revno rase, in meni celo ne rodi. KonLao torej odobrujera tudi jez zgorej omenjeni nasvet v SoCi: Sadite ame-rikansko trto ne same v dolu med plantami, ampak skuSujtc jo saditi tudi vi§ej v gorah nad Ka&alom, in porocajtc 0 vspehu. S KraSE 21. marca. (Izv. dop.) Dokler je so-Cutje z nesreco in bedo rojakov tako Livo zbujeno med narodom, kakor se je to vavno letos pokazalo, ne smemo se obupati nad bolj§o prihodnostjo Clo-ve§tva. Po Slovenskem se je veliko darov nabralo za. stradajoCe lstrane,isto tako je BPddporni odbor" v Gorki zdatoe zneske pridobil, ter jib d*»Ioma po Labihr I primeroma §e ve<5 med Slovence v Brdab, na Krasu j in drugod porazdelil. Po Krasu je blagi in pozerto-j valni edini slovenski soud podpora Dr. Tonkli, osebno i denar razdelil, ter ga pri gosp. duhovnikih pustil, da * oni v porazumu z dotiCnimi zupani med reveie deU milodare. Marsikteremu ubogemu se bode utrnila sol-za hvaleznosti za nenadno poinoc zlasti sedaj za ve-likonocne praznike, kajtt v muogih hisah nni kruba ne moke, ni primit kaj v roke." Pravijo nekteri, da bi bolje kazalo nakupit i'tve^a, drugim pa je denar bolj r.goden. Po mnenji pametnih mo2akov naj bi se takim, ki so po svojej krivdi obuboiali, ne bi smel denar dajati, da ga po kremah ne zapravijo, ko nji-bova obitelj doma strada. Ker ljudje nimajo vina, bi letos zganjarji mno-go speLali, ako bi kmetje bili kaj bolj denarni. Pre-tekli teden se je klatil po Krasu nek trgovec iga-njar, ki je rekel, da je z Dunaj* doma, ter je seboj imel vsakovrstne baie 2ganja. Gotovo ie bil kak &i-dovsk spekulant, ki se je podvizal slut6L novo posta-vo proti prostej razprodaji Jganja, da bi kacega ne-vedneia na limance vjel. Se tega nam manjka, da bo kak 2idov8ki smrad na§e zdrave in dvrste Kra§ev-ce otroval! Saj menda je tudi kaka postava za take tide. — IZ Domberga 22. marc. (Izv. dop.) Vipavci smo se precej lahko2ivo ljudstvo, posebno kedar kmetu izpod cepka v majolko kaplje. Bendima— ti ea-robna beseda, vsaki veselosti razpolozena narav, prava podoba Cloveka, ki s kozarcem v roci pozablja skrbi in si napiva v boljio prihodnjost. To dela v dobrib letinab Vipavca ljubeznjivega, da mu iz gostoljubnega serca doni: pij, saj ga je Bog dal! Zato je toliko ve-selja pri nas, ceje le koieikaj trtarodila. A vso drugo podobo, nego cno vesele bendine, so slabi podneb- i IZ Komna, 18. marcija. (Izv. dop.) Kakor Vam j je znano, imenovan je po gosp. ministru notr. zadev j glavarjem tega okraja visokorodnt, tudi po Gori- Skem dobro znani, g. vitez pi. B 0 s i z i 0, c. kr. na- mestnj§tveni tajnik in dosedajni voditelj tega polit. kbtara. Odkar nam je ta gospod namestno glavaril, gojili so vsi zupani in splob vsi takotarski prebivalct jedno srfino zeljo in bil je le en glas, da bi nam bil j definitivno privoSCen, ne imajoclui §e, se ve da, do j sedaj nobenega poroStva za nadaljni tukajSni obsta- : nek njtgov razen opravWenega upanja, da slavna vlada te naie zelje udostojiti in uresniaiti blagovoli. Morate si toraj le raisliti. da nas je vest definitivnega tega iwenovanja s posebno radostjo napolnila in nauduSila. Da pa ne obudiuio suma kacega hlinjenja, Stejemo si v dolznost to naSe odkritosreno veselje pred sloven* skim svetom nekoliko opravifiiti. Da je g. novoime-novanec jako spreten, vesten in delalen uradnik, tega ni nam niti treba, niti dolzno poudarjati; zamolSati pa ne smemo, kaj nam je in kaj nam Se bode on kot c. kr. glavar, nam kot Slovencem in dr^avljanom. Obkroien sL zvedenimi Solskimi svetovalci obistinuje energicno, in kder le more, Iepe svoje nazore za dobro plodonosno Solstvo v teb krajih r 0 tern prica prav pogostna korespondencija s krajnimi s. sveti in s6 g. vodstvi; priLa oatanjfino neustra^eno postopanje v teh zadevah; prica marsikaka lepa vpeljava in skrb gla-varjeva, da so Solska posiopja in uciteljska stanova-lisca po raoci prostorna, snazna in natnenu primerna; ker v tesnih vcL zaporicam nego uSilnicam podobuih, slabo razsvitljenih sobah ni moc uspeSno poduLevati, in tudi uSitelj mora spotiobno stanovali§Le imeti. Sedaj sine se reci, da je za to in ono strauoma uze preskrbljeno, stranoma se prav vzdatue p rip rave de-lajo. A prav Cvrsto zeleneLo lavorovo vejo si je g. glavar pridobil s tern, da se je pod njegovim osobnim pokroviteljstvom in se sodelanjem Sols, svetovalstva letos na novo odprla enorazrednica v Temnici v gotov in velik duseven blagor na§im sosedom Temnicanjem. Kouccno in zlasti ne moiemo mi Koinenei zaiaolCuti, da se je za casa glavarjenja pi. g. B 0 s i z i o-u tudi komenska Sola tako reko6 reorguuizovala, in daje sedaj na tern, da dobi Komen kmalu nove, dile in spretne raofr. Koliko bi imeli Se povedati; a prostora nam manjka. • Vsled posubneprizadeve gosp. Bosizio-a dobil je Komen zdatui iznesek od 200 gl. za vodo kot pod- poro, in tako tudi drugi oddelki te ob5ine, kar mi v zlate bukve zapisati moramo, in za kar mu bodi prav i lepa hvala. Tako si je pridobil pri cesivu in pri vseh dru-i zih panoga'n glavarstvenega delokroga ui& do zdaj I bitue zasluge. Se nekaj, kar menda Se vefi zaseza v jedro. Menimo jezik na§ in slovonsko narodnost. nJako Vas hvaliiti, in posebne hvale vredno je" dejal je g. Bosizio lani necerau slov. pisatelju nda se za svoje slovenske rojake truclitc, tako reko6 zrtvu-jete, ter da pomagate k njihovemu razvoju". AH nijso to besede pravicnega moza, ki socustvuje z ljudmi, kateriai je namenjen ? Da so tudi g. glavarja dejanja taka v tern obziru, ni nam trcba pristavljati; saj so uze same one odkrite besede zadosta, pa se tudi tires-niCevajo s tern, da se pri glavarstvu naScm se sloven-skimi iupani uraduje v vzgleduej slovenScini. In to ni morda povsod. Sklepamo ta dopis, srfino zahvaljevaje se slavnej vladi, da nam je priljubljenega. g. viteza Bosizio-a kot kotarskega nacelnika dala in s tern naSe zelje izpolnila. Gospodu noverau naSemu c. k. glavarju pa jednoglasno kliCemo: „Bog Vas zlvi, in pra\' dolgo ostanite med nami!"*) Politidni pregled. Z DUNAJA. — Zaradi zaroke cesarjevi5a Budolfa dohajejo §e vedno od vseh strani obSirne Avstrije destitanja nasemu dvora. ,Tudi obcinski zastopi na Goriskem izrazili so pri tej veseli priliki skoro soglasno svoje socutje do vladajoce hi§e. — P 0 r 0 k a bode, kakor se sliii, 4. dne oktobra, to je na cesarjev god. Ustavoverni listi so se nekoliko casa tola-zrli v svoji sedanji revi, da jiin velikonocni prazniki prineso ngodno spremembo v minister-stvu. Namesto tega se je Taaffejeva vlada le se bolje ojacjla, cemur je porok imenovanje novih dezelnih nagelnikov za Moravsko in Kranjsko. Ceh vitez Kallina je premesfien mej svoje rojake v Brno kot ces^namestnik za Moravsko, Slovenec Winkler pa mej Slovence v Ljub-Ijano kot deSelni predsednik za Kranjsko. Svoji k svojinij tako je posteno in pravidno. A to ni ustavovercem ni6 kaj po volji. Nasprotno, za-gnali so zaradi tega imenovanja tak hrup v svojib organib — da so celo Nemce unstran meje preplasili. Da, tudi pruski listi so zaceli grdo obirati ubozega Taaffeja, ker si prizadeva pra-vicen biti ne samo Ncmcem, ampak tudi drugim avstrijskim narodom. To u2e radi verjamemo, da bi tam gori „r Rajhu* bolje vstrezala veli- *) Recemo odkritosrdno, da so nam take bazo dopisi neljabi, ker jim je lahko spodtikati namene, kakorSnih ne-manio mne bomo nikdar imeli. A ker so rokopis, kigahia-nimo mej svojimi spisi, lastnoroSno podpisali veljavni mozjo, amatramo ta dopis tern vet kot zasluzeno zaupnico, kor nam je tudi oaebr.o dobro znano, da je g. okr. glavar sezanski za-tea kolikor pravifien v narodnem oziru, toliko vnet in delairen za Taestranski prospeh svojega okraja. Op. ured. konemSka politika, kakorsno so zvesto kultivirali Taaffejevi prcdnlki: Auerspergi, Lasserji, Giskre e tutti quanti; — a Avstrija bi si bila s tako politiko s Sasoma popolnoma odvrnila svoje druge narode in teb je dobersno §tevilo ve6 od Neni-cev. V enakopravnosti je mod Avstrije, po nadvladovanji ene same narodnosti pajej na-stane labko razpad, po katerem bi se, seveda, najbolje okoristila Nemftja. p<* praznikih bo drzavni zbor nadaljeval svoje obravnave. Najprej pride na vrsto driavni prorafiun za 1. 1880; doticni odbor je dovrsil svoje poroeilo, po katerem bode primaujkave 24 in pol roilijona. Zanimiva bo obravnava o po-stavi zastran oderuStva in potem o Lienbacher-jevem prcdlogu, ki gre na to, da se dolznost, Jjudsko solo obiskavati, od 8 let zniza na 6 let. Ko se je ta predlog razpravljal v odseku, izjavil je minister Conrad, kateri mu je bil s poCetka sam mo&io nasproten, da je od skup-nega ministerstva poobla§6en, odbor zagotoviti, da ga je volja dovoliti kako olaj§avo glede" obi-skovanja Ijuclskili Sol. S tem je dreguil v ser-§enje gnjezdo ustavovereev. Minister dr. Stremayr je hudo zbolel za putiko.— Skupni financm minister Hofmann postane nekda vrhovni intendant obeh cesarskih gled»li§L. Na njegovo mesto pride, kakor smo uze poroMi, Madjar Szlavy. V UUBLJANI bodo kmalo po veliki nocl dopolnilne volitve za mestni zastop. Narodna stranka se marljivo in slozno pripravlja; tudi kazinarji se zbirajo — a njih Stevilo se je stra§no skr&lo; kaj dobro vedd, da Le ne raz-vije v njihovo pomoft vlada vse svoje ener&je, ne opravijo niftesar in od novega dezelnega pred-sednika pad ne raorejo pricakovati druzega — nego o b j e k t i v n o s t, katera jib je uze za casa Kalline mofino potla&la. HUSKI poslanik v Parizu, knez Orlov gre v pokoj; na njegovo mesto pride general Igna-1 tijev. Dne 22. t. m. je NEMSKI eesar Wilhelm praznoval svoje 84. rojstveno leto. Vsled tega je ncraiko Sasopisje napolnjeuo z navdusenimi t'lanki. ITAIJANSKE zbornice predsednik F a r i n i, • razzaljen po nekem poslancu, se je odpovedal predsednistvu. Na njegovo mesto je bil voljen " podpredsednik Spantigati. V obravnavi zaradi zvunanje politike je pokazala italijanska vlada ¦ Avstriji jako prijazno lice, — a drzavniki go- vore mnogokrat najuljndnise, kedar kujejo sov- razne nakane. rije poLasi kos za kosom masla iz pletenice v svoj kos ali pa, ce dobi sir, zmuzne ga ter vrze v cestni jarek, ima pd se ve da i druge dolgopwstne pajda-§e, ki vkradeqo blago hitro pospravijov Minoli teden so vk radii nekemu Saule-ju iz Sla-pa 30 funtov masla, in moz\ na mesto bi zasluzil par forintov voznine, moral je placati kraSevki vse maslo. AH ne bi se dalo tukaj po c. k. policiji ob cetertkih zjutvo lupeiem na solkanski eesti na perste stopiti? Mestni zastop goriSki je imel dne 24. t. m. javno sejo, pri katerej je mej drugim poroeal g. zopan, kako srfino je presv, cesar sprejel mestoo de-putacijo, ki mu jo. iestitala zaradi cesarjeviceve za-roke. Dalje je bii na dnevnem redu predlog zastran dopolnitvene volitve za mestni zbor in odsekovo po* rofiilo o prosnji, da bi se ustanovila v Gorici Se una (peta) lekarnica, Volltev bode 21, 23. in 27. aprila. 0 proSnji zastran lekarnice je prestopil zbor na dnev-ni red. Iz zapora izpuSSen vrnil se je iz Trsta domov Alojzij Mora, to je ti»ti tiskarki stavec, katere-ga je bila tukajSnja policija pred kacimi 14 dnevi vsled rekvizicije trzafike policije z vrednikom „lson-zouvim vred pod kljuc* dejala. Gosp. uradnik Jurettig pa je vstal lo v preiskovalnem zaportt, Pomilujemo ga tem vefi, ker se nam zdi Cisto neskodljiva oseba. Veteransko druStvo goriSko II. je imelo preteklo nedeljo izreden obfini zbor v prostorih tu-kajSnje nConcordiAcu. Zbranih je bilo nad 300 vmez tudi prav odlitnih oseb. — Gospod predsednik vitez Karol Catinelli se je spominjal v primernem govoru — govorjenem v nemSkem, italijanskein in sloven-skem jeziku — zaroke prevzv. cesavjevica Rudolfa s kraljiino belgijsko Stefanijo.— Navzodii sojz buruimi ^ivioktici segali v govor in z navduSenostjo sprejeli porofiilo, da je Njegovo Veli&nstvo prevzelo protekto-rat druStva, — Drustvo Steje zdaj uze 375 claitov. Domade stvari. Na§i drzavni poslanci gg. grof Coronini, dr. Pajer in dr. Valussi so prisli za velikono^ae praznike domov. Potrjena postava. Presv. cesar je potrdil v zadnji sesiji naSega deirinega zbora sprejeti na6rt postave, po katerem se uvrsti cestaod Kobarida sko-zi Staroselo, mimo Robifia do italijanske meje med skladovne ceste. Novadenje se je vr^ilo letos v polit. okraji goriSke okolice se slede^im uspehom: V AjdovSclni je bilo potrjenih k stalnej vojski 42 mladeniCev in k deielnej brambi 12, v Gorici (razan mesta) k stalnej vojski 72, k de^el. brambi 15, v Kanalu k stalnej vojski 27, k dez. brambi 17. Za KoritniSke pogorelce je poslalo slav. 2upanstvo rifenbersko znesek od 14. forintov. kteri se je v tamoSDji obeini v to svrho nabral. Bog blagim darilolcim stotero povrni! (Tako nam pise bovsko in-panstvo.) Zgorel je dve in polletni fantic" ne.cega CiCi-goja na dan device Marije v Solkanu. Krivda je zo-pet, kakor obieajao, roditeljev, kateri so revfika sa-mega — tako pravijo va§6anje — doma pustili ter vernivSi se na§li nesreCno se^gauega. Tatvina. D2e cele tri mesece sem zmanjkuje naiim ma§lo, sir in teleta v Gorict vozefiim hribov-cem kak| hleb sira ali pa po celo pletenico masla. Godi se ta tatvina od pol solkanske ceste proti Gorici in na jako zvit na6in. Tedva 16 letni deeak se baje vsede na vse zgodaj vozniku zadej na voz, ter Velik koncert v Trstu. Zadnja „Edinosttt je objavila sledefii poziv: V saboto, dne 3. aprila t. m. napravite druitvi „Edinosta in wtrla8ka slovanska &i> taNcaa velik koncort v gledi&Si Fen ice v ko-rist BtradajoCi.ii v Trrtu in okolici, Istri in na G6ri-8kem, pri katerem bodo sodelovale prve pevske mofii iz Trsta in okolice. (zbor nad 100 pevcev in pomno-ficni dobroznani Hnjdrihov kvartet) po tem slavni o-perni tenorist, gosp. Franjo Gerbcc in izvrstna pev-kinja p *spa Milka Grbfieva, popolni orkester imenitne vojaSke godbe polka Hess st. 40 iz Gorice pod osob-nim vodstvom tr2n§kemu obfiinstvu priljubljenega ka-pelnika, gospoda Milior-a in se mnogo drugih tzvrst-nih moCi tiiaskih in goriakih. Program: 1. Wagncr.—Onverturakoperi BRien-zi«—vojuski orkester.—2. Hajdrih.—wHercegovskaB— pojc zbor s kvartetom,—8. G. Meyerbeer.—Romanca za tenor iz opere „HugenottiB, I. dejanje—poje gosp. Franjo Gerbcc.—4. Hajdrih.—„V sladkih sanjah" — poje poiniiozeni kvartet.—5. Lumbye.—^NoCne podo-bea'— fantazija za godbo in solo na citrah — vojaSki orkester.—6. „?isoki Ctf—igra v enem dejanji.—7. Ch. Gounod. — Dvospev za sopran in tenor iz opere „Romt*jo in Julije", IV. dejanje — pojeta gospod F. Gerbec in gospa Milka Gerbfceva.—3. Deklamacija— gospodiaina E. Hakljeva.—9. Hajdrih.—„Sirotatt— poje pomnozeni kvartet,—10. pi. Zajc—„Noeiri straia-rj«—poje zbor.—11. Donizetti.—Reminiscenze iz opere „Lueia di Lamermooru — vojaSki orkester. Po do-vr§enem programu se zafine domafia zabava v glediS-Cni restauraciji, pri kateri bode svirala voja§ka godba in bodo pevali razni pevski zbori po programu, ka-terega priobCimo prihodnjiS. Zafietek koncerta.tofino ob 8I/2 uri zveder. Vstopnina: parterre soldov 60. galerija 40. sold. Sedezi I. vrste (fotelji) gold. 1. Se-dezl II. vrste (klopi) sold. 60. Vstopnina k domaci zabavi: sold. 20. Milosrcnosti se ne stavijo meje. Sedezi se kupujejo do petka 2. aprila v trzaSki citalni-ci. Ker je namen te veselice popoluoma humanitaren pa tudi rodoljubcn, vabita podpisaua odbora vse pri-jatelje dlovefianstva in posebno slovenske rodoljubje, naj se vdele^e te veselice in se posebe prosijo tudi take, ki se ne morejo vdeleiiti, da posVjejo svoj obo-lus.— V Trstu, dne 25. marcija 1880. Zdruzena odbora HEdinosti" in trzalke slov. Citalnice. PodmelSka ditalnica napravi na veliki pon-deljek 29. t. m. s6* sodelovanjem Pedinskih pevqev veselico se sledeCira sporedom: 1. Nagovor. 2. BDa-nici" (brenfiefii zbor se samospevom). 3. Deklamacija. 4. flSlovanM. 5. Igra „Nem§ki ne znajo". 6. Petelinfc-kova 2enitev (§aljivi zbor). Vstopnina 10 novih. (Kedor ve5 da: Bog mu plati!) ZaCetek toCno ob 7. uri zvefier. POsebna povabila se ne bodo razpoSiljala. K obilnej udele2bi uljudno vabi Odbor. Frosnja 1 Dru§tvo slovenskih vseuciliScmkov na Dunaji sklenilo je v predzadnjem zborovanji, da si napravi lastno knjizuico. Kedor koliiikaj pozna stanje slovenskega vseu-Cili§«nika na Dunaji, ve\ kak6 te2ko mu je zadoste-vati nameram svojim, zahtevam v6de. ' \ Te2k6 je to za onega, ki ima v srednjej men sredstev za vsakdanje svoje potrebe, veliko tezji za 6nega, ki ima pri tem boriti se za svoje zivljenjet Skoro popolnoma nemogoCe je pak ustrezati 2e-lji jnzahtevanju naroda, zakateregaboljSobo-doLnost ima skerbeti vsak slovecski vseu-$ili§Cnik doverSivsi svoje Studije —• po svojej najboljsej modi I Te2avno je dobiti tu nemfiko knjigo; a to te2a-vo se Se da premagati s6 silo! A kak6 se izobraziti v domaCera jeziku, kakd .t6_nada1je9ati-io,-J«ir-8a-je-iiaiiKl-]itt-g|mpii^-aUr^ realki; Sam si ne more kupiti slovenskih knjig (saj veCkrat za vsakdanjo potrebo nema gro&a); na pnso* do jih dobiti tu — na Dunaji — je tudi skoro ne-mogo5e; v knjigame, kakor je vaeufiilisfina in c. kr. dvorna,more Je eahajatf v omenej'enem Cqru, a v tem zahteva tarn le one knjige, ki mu imajo slu-zlti za IzobraSenje v predmetib, ki si jih je izvolil, da postane strokovnjalfom in tu more— brcz malo izjem — rabiti le o^mSko knjigo. Kakd pa to v numikem jeziku prldobljcno v6do ukoriatiti v doma&em jeziku, ako se nij vadil in po* skuSal v domafiem jeziku, ako si nij pridCil tchniCkih izrazov i druzega v slovenlclni? Da bi slovcnsko knjigo dobil domov, je to «H sploh nemogofie ali pa le pod teSavnimi pogoji. Da je MSlovcnji" kot drultvu knjiinico mogoCe napravi ti, dokaz so drufitva, ki uze imajo l&Btne knji^nice, a Stejejo manj druStvenikov, nego „Slove-nija." tSlovenijaa je po § 1. druStvenih pravi) izobra-^evalno dru§tvo, in knjilnica bi bila v tem ozlrujed-no najboljSih sredstev. To so tedaj tehtni in prepriCevalni razlogi ^ naprav knji^nice! Stalno na Dunaji blvajofi slovcn^k rodoljub pre-pustil je za knjiznico nSlovenljett radovoljno proBtora v svojem stanovanji. Na Dunsji bivojofii slovcnskl ro-doljubi obljubili so uie podpirati flSlovcnijoH podjetje s tem, da nam bote* podariti knjig, da prosijo znance, da jih dni poSlj Navadno je te ba2e turSica jako rodovitna in vse skuSnje proglalajo do zdaj, da je ta sorta neprecen-Ijive vrednosti. , Da zamorejo nasi gospodarji z njo poskusnjo na-rediti, oddaje GoriSka kmetijska Sola radostno tudi manjSe mno2ine semena. Kedor ga 2eli dobiti, nai se v 8 tin eh pismeno oglasi pri vodstvu slov. pddelka dezelne kmetijske §ole v Gorici. I Ker smo na konci prvega getrtle^a, pri-pwoSaaio prav nojno vsem p. a. naroenikom, kateri si z naroSnino v zamndi, naj skoro po-ravnajo svoj dolg, ozlroma ponove* narofcbo. LISTNICA UREDNISTVA. G. A. S. t B—xt. Zdelo se nam je dostojnise, priobfiiti t tej oViki. — O toineu dogod-ku pozvedeli smo pozno in osupnilb nas je porocdo tem Iroje, ier nisnw ml vedeli o boksrai. Bodite zngoto^jem prav od-kritoatfoaga so$otja^--— . ... 6. dop, * Dunaja. Prepowi© prejeu; Jepa hval* ia pro-timo, oatanite mm svtsti Bog! G, dop, a Cerkljaaskegit. PndMrao priboanjie, ker nam je sa daaaiaji Wit pnponu» doilo. Javna zakvala Vaemogoineinu je dopadlo po mesee dni traja-M\ bolezni k sety poklictti najinep prejjubega oLeta, ALOJZIJA SORG-A, podiupaua bovikega. Za Casa bolezni javili so nam prljatelji od blizo in dalefi svoie aotntje. Prekrasaega sprcvoda se je delezila prostovoljno in corpore pregastita dnhov§Lina celega dckanata, na§a citalnica se svojim verlim pev-ikim zborom in s praporjem, poklonivsa ob enem spo-minu predrazega nama raojeega sprelep venec; sle-dili so dalje gg. obCinski zastopniki z g. zupanom, gg, c k. uradniki in mnogobrojno obcinstvo. Za ta sijajui dokaz zivega in prijateljskega so-bk%\% in spoMovanja izrekava podpisana iz dna svojih raujsnih src iakreno zahvalo. V Bovca 18. niarcija 1880. ALOJZW iu KAROLINA SOBC. Poslanica. Slovenski pisatelji, ki iraajo gotove gledaliSke igre, bodi si izwne ali poslovenjene, so uljudno proSeni, da svoje roko-pise Sim preje tem bolje posljejo podpisanemu od-boru. Dramaticno drustvo bo pripravne poizvode ali prioMilo v „Slovenskej Taliji" all pa na oder spra-vilo jih, It ae s pi&atelji pogodi gled6 nagrade. Gospodje, ki so volje iz druzih jezikov na slovenski prevajati gledaliSke igre, pa nemajo primermh originalov, naj blagovoIS oglasiti sc pisoieno in ob jednem naznaniti, iz katerega jezika M6 prestavljati. V Ljubljani, dne 22. januarija 1880. Odbor „Dramaticnega druslva". ret cerkveuili pesnij za moski zbor oglasbil f Avgust Leban, uredil Janko Leban, ucitelj v Lokvi, natisnil in zalozil R. Milic v Ljubljani. Tako se zove glasbeno delo na svitlo pri-sed§e v Milicevej tiskarni v Ljubljani, kjer se dobiva po 60 kr. iztis (po posti 65 kr.). IZVRSTNO kaior sli7S7ka ter pmo tropinsb spjs. pi iz sTwiDSEE mm bratov Reiaiilgliaus, se dobiva vedno ter po najnizji ceni Eaveie '& Ferfila na Korenji pri vodnjakn. posebno dobrega belega? ali visoko rudecega do-lenjskega vina po gold. 5 do 5.50 vedro proti poslljatvi posode pri A. Cvenkeljnu v Sev-nici (Lichtenwald) Stajersko. Pri ccs. far. zastavljavnici v aa Duaaji resene %UM 1IBE po nezaslisano nizkib izjemnih ceoah n.imreL 70 odstotkov pod kupno ceno Kazne zaloge iepnih ar, ki »a Wle za pro«»| r ier w> z»padle ter am pa dr«ib««iii p*t« P » I laitunj priile f ««!« roka. Zato smo v polozaji, da lahko prodamo prave slate, sreberne in nikelnove lire, najboljse svioarske izdelke, vse proti Sletni garaneiji, da le »ai denar »a»aj dotoimo, 70 percentov pod navadno tovarnisko eeno, talo da s» are skoro of* za.ston{. "VS "^^ V«W itoTOk» «b«gi all fc»p«, p«trtfcij» atef fc*t«m je bwp- fiikrut najsvestejia prijateljic* t» >yrt«Q*f»lk» »k«S «•!«> *l»Uei»i«-.l*j p« m p«B^I» »f«l«» ptUikm, ki •* »oril» »ikJ*f *tS »• po-*»««, omisliti »i »k»r» J» »l* »oltgaivaniLneni nafiinu po/Iuiuna, da j» noben zlatar na svetu ne razlofi od pravo ziate uro, katera so navadno kupi za tako drag! denar; poprej je stala brez pozlaSenja 24 gl„ zdaj s po/.laconjcm vred mimo gl. 12.&0. Sreberna cilindriea iz pweg» n lot. ziata, oun«j 187fl. proFYrii^y7rertrB arfj«nSR a: hnimi dozami se dust/u ruhli uilnk, in pri zafiutlh boloznih v ulit-i»}lh ptyeb, klinlko otiiJh pngost'ima uzruk bolezni, DunaJ W'l, llavnut. c. U.iioiiiice dr. Loiinscr, Diuiaj. Wt«flnn Ta *oda Jo (iiistalft inutmcttlla po *»n,j| pfljatul |«st» f* inu n. nustl( dft „„,, pr,lT /AUi!rmi /.Kniita bruz mi:iio*nih stran-skill uelnkur zanesljlro poniaua, KunaJ 1877. €. kr. botiiiea UiHloifstifttiiig, Duiuij, Letno porocllo 18TH. Hoi z organicno nupiiko na sreu je pi I skozi en mesec vsako jutro pol kozarca, Toda jo vodno enako rablo udl« njala In njemu je )»»» prav dobro. _ __ _ €. kr. ob6ti«i"b»iiiica>'Dunaj''. j7^L0*l scbe-ja. „!'ri zelodecnem in crevosnem hataru, bablt zaprtji, bre^teS-ttojti. krvenetu tgoicenji, hcmorUlah, jeteniih bolestlb iu i«n*kiU bolezniii «o ae donngli izvrstnl uspehl." 1878. Uobiva so v Uoriui v'lekarnici C ZANKTTI, pa tudi v vselt lelmniicali in zatogah miacralnib vod. — Kitzkazl ltd. zastotij po razpcJiljevainemvodstvu v Uudapost LCC^ggMgpS^Sg Zoper vsaki kaselj! prsne boleati, praskanje v goltniku, zagerljcnje, za-slizenje, pljuvanjekryi, naduho, oalovski kaSelj, jetcni kaselj je Mayer-jev beli prsni simp I najzaneslfiveji in najboljat domafii pripomocok. Pravi dobiva so samo pri J A. FKANZOM i Pontoni-jeva lekarnica v Gorici. "?ggggggggggggggggt j Sk.oro v dUix*! Velikansko zalogo blaga, ki smo jo prevzolt od oskrb-•' nistva konkurzne mase faliranu „zdritzene tovavne bri-; tanija-srebra" ra-prodajamo za "5 odstotkov pod cenit- TijO, samo zn. to, da zamoremo zndostiti plaeilnim zavezno-stim. Za 3amo 1 gl. 25 kr. ae dobi jako lepa namizna o-prava iz britanija-srebra, katera je stala poprej 35 gl. ; — in siccr: t 6 namiznih nolev z izvrat. jekleno ostrino — 0 prav. engl. » vilic \:. brit. srebra — 6 masivuili ?.Iie iz brii. srebra — 6 ! najfinejih zlicie za kavo \r. biit. srebra — t tezak zajemalnik ; za juho iz brit. srebra — 1 mosiven zajemalnik za mleko iz I brit. srebra — 6 najfineje ciziliranih postrcznih tablie — 6 ; lzbermh noznih podstavkov iz kristala — 3 lepo niasivne kn-• pice za jajca — A krasne sladkome tase — 1 okusen zabojeek | za popor ali sladkor — 1 prav lino sitice za eaj — 2 Hena ! salonska svecnikn. (-V2 komadov). Narocbe proti povzetji ali s predplacilu naj se posiljajo pod naslovom: Vereinigte Britanniasilber-Faliriks-Depot "VVien, 11. Untere Donaustrasse 43. kojih riobrota in izvirnost se garan-™ tttje, so na prodaj po prav spodobnili cenali. Od aprila naprej se bodo dobivale fill tudi raznovrstne rastline, kakor georgi- nije, pelargoniji, verbene ltd. in drugi poletni pridelkj, rastoci na vrtu gospe grofinje M. Coronini. Vhod na vrt je za prestoino cer-kvijo v Gorici zraven novega ferovza. E. FISCHER Via ponte tmovo stev. 68. trgovec se stcklenino v Gorici odperl je J|| novo prodajalnico V Rasfelu h. st. 298 ter priporoca svojo bogato zalogo ste-klenic, kozarcev, kristalnatcga in porce-M lanastega blaga, sreal, sip, svetilnic in I I sploh vse.^a, kar spada v to vrsto. Po-I | strezba bo vselej rocna, in cene liajnize I | mogoce. &c 3C 2C