Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 14, št. 2, s. 75 - 102, Ljubljana 1976 UDK 634. 0.172. 8+634. 0.181. 35(497.12) TERESTRIČNE GLIVE V KRAKOVSKEM GOZDU Stana HOČIWAR in Milica TORTIC Sinopsis Avtorici sta pri raziskovanju višje mikoflore v Krakovskem gozdu pri Kostanjevi- ci na Krki zbrali in določili 93 terestričnih gliv. Od teh je 12 zelo pogostih. 31 pogostih, 24 manj pogostih in 26 redkih vrst. Med njimi je 63 mikoriznih gliv in 13 takih, ki razkrajajo steljo in listni opad, da se spremenita v rodovitno s prste- nino ter s 17 gob, ki se razvijajo v tleh. brez rastlinstva (terikolne). 40 gob je užitnih in 12 strupenih; od teh so 4 v surovem stanju strupene, kuhane pa užitne. TERRICOLOUS FUNGI IN LOWLAND OAK FOREST KRAKOVSKI GOZD Stana HOČEVAR and Milica TORTIČ Synopsis During the investigations of higher mycoflora in Krakovski gozd near Kostanjevica on Krka, the authors collected and determined 93 species growing on soli. Of these, 12 species are very frequent, 31 frequent, 24 less frequent and 26 rare. Mycorrhizal are 63 species, whilst 13 species decompose the litter turning it in- to fertile soil. There are also 17 species which grow on bare soil. Among the species found, there are 40 which are considered as edible and 12 poisonous; however, some of them (4) are poisonous only when raw, but become edible when cooked. . 75 Prispelo: 5.7.1976 Naslova avtoric: Stana HOČEVAR, dipl. biol. višja znanstvena sodelavka Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri biotehniški fakulteti 61000 LlUBI.JANA, Večna pot 30, YU dr. Milica TORTIC, dipl. biol. naučni saradnik Institut za botaniku Sveučilišta u Zagrebu 41000 ZAGREB, Marulicev trg 20 /II, YU ; 76 UVOD V razpravi "Višja mikoflora v Krakovskem gozdu" (Hočevar-Tortic, 1975) sva obdelali glive, ki se razvijajo v živem, rastočem in podrtem drevju, v hlodovi- ni in obdelanem lesu, ki je vgrajen v naravi, Vse te glive neposredno zelo zani- majo gozdarje, ker povzročajo v lesnini iglavcev rdečo, v lesnini listavcev pa belo progavost, V obeh lesninah povzročajo rjavo, temno ali destruktivno trohno- bo, v lesnini listavcev pa še belo ali korozivno trohnobo. Nekatere od obravnava- nih gliv izzovejo veliko gospodarsko !ikodo, ker primarno povzročajo su!ienje drev- ja, sekundarno pa še trohnenje lesnine. V tej študiji prikazujeva glive, ki se razvijajo v tleh brez rastlinstva, v stelji, listnem opach.i in drugih organskih ostankih ali pa žive s koreninjem rastočih dre- ves v mik:orizi. Večji del teh gliv so obligatne gniloživke, ker črpajo hrano sa- mo iz mrtvih organskih ostankov, kot so odpadki zelnatih rastlin, drobnih živalic in odpadlega listja. Druge glive, ki se tudi razvijajo v tleh, mikorizne, žive te- sno povezane z živim, rastočim drevjem. Te so "slabi" paraziti, ker je mikori- za mutualistični parazitizem (Kiipatic, 1974). Njihove niti (bife) obdajajo korenin- ske laske in tudi prodirajo v intercelularne in intracelularne prostore povriinske- ga celičja koreninic, iz njih črpajo potrebne organske snovi (asimilate), drevo pa izrablja vodo in v njej raztopljene anorganske snovi (N spojine), ki jih dobe gli- ve iz humusa v gozdnih tleh. Pri tem i:mata (črpata) oba udeleženca (drevo in gli- va) korist: gliva asimilate, drevo pa anorganske du!iikove spojine. To je ektotrof- na mikoriza, ki je zelo koristna za gozdno drevje. Nekatere glive sestavljajo mi- korizo z določenim rodom ali celo s podrodom ali sekcijo drevja, druge pa so manj izbirčne, najdemo jih kot spremljevalke več, različnih rodov drevja. Tako lahko živi samo eno drevo v mikorizi z več vrstami gliv. Terestrične glive so zelo pomembne članice gozdnih vegetacijskih združb. Zato ne bi smele biti za gozdarje nič manj zanimive, kot so lignikolne glive. Gnilo- živke razkrajajo organske ostanke, mikorizne glive pa omogočajo svojemu ude- ležencu (partnerju) - drevesu - boljšo in lažjo oskrbo z du!iikom, tj. dobro rast in razvoj. V nekaterih državah že delajo poskuse, in sicer: mlada drevesca v drevesnici cepijo s čisto kulturo ustrezne mikorizne glive. Ko se mikoriza sta- bilizira, presadijo drevesce na določeni, izbrani teren. Tako je zagotovljen razvoj mikorize, posebno takrat, ko gozdno drevesno vrsto prvič sadijo na izločenih gozdnih tleh. Tako drevje bolje uspeva kot neobravnava- no (netretirano) s podgobjem mikorizne glive. Toda vzgoja mikoriznih gliv v či­ sti kulturi in v velikih količinah je zelo težavna in draga, zato še dolgo ne bo mogoče vzgajati tako tudi užitnih mikoriznih gliv (Cetto, 1971; podelili Moserja). Tako za razvoj terestričnih gliv, kot za lignikolne glive so pomembne zunanje o- koliščine, predvsem določena toplota in vlaga. Različne vrste zahtevajo različne vremenske razmere. Zato sta rast in pojavljanje gob odvisni od letnega časa: nekatere gobe rastejo samo spomladi, druge poleti, največ pa se jih razvija je- seni, Zunanji dejavniki niso vsako leto ob istem času (sezoni) enaki. Zgodi se 77 na primer, da se kako leto tudi splošno znane užitne vrste gob sploh ne pojavijo ali pa jih zraste zelo malo, tako da jih raziskovalec, ki pride na teren, ne najde. R>leg tega so trosnjaki terestričnih gliv mesnati in razmeroma kratkotrajni. Za- radi vsega tega ne moreva trditi, da sva zbrali in zabeležili prav vse vrste na določenem terenu, čeprav sva tam raziskovali več let. Tako sva v najinem popi- su terestričnih gliv posamezne na splošno znane pogoste vrste morali razporedi- ti med manj pogoste ali celo med redke, ker sva našli zelo malo trosnjakov. Enako kot sva razporedili lignikolne glive, sva tudi v tej študiji razvrstili tere- strične glive v štiri skupine glede na to, v kolikšnem številu so se pojavljale ob raziskovanju. Razdelili sva jih v: zelo pogoste, pogoste, manj pogoste in redke. Pri tem moramo vedeti vse tisto, kar sva zapisali v predzadnjem odstavku. REZULTATI RAZISKOVANJ V Krakovskem gozdu sva zbrali in določili tele vrste terestričnih gliv: Zelo pogoste vrste l. Bo 1 e tu s e d u 1 i s Bul l. ex Fr. sensu lato - užitni goban. Je zelo razširje- na goba v presvetljenih dobovo-gabrovih sestojih in ob njihovih robovih. Raz- vija se tudi v mladem smrečju in borovju, na gozdnih jasah, ob gozdnih po- teh in ob grmovju. V letih neugodnih za njegovo uspevanje, se pojavlja posa- mez, v ugodnih letih pa v skupinah. Nabiramo ga že zgodaj v sezoni, posa- mezne osebke včasih že sredi maja, večja bera pa je od julija do konca okto- bra. Različna sestava tal, množina vlage, toplote in svetlobe so vzrok, da nastopa užitni goban v številnih, bolj ali manj izrazitih različkih. Kot poseb- no vrsto ločijo B. reticulatus Schaff. - poletni jurček, pšeničnik, hrastovec. Če je ugodno vreme za njegovo rast, se razvija v množici poleti, odtod ime. Raste v svetlih dobovih in gabrovih sestojih. Obe vrsti sta si zelo podobni in ju včasih težko ločimo, zato sva pšeničnika uvrstili iz praktičnih razlogov kar v zgornjo vrsto. Na splošno menimo, da je užitni goban (v širšem pomenu) najokusnejša jedil- na goba in ga uporabljamo za pripravo raznovrstnih jedi. Je tudi mikorizna gliva. Sestavlja mikorizo z dobam, belim gabrom, smreko in rdečim borom v Krakovskem gozdu, drugje pa tudi z drugimi drevesnimi vrstami (Ortos, 1961; Trappe, 1962; Horak, 1963; Watling, 1974). 2. Cantharellus cibarius Fr. - užitna lisička, navadna lisička, Razširje- na je v sestojih doba, ki so mu primešani predvsem beli gaber, poljski brest ali črna jelša pa tudi smreka ali rdeči bor. Je užitna in mikorizna goba. Mi- korizo sestavlja z dobom, belim gabrom, smreko, rdečim in zelenim borom, pravim kostanjem, jelko in bukvijo (Orros, 1961; Trappe, 1962; Horak, 1963). Pojavlja se od srede maja do srede novembra. Nastopa v skupinah in kakšno leto celo v množicah. 78 3. Cortinarius hinnuleus (Sow. ex Fr.) Fr. - zemljasto dišeča koprenk:a. Ta raste predvsem v svetlih dobovo-gabrovih in v jelševo-dobovih sestojih. Najdemo jo tudi pod brezami, topoli, pod smreko in vrbami. Njeno meso je oker rjavkasto in ima neprijeten vonj po prsti (zemlji). Odtod tudi njeno ime. Ni užitna, sestavlja pa mikorizo z dobom in vrbo (Trappe, 1962; Vasiljeva, 1973). 4. Craterellus sinuosus Fr. - siva trobenta. Prebiva v mešanih sestojih doba in belega gabra, črne jelše in doba. Je užitna goba. 5. Hebeloma sp. - medlenka. Eno vrsto omenjenega rodu sva našli v množi- ci na pogorišču v dobovo-gabrovem sestoju, Gob nisva nabrali in jih tudi ne natančno določili. Medlenka je mikorizna gliva. 6, Laccaria laccata (Scop. ex Fr.) Berk. et Br. - rdečkasta bledivka ali rdečkasta pološčenka. Ta goba se razvija od poletja do jeseni v humoznih, vlažnih, kislih tleh v dobovo-gabrovih in jelševo-dobovih sestojih. Našli sva jo tudi ob robovih močvirja. Raste v stelji in listnem opadu (Mikola, 1956, cit.; Horak, 1963). Watling (1974) celo dopušča možnost, da živi v mikorizi s koreninjem hrasta. Trappe (1962) omenja, da je v mikorizi s Picea, Pinus, Betula, Fagus, Populus, Salix, itd. Je užitna goba, ker pa ima žilavo meso in je majhna, ni veliko vredna. 7. Lactarius camphoratus (Bull.) Fr. - kafrna mlečnica. Najraje uspeva v smrekovih gozdovih, posebno tam, kjer je debel sloj odpadlih iglic ali pre- proga mahov, ki jo sestavljata Hylocomium splendens in Hypnum schreberi, redkeje v čistem borovem gozdu. Nastopa tudi v listnatih gozdovih, posebno v bukovih (Neuhoff, 1956). V Krakovskem gozdu sva jo našli največkrat na tleh pod smrekami v mešanih sestojih doba, belega gabra in smreke ter smre- ke in doba. Ugotovili sva tudi, da je rasla med mahom ob dobovih panjih in na osnovi rastočega doba, ki se mu delno že suše veje v krošnji. Kafrna mleč­ nica in druge vrste mlečnic se razvijajo tudi v strohnelem lesu, toda zelo red- ko (Singer, 1962). V mikorizi živi predvsem s smreko in z dobom. Trappe (1962) piše, da živi kafrna mlečnica v mikorizi z bukvijo in različnimi vrsta- mi hrasta. Mleko je belkasto vodeno, a njen duh je sladkasto kafrn, prediren, še predirnej§i pa postane, ko gobo posušimo. Nekateri ga primerjajo z duhom maggi kock ali cikorije. Nekateri ljudje uporabljajo kafrno mlečnico ~aradi du- ha za začimbo. s. Lactarius pergamenu s (Swartz ex Fr.) Fr. - bela poprovka, bela glad- ka poprovka. Je zelo razširjena goba v mešanih sestojih doba in belega gabra; doba, belega gabra, jelke in poljskega bresta; smreke in doba. Njeno meso je belo, trdo, krhko in prijetnega duha. Mleko je belo in ostro peče, in ne spre- meni barve, če gobo posušimo ali pa kanemo nanjo nekaj kapljic KOH. Je mi- korizna goba. Užitne so samo mlade gobice, pečene s slanino, kuhane so gren- ke. Nekateri jo uporabljajo za začimbo. 79 9. Lactarius piperatus (L. ex Fr.) S. F. Gray = L. glaucescens Crossl. - zeleneča poprovka, zeleneča poprova mlečnica, zeleneča gladka poprovka. Nabiramo jo od junija do jeseni v dobovo-gabrovih, dobovo-jelo- vih in smrekovo-dobovih ter gabrovo-smrekovih sestojih. Je zelo podobna beli poprovki, toda njeno belo mleko pomešano s KOH, postane zlato rume- no, pri sušenju pa se obarva sivo zeleno. V svežem stanju, na terenu, se težko razlikuje od prejšnje vrste, zato ne moreva trditi zanesljivo, katera od njiju je pogostejša. Meso in beli mlečni izcedek sta tudi pri tej vrsti gliv zelo pekoča. Užitna je pečena, Nekateri jo dodajajo jedem kot začimbo na- mesto popra. Je tudi mikorizna gliva. Mikologi prej niso razlikovali teh dveh vrst; v literaturi so ju navajali samo kot eno-L. piperatus, ki sestavlja mikorizo z dobom, lesko, borom, bukvijo (Trappe, 1962). 10. Lactarius quietus Fr. - hrastova mlečnica. Je zelo pogosta guba v me- šanih dobovih sestojih. Živi v mikorizi s koreninami hrasta; zato je stalna spremljevalka doba in gradna v Krakovskem gozdu. Na kislih tleh ne uspeva. Našli sva jo razen na tleh tudi na dnišču debla še rastočega doba. Kot sva že omenili, se mlečnice lahko, toda zelo redko, razvijajo v razkrojnem le- su. Mleko hrastove mlečnice je blago, nekoliko pekoče, z lahno rumenkastim odtenkom. Diši po stari masti in listnih stenicah, posebno stare, posušene gobe. Je zoprnega okusa, a postane užitna, če jo temeljito prekuhamo in vo- do odlijemo (Michael-Hennig, 1970). Trappe (1962) ugotavlja, da je hrastova mlečnica v mikorizi z dobom in drugimi vrstami hrasta, z bori in s pravim kostanjem. 11. Lactarius serifluus (DC) Fr. - vodena mlečnica. Goba raste v dobovo- -gabrovih sestojih in jo najdemo pretežno pod dobi pa tudi pod belimi gabri in bukvami. Živi v mikorizi z njihovimi koreninami. Njeno mleko je vodeno, čisto in blago. Goba diši po listnih stenicah. Ni užitna. 12. Naucoria cf. escharoides (Fr. ex Fr.) Kummer - se razvija v vlažnih tleh pod jelšami v jelševo-dobovih sestojih. Pod jelšami raste nekoliko vrst tega rodu, ki so si med seboj zelo podobne in jih je težko razlikovati. Gli- va, ki sva jo našli, je najbolj ustrezala določeni vrsti. Zabeležili sva tudi, da raste med mahom na dnišču starih dobovih debel, ki še priraščajo. Ho- rak (1963) piše, da je gobica fakultativna mikorizna gliva. V mikorizi živi namreč s koreninami zelene jelše; Trappe (1962) omenja, da živi v mikorizi z Alnus crispa. Pogoste vrste l. A man it a c it r in a (Scbaeff. ) S. F. Gray - citronasta mušnica. Najdemo jo v množicah od srede poletja do oktobra v dobovo-gabrovih sestojih, ki jim je posamično primešana smreka. Meso je belo in mehko ter zatohlega duha po surovem krompirju. Okus ima po repi. Je strupena, a ni smrtno ne- varna. Lange (1970) navaja, da ni strupena in meni, da je brez vrednosti. Je mikorizna gliva. Trappe (1962) omenja, da je citronasta mušnica v miko- rizi s hrasti, bukvijo, smreko, jelko in z bori, 80 2. Amanita rubescens (Pers. ex Fr.) S.F. Gray - bisernica, rdečkasta mušnica, kurešnica. Nabiramo jo od konca junija do pozne jeseni v mešanih sestojih doba, belega gabra, jelke in poljskega bresta, nato doba in belega gabra, dalje črne jelše in doba ter doba in smreke. Bisernica se pojavlja posamično in tudi v skupinah. Sestavlja mikorizo z dobom, smreko, bori, bukvijo in drugimi listavci ter iglavci. Bisernica je pogojno užitna. Vsebuje hemolizin, ki povzroča prebavne motnje, če bi jedli bisernico surovo. S ku- hanjem ali pečenjem se hemolizin. uniči; potem je bisernica zelo okusna in lahko prebavljiva goba. Treba jo je dobro prekuhati in prekuhano vodo zavre- či. Na splošno je priporočljivo, da večine gob ne jemo surovih. Meso je be- lo, ko ga prerežemo, pordeči, posebno na osnovi beta. Okus surove biserni- ce je zoprn, neugoden, kuhane pa mil in prijeten. 3. Amani ta vaginata (Bul!. ex Fr.) Quel. - sivi lupinar. Ta se pojavlja od julija do oktobra ob robu gozda in po gozdnatih travnikih ter v mešanih sestojih doba in belega gabra; črne jelše, belega gabra in doba. Uspeva na kislih in spranih tleh. Tudi sivi lupinar je surov škodljiv, užiten je samo ku- han. Meso je belo, krhko in drobljivo. Tako kot druge vrste tega rodu je tu- di sivi lupinar mikorizna gliva in živi v mikorizi s koreninjem različnih dre- vesnih vrst (Trappe, 1962; Horak, 1963; Vasiljeva, 1973). 4. Clitocybe gibba (Pers. ex Fr.) Kummer - okrasto rjava livka. Razvija se v odpadlem listju v dobovo-gabrovih sestojih in ga razkraja. Je užitna, a nekoliko žilava. 5. Collybia cookei (Bres.) J.D. Arnold in C. tuberosa (Bull. ex Fr.) Quet se razvijeta iz sklerocijev v listnem opadu ali v gnilih ostankih gob. Gobici sta si zelo podobni in se razlikujeta predvsem po barvi in obliki skle- rocija. Na§li sva ju v dobovo-gabrovem sestoju v množici. Gobice so bile te- daj v zelo slabem stanju, tako da nisva mogli določiti, katera od njiju je, ali celo obe. Pri naslednjih obhodih ju nisva več našli. Obe gobici razkrajata odpadlo listje in ostanke gob. 6. Coltricia perennis (L. ex Fr.) Murr. raste predvsem v kislih pešče­ nih gozdnih tleh, posebno tam, kjer so dobom primešane v večjih ali manj- ših skupinah smreke. Pojavlja se posamez v množicah ali pa v skupinah tudi ob gozdnih poteh v smrekovih sestojih. 7. Craterellus cornucopioides (L.) Fr. - črna trobenta, mrtvaška tro- benta, črni piskrič. Je tipična mikorizna gliva listnatih in iglastih gozdov, največkrat pa jo najdemo v bukovih gozdovih. Raste v številnih velikih skupi- nah, od poznega poletja (avgusta) do pozne jeseni (novembra). V Krakovskem gozdu sva našli mrtvaško trobento v dobovo-gabrovih in gabrovih sestojih, ki jim je posamez primešana smreka. Črni piskrič je užiten, največ ga uporab- ljajo za začimbo. Trappe (1962) piše, da živi črni piskrič v mikorizi s hra- sti, z bukvijo in s smreko. 81 8. Gerronema fibula (Buli. ex Fr.) Singer - se pojavlja v močvirjih, naj- večkrat v gozdovih, ki so poraščeni z mahom. Ugotovili sva jo na vlažnih tleh med mahom ob robu gozdnih poti v dobovo-gabrovih sestojih, na tleh med mahom v jelševo-dobovih sestojih in med mahom na koreničniku rasto- čega doba, ki se že suši v dobovo-smrekovem sestoju. 9. Hebeloma crustuliniforme (Buli. ex St.-Am.) Quel. - solzeča med- lenka. Nabiramo jo od julija do novembra v dobovo-gabrovih in jelševo-do- bovih sestojih. Diši po redkvici. Je užitna, toda ne preveč okusna; v večjih količinah jo je treba dobro prekuhati, da ne škodi. Sestavlja mikorizo z raz- ličnimi drevesnimi rodovi (Trappe, 1962); z brezo (Kišpatic, 1974). 10. H e bel o m a sina p iz a n s ( Paulet ex Fr. ) Gill. - redkvičasta medlenka. Enako kot prejšnja vrsta tudi ta medlenka uspeva ob istem času in na enakih območjih v dobovo-gabrovih in jelševo-dobovih sestojih. Močno diši po redk- vici, močneje kot H. crustuliniforme, odtod tudi ime. Ker greni, ni užitna. Nekateri mikologi celo menijo, da je slabo strupena. Verjetno je tudi miko- rizna gliva, enako kot solzeča medlenka. 11. Humar i a h e mi spha e r i c a (Wiggers ex Fr. ) Fuckel. - Gniloživka oblikuje najraje apotecije na vlažnih tleh, ob robu gozdnih poti in ob dobovih panjih. Zasledili sva jo tudi med mahom na že zelo razkrojenih dobovih deblih, ki leže na tleh, in sicer v naravnem rezervatu pragozdnega tipa, v Krakovem. Je torej terikolna in fakultativna lignikolna gliva. To potrjuje tudi Horak (1963). 12. Hygrophorus cossus (Sow. ex Bk.) Fr. - rumeneča polževka. Pojavlja se v svetlih dobovo-gabrovih sestojih. Goba je bela; starejša in pri sušenju postane rjavkasto-rumena. Diši neprijetno po gosenicah vrbarja (Cossus cos- sus L. ). Ni užitna. 13. Hygrophorus eburneus (Bull. ex Fr.) Fr. - bela polževka ali bela pol- žarica. Raste v istih sestojih kot prejšnja vrsta in ji je zelo podobna. Vedno ostane bela, tudi ko se posuši, in nima tako močnega duha. Na terenu ju tež- ko razlikujemo, pa ne moreva trditi, katera od njiju je pogostejša na območ­ ju, ki sva ga raziskovali. Šele pred kratkim so ju mikologi jasno določili kot dve vrsti; zato ni zanesljivo, na katero od njiju se nanašajo podatki iz lite- rature o mikorizni zvezi s posamezno drevesno vrsto. Moser (1967) navaja, da se obe pojavljata predvsem pod bukvami. Trappe (1962) omenja, da sestav- lja bela polževka mikorizo s Quercus spp. , Horak (1963) pa trdi, da s smre- kovimi koreninami. Vasiljeva (1973) piše, da sestavlja bela polževka mikori- zo s koreninami hrastov, lipe in breze. Bela polževka je okusna, dobra jedil- na gliva. 14. Inocybe geophylla (Sow. ex Fr.) Quel. var. violacea Pat. - vijoličasta razcepljenka. Posebno rada se razvija v skupinah v vlažnih tleh ob gozdnih poteh v dobovo-gabrovih, jel!!evo-dobovih in jelševo-gabrovih sestojih. Je sla- bo strupena in neužitna pa tudi mikorizna gliva. 82 15. Laccaria amethystina (Bull. ex Merat) Murr. - vijolHiasta bledivka ali vijoliliasta poloi6enka. Raste v humoznih gozdnih tleh, ki so prekrita z debelo plastjo odpadlega listja. Ta goba ga namre6 razkraja. Uspeva v dobo- vo-gabrovih in jelievo-dobovih sestojih. Na mo6virnih tleh je zelo redka. Ne- koliko je podobna redkvičasti čeladarki (Mycena pura), ki močno diši po redk- vici, vijoli6asta bledivka pa nima tega duha. Gobica je užitna. Sestavlja tudi mikorizo z dobom (Trappe, 1962; Vasiljeva, 1973), . 16, Lactarius circellatus Fr. - trakasta mloonica. Ta mlečnica se razvi- ja v Krakovskem gozdu, najraje v mešanih sestojih belega gabra in doba. Naj- pogosteje jo najdemo pod belim gabrom, dobom, poljskim brestom ter pod velikim in ozkolistnim jesenom. Z omenjenimi drevesnimi vrstami sestavlja verjetno mikorizo (Moser, 1967). Je ostrega okusa, ne vemo pa, za kaj se uporablja. 17. La c tari u s de c i p i en s Quel. - žveplasta mlečnica. Prebiva v dobovo- -gabrovih sestojih pa tudi pod smrekami, Je mikorizna gliva. Trappe (1962) ugotavlja, da je v mikorizi s črnim· in rdečim borom in z različnimi vrsta- mi hrasta. Njen mleček je bel, 6e pa gobo ranimo, na zraku hitro porumeni. Dobi barvo žvepla in je ostro pekoč; zato žveplasta mlečnica ni užitna. 18. Lactarius pyrogalus (Bull,) Fr. Goba raste v dobovo-gabrovih sestojih pod lesko. Z njenimi koreninami sestavlja mikorizo. Trappe (1962) meni, da živi v mikorizl poleg leske ie z belim gabrom in s hrasti. Ni užitna, ker njen beli mle6ek zelo ostro peče. 19, Lactarius volemus Fr. - mlečna pe6enica, hruievka. Ta se pojavlja in razvija v glavnem od julija do začetka oktobra v dobovo-gabrovih, dobovo- -gabrovo-smrekovih in smrekovo-dobovih sestojih. Nastopa bolj posamezno in le na vlažnejših tleh tudi v skupinah. Živi v mikorizi z različnimi dreves- nimi vrstami, kot npr.: (percus spp., Carpinus betulus, Castanea sativa, Fagus silvatica, Populus tremula, Pinus pinaster (Trappe, 1962). Je ena iz- med redkih gob, ki je užitna in že surova okusna. Če mle6no pečenico rani- mo, izlooi veliko belega mlečka, ki je lepljiv in močno diši, nato pa posivi (sl. 1), Njeno meso je sprva belo, nato rumenkasto, če ga ranimo pa porja- vi. Mlado meso diši po glogovem cvetju, staro pa po ribjem olju, a je mile- ga okusa •. 20. Leccinum· griseum (Quel.) Singer - gabrov dedek, Raste v boljših, naj- raje na apnenih tleh, predvsem pod belimi gabri, redkeje pod drugimi listav- ci, kot npr. pod trepetliko in živi z njimi v mikorizi. V Krakovskem gozdu sva ga nabirali pod belimi gabri v dobovo-gabrovih in gabrovo-smrekovih se- stojih. Po okusu in vonju je zelo prijeten in zato užiten. Trappe (1962) meni, da živi v mlkorizi z belim gabrom, ivo, trepetliko, belo topolo, lesko, rde- čim borom, . brezo in bukvijo. 21. Lepi s ta nuda (Buli. ex Fr.) Cooke - vijoličasta kolobarnica. Najraje raste od srede septembra do konca novembra v večjih skupinah ali vrstah, predvsem 83 v risih debelega sloja odpadlih smrekovih iglic ali v preperelem listju v me- šanih sestojih doba in smreke ter doba in belega gabra. Je dobra in zelo upo- rabna užitna goba. Meso je vijoličasto, aromatičnega vonja in sladkastega o- kusa. Goba razkraja odpadle iglice in listje. Trappe (1962) omenja, da živi v mikorizi z zelenim borom, lesko in črnim topolom. 22. Mara s mi u s b u 11 i ar d i i Quel. - sirasta sehlica. Prebiva v listnem opa- du in ga razkraja v sestojih doba, ki mu je primešan beli gaber, in v sesto- jih črne jell:ie, ki ji je primešan dob. Gobica je brez vrednosti, ker je zelo majhna. 23. Mycena flavescens Vel. se pojavlja na gozdnih jasah med travo in med mahom v mešanih dobovih sestojih z belim gabrom in smreko. Je zelo majh- na in ni užitna. 24. Mycena galopoda (Pers. ex Fr.) Kummer - mlečna čeladarka. Ta se razvija predvsem v skupinah ter posamič v listnem opadu doba in belega ga- bra pa tudi v odpadlih smrekovih iglicah. Razkraja iglice in listje. Gobica je drobna in ni užitna. 25. Mycena pura (Pers. ex Fr.) Kummer - redkvičasta čeladarka. Prebiva v mešanih sestojih doba in belega gabra; doba, belega gabra in smreke. Ho- rak (1965) navaja, da razkraja iglice in listni opad. Je užitna, ni pa okusna, ker diši njeno meso po redkvici. Odtod tudi ime. 26. P h e 11 od on con f 1 u en s ( Pers. ) Pouz. Goba se pojavi poleti ter raste do jeseni v sestojih doba in smreke (sl. 2). Ni užitna. 27. Russula lepida Fr. - trda golobica. Goba prebiva v mešanih dobovo- -smrekovih sestojih. Je mikorizna gliva kot vse vrste tega rodu. Ni užitna, ker njeno meso greni in ima okus po svinčnikovem lesu. Trappe (1962) me- ni, da živi v mikorizi z bukvijo, s pravim kostanjem, z rdečim, črnim in zelenim borom, brezo, belim gabrom in s hrasti. 28. Scutellinia scutellata (L. ex St.-Amans) Lambotte-oranžna dlakava skledica je zelo razširjena v Krakovskem gozdu. Posebno mnoštveno se raz- vija spomladi (april, maj) na vlažnih tleh. Našli sva jo tudi, in to le tri o- sebke, v zelo razkrojenem deblu črne jelše, ki leži na vlažnih tleh (Hočevar­ -Tortic, 1975). Ta gliva se razvija predvsem v vlažnih tleh, šele sekundar- no v razkrojeni lesnini. 29. Sebacina incrustans (Pers. ex Fr.)Tul. -oblikujepoletiin jeseni re- supinatne, nečlenjene trosnjake, ki prevlečejo kot bela kožica podlago (tla) in obdajo stebla različnih zelišč v mešanih sestojih doba in belega gabra; doba, belega gabra in smreke ter črne jelše in doba. 84 30, Sistotrema confluens Pers. ex Fr. sestavlja skupine in se razvija v listnem opadu v sestojih doba in belega gabra. Razkraja listje. 31. Xerocomus subtomentosus (L. ex Fr.) Quel. - navadni mavelj, kos- matinka. Ta se razvija v množicah od poletja do jeseni v humoznih, kislih tleh v mešanih dobovo-gabrovih, jelševo-dobovih, dobovo-gabrovo-brestovo- -jelovih in dobovo-smrekovih sestojih. Pojavlja se tudi ob gozdnih obronkih in poteh posamič ali v skupinah pod dobi, belimi gabri, črnimi jelšami, smre- kami in jelkami. Je mikorizna gliva. Trappe (1962) navaja naslednje drevesne rodove, s katerimi živi v mikorizi: Picea, Pinus, Pseudotsuga, Tsuga, Be- tula, Castanea, Corylus, Fagus, Quercus in Salix. Trosnjake oblikuje največ­ krat na tleh, ob koreninah, med mahom na deblu ali celo na trhlih panjih dre- vesnih vrst. Je okusna užitna goba. Manj pogoste vrste l. Clitopilus prunulus (Scop. ex Fr.) Quel. - užitna mokarica, slivarica. Gobe rastejo v skupinah pa tudi posamezno ali v risih zgodaj poleti pa vse do jeseni po travnatih predelih v mešanih dobovo-gabrovih sestojih (sl. 3). Nabiramo jih tudi med travo ali mahom ob gozdnih poteh, kjer je veliko svet- lobe. Meso slivarice je krhko, mehko, močno diši po sveži moki in ima tudi okus po njej. Je okusna jedilna goba, Prav gotovo je ta goba v Krakovskem gozdu bolj pogosta, posebno v klimatskih obdobjih, ki ustrezajo njenemu raz- voju. Trappe (1962) meni, da je to mikorizna gliva z bori, hrasti, smreko, belim gabrom, bukvijo, jeseni in trepetliko. 2. Collybia dryophila (Bull. ex Fr.) Quel. - hrastoljubna korenovka uspe- va od konca maja do jeseni v dobovo-gabrovih sestojih. Je užitna goba, toda njeno meso je vlaknato,. žilavo, brez vonja in okusa. Če jo zaužijemo zelo veliko, škodi. Horak (1963) navaja, da razkraja steljo, listni opad in igličev­ je (sl. 4). Mikola (1956) je s poskusi ugotovil, da izredno močno razkraja iglice, manj pa listje. 3. Cortinarius bolaris (Pers. ex Fr.) Fr. - vinsko rdeča koprenka. V Krakovskem gozdu se pojavlja v skupinah ali posamično, predvsem v gabro- vih sestojih, ki jim je primešan dob, drugod pa v bukovih ali gradnovo ga- brovih gozdovih. Njeno podgobje oblikuje mikorizo s koreninami različnih vrst hrastov (Quercus spp. ) (Trappe, 1962). Ta redka goba ni užitna. 4, Cortinarius rufoopvaceus Fr. je mikorizna gliva in raste predvsem v bukovih gozdovih. V Krakovskem gozdu se pojavlja v dobovo-gabrovih ses- tojih, in sicer kot različek (varieteta), ki ima v mladosti vijoličaste lističe. Mlada tipična vrsta ima pa zelenkaste lističe. Tipična vrsta je užitna. 5. C o rti na r i u s tri vi ali s Lange. Enako kot prejšnja vrsta prebiva tudi ta koprenka v mešanih dobovo-gabrovih sestojih v kislih tleh kot mikorizna gli- va. Trappe (1962) navaja, da sestavlja mikorizo s Salix glauca. Lange (1970) trdi, da je užitna, Michael-Hennig (1967) pa meni, da njena uporabnost ni zna- na. 85 6. Hydnellum scrobiculatum (Fr .. ex Secr.) P. Karat. Razvija se v dobovo-gabrovih sestojih in od poletja do jeseni oblikuje trosnjake. Goba ni užitna. 7. Hydnellum spongiosipes (Peck) Pouz. Gniloživka uspeva v dobovo-ga- brovih in gabrovo-dobovih sestojih (sl. 5). Ni užitna. s. Hydnum repandum L. ex Fr. - rumeni ježek. Je pogost in splošen pre- bivalec listnatih in iglastih gozdov. Najdemo ga od junija do oktobra, včasih celo v novembru. V Krakovskem gozdu sva ga nabirali v gabrovo-dobovih se- stojih, ki jima je posamično primdana smreka. Meso rumenega ježka je krhko, belkasto do bledo rumenkasto barve, prijetnega duha, sprva milega okusa, nato malce pekoče in pri starih gobah grenko. Svoje trosnjake razpo- reja v manj strnjenih skupinah, redeh ali risih, pa tudi posamič. Mladi ru- meni ježki so okusni in užitni, stari grenijo. Orroš (1961) in Trappe (1962) navajata, da je rumeni ježek mikorizna gliva; je v zvezi s koreninjem smre- ke, zelene duglazije, leske in bukve. 9. Inocybe geophylla (Sow. ex Fr.) Quel. - zemljasta razcepljenka, zem- ljasta razcefranka. Določili sva jo v dobovo-gabrovem, jelševo-dobovem in jelševo-gabrovem sestoju, Meniva, da je manj pogosta kot vijoličasti razli- ček, ki sva ga uvrstili med pogoste vrste. Tudi ta gobica je slabo · strupena. Trappe (1962) in Vasiljeva (1973) trdita, da živi v mikorizi s hrasti. 10. L ac tari u s ve 11 er eu s Fr. - polstena mlečnica ali polstena poprovka je običajna, splošno razširjena goba v iglastih in listnatih gozdovih. Uspeva je- seni v velikih skupinah. V Krakovskem gozdu sva jo našli v dobovo-gabrovih sestojih (sl. 6). Je mikorizna gliva, tako kot vse vrste tega rodu. Trappe (1962) piše, da je v mikorizi s hrasti, rdečim borom in bukvijo, Vasiljeva (1973) pa omenja hraste in brezo. Meso je belo, trdo in še bolj ostro peko- če kot pri zeleneči poprovki. Mleko Je belo in ostro. pri njenem različku pa milo. Je precej manj cenjena goba kot zeleneča poprovka. 11. Leccinum aurantiacum (Bull,) S,F. Gray - turek. Tipična oblika te gobe je v mikorizi s trepetliko, nabirali pa sva verjetno povečini njen raz- liček (varieteto), ki je v mikorizi z dobom. Pilat in Dermek (1974) jo ima- ta za posebno vrsto, tj. L. quercinum. Obe varieteti sta zelo dobri jedilni gobi. 12. Leccinum scabrum (Bull. ex Fr.) S, F. Gray - brezov goban, brezov dedek. V Krakovskem gozdu uspeva v dobovo-smrekovib sestojih. Tam raste pod primešanimi brezami. Trosnjaki se razvijajo od junija do oktobra. Je stalen spremljevalec breze, s katero živi v mikorizi. Trappe (1962) omenja tudi druge listavce in iglavce kot mikorizne partnerje. Užitne so mlade go- bice, ker je njihovo meso Ae čvrsto, kasneje postane premehko in sluzasto. Če jih prerežemo, ni.eso potemni. 86 13. Paxillus involutus (Batsch ex Fr.) Fr. - navadna podvihanka. Raste posamič ali v skupinah od junija do novembra predvsem, a ne izključno v gozdovih na kislih tleh pod dobi, belimi gabri, 6rnimi jelšami, poljskimi bresti, smrekami in rdečimi bori. Uspeva tudi ob gozdnih mejah, posebno vše6 so ji močvirnata tla. V Krakovskem gozdu najbolje uspeva navadna pod- vihanka v igličevju okoli starih smrek in pod črnimi jelšami. Prej so menili, . da se škodljive snovi v njej uničijo, če jo kuhamo vsaj 25 minut, sedaj pa jo prištevajo mikologi med izrazito strupene neužitne vrste. Tudi z. Strop- nik (1975) piše, da je surova in slabo prekuhana navadna podvihanka zdravju škodljiva, smrtno nevarna goba. Poudarja, da je človek v življenjski nevar- nosti tudi tedaj, če poje dobro prekuhano navadno podvihanko. Pri preobčut­ ljivih ljudeh se razvije sindrom hemolitične anemije, ledvice prenehajo delo- vati. Zauživanje navadnih podvihank namreč povzroči hemolizo rdečih krvnih telesc, toksično okvaro jeter in prenehanje delovanja ledvic. Težave, ki na- stopijo, niso znamenja zastrupitve, temve6 zgodnje alergične reakcije, ki se pojavijo pri preobčutljivih ljudeh po večkratnem uživanju iste vrste gobe - na- vadne podvihanke. Horak (1963) domneva, da je ta goba fakultativni mikorizni udeleženec smreke, ruševja, maces~a in mogoče obligatni pri zeleni jelši in puhasti brezi. Trappe (1962) navaja, da živi navadna podvihanka v miko- rizi s smreko, z rdečim borom, brezo, hrasti, bukvijo, topoli in divjo hruš- ko. 14. Peziza anthracophila Dennis. Prebiva v skupinah na pogoriščih, kjer so kurili v gozdu ali ob robu gozda suhljad ali netili kresove. 15. Russula cyanoxantha (Schaeff. ex Schw.) Fr. - modrikasta golobica, plavka. Prebiva v mešanih sestojih doba in belega gabra ter doba, smreke in breze. Plavka je mikorizna in okusna, izdatna užitna goba. Je prva izmed golobic, ki jo lahko nabiramo zgodaj poleti pa vse do oktobra. Pojavlja se najraje po dežju. Meso je belo, skoraj brez duha in prijetnega okusa. Nasto- pa večinoma posamično. Vasiljeva (1973) piše, da raste ta goba v mikorizi s hrasti, brezami in trepetliko, Trappe (1962) pa trdi, da je v sožitju s hra- sti, črnim in rdečini borom, belim gabrom, pravim kostanjem in bukvijo. 16. Rus s u 1 a f o eten s Pers. ex Fr. - smrdljiva golobica, smrdljivka. Uspe- va poleti in jeseni v skupinah na vlažnih in zakisanih humoznih tleh v dobovo- -gabrovih in dobovo-smrekovih sestojih, Je mikorizna gliva. Horak (1963) tr- di, da je v mikorizi s smreko, Vasiljeva (1973) navaja hrast in brezo, Trap- pe (1962) pa hraste, brezo, kari jo, pravi kostanj, lesko, bukev, sitko in zele- no duglazijo. Smrdljiva golobica ni užitna, ker ima zoprn, neprijeten vonj. Je tudi zelo ostrega okusa. Meso je čvrsto in krhko; če ga prerežemo porja- vi. 17. Russula nigricans (Bull.) Fr. - črnikasta golobica. Ta gliva je razšir- jena v Krakovskem gozdu v skupinah v sestojih doba in belega gabra, dalje v sestojih črne jelše in doba ter v sestojih doba in smreke. Nabiramo jo od julija do konca oktobra. Je mikorizna gliva. Trappe (1962) omenja mikorizo s sitko, zeleno duglazijo, bukvijo in s hrasti. Mlade gobice so užitne, a ne 87 preveč okusne. Belkasto meso in lističi pordeče, če jih ranimo, nato posta- nejo črni. Stari trosnjaki so popolnoma črni. 18. Rus s u 1 a vire scen s (Schaeff. ) Fr. - zelenkasta golobica, golobača. Pre- biva v mešanih, presvetljenih sestojih doba, belega gabra in poljskega bresta. Raste tudi pod brezami in smrekami. V Krakovskem gozdu nisva našli veliko osebkov, a meniva, da je zelenkasta golobica tu pogostejša. Je mikorizna gli- va. Med drevesnimi vrstami, s katerimi sestavlja mikorizo, navaja Trappe (1962) tele: Betula spp., Fagus silvatica, Populus tremula, Quercus spp. Trosnjake oblikuje v glavnem v juliju, avgustu in septembru, posamez ali v skupinah, več let zaporedoma na istem mestu. Njeno meso je belo, krhko in prijetnega okusa; zato je ena izmed najokusnejših jedilnih in vsestransko upo- rabnih gob. 19. Stropharia aeruginosa (Curt. ex Fr.) Quel. - zeleni volk. Ta najraje uspeva od avgusta do novembra med odpadlim listjem ali med iglicami v do- bovo-gabrovih sestojih, ali v enakih sestojih, ki jima je primešana tudi smre- ka. Zeleni volk namreč zelo močno razkraja odpadlo listje in iglice. Isto po- trjuje Horak (1963). orros (1961) in Horak (1963) celo navajata, da se raz- vija zeleni volk razen v odpadlem listju in iglicah tudi v strohneli lesnini smreke. Trosnjaki zelenega volka dišijo po redkvici, grenijo in niso užitni. 20. Thelephora anthocephala (Bull.) Fr. oblikuje šopaste do kosmičaste trosnjake po tleh in na odpadlem dobovem listju v sestojih doba, ki mu je primešan beli gaber. 21. Tricholoma lascivum (Fr.) Gill. Goba se pojavlja v dobovo-gabrovih sestojih. Je grenka pa tudi ne diši prijetno; zato ni užitna. Trappe (1962) meni, da živi v mikorizi s hrasti. 22. Tri c ho I o m a s c i ode s (Secr. ) Mart. Raste v mešanih sestojih doba in belega gabra. Ni užitna, ker zelo greni in peče. Verjetno je mikorizna kot druge vrste tega rodu. 23. Tricholoma sejunctum (Sow. ex Fr.) Quel. - debelobetna kolobarnica uspeva kot mikorizna gliva v sestojih doba, ki mu je pridružen beli gaber. Diši po moki; tudi okus ima po moki in greni. Ni užitna. Vasiljeva (1973) navaja, da živi v mikorizi z brezo, '.trappe (1962) pa trdi, da je debelobetna kolobarnica v sožitju z bori, belim gabrom, hrasti in brezo. 24. Tri choloma su lphu reu m (Bull. ex Fr.) Kummer - žvepleno rumena kolobarnica. Tudi ta goba prebiva kot mikorizna gliva v dobovo-gabrovih se- stojih. Najdemo jo tudi pod smrekami. Trappe (1962) piše, da živi v miko- rizi s hrasti in bukvijo. Njeno meso je žvepleno rumeno in zoprno diši po svetilnem plinu; zato ni užitna. Pravijo, da je tudi slabo strupena. 88 Redke vrste l. Amanita ful va (Schaeff. ex) Pers. - rdeče rjavi lupinar. Nekateri miko- logi menijo, da je ta lupinar samo različek (varieteta) sivega lupinarja (Ama- nita vaginata). Literatura navaja, da je rdeče rjavi lupinar zelo razširjena vrsta gobe, toda v naših gozdovih se pojavlja mnogo redkeje kot tipična vrsta. V Krakovskem gozdu sva nalili samo 2 gobici rdeče rjavega lupinarja v meša- nem sestoju doba, smreke in breze. Je mikorizna gliva kot vse druge vrste rodu Amanita, Vasiljeva (1973) piše, da. živi v mikorizi s koreninami breze. Glede užitnosti gobe velja isto kot za sivega lupinarja. 2. Amanita pantherina (DC ex Fr.) Schum. - panterjeva rodnica. V Kra- kovskem gozdu razvija trosnjake na gozdnati jasi v dobovo-gabrovem sestoju od poletja do jeseni. Drugod raste v najrazličnejših iglastih in listnatih goz- dovih, tako na kislih kot na alkalnih tleh. Njeno meso je belo, diši po red- kvici in je sladkastega okusa. Prištevamo jo k zelo nevarnim, strupenim go- bam. Trappe (1962) navaja, da živi panterjeva mušnica v mikorizi z nasled- njimi drevesnimi vrstami: QUercus spp, , Carpinus betulus, Picea abies in P. sitchensis, Abies alba, Castanea spp., Fagus silvatica, Cedrus spp. , Pinus spp., Pseudotsuga menziesii in Tilia cordata, 3. Boletu s aereus Bull, ex, Fr. - črni goban, l'lrni jurček. Ta mikorizna goba uspeva od julija do oktobra v svetlih dobovo-gabrovih sestojih, najraje in predvsem pod dobi posamič ali v skupinah. Njegovo meso je belo, pod ko- žico rjavkasto in čvrstejše kot pri jesenskem jurčku. Diši po orehih in je prijetnega okusa. Je zelo dobra užitna goba. 4. Boletu s calopus Fr. - leponogi goban. Pojavlja se v gozdovih raznih tipov, ponavadi v majhnih skupinah od julija do oktobra. V nižinah, tj. v Krakovskem gozdu, je redek, Našli sva ga v svetlem dobovo-gabrovem se- stoju. Je mikorizna gliva z dobom(Vasiljeva, 1973) in z bukvijo (Trappe, 1962), Meso leponogega gobana je svetlo rumeno ali belkasto,, trdo, pri prerezu po- stane modrikasto. Užiten ni zaradi močno in trajno grenkega okusa. Menijo, da je celo nekoliko strupena goba (Petkovšek-Stanič, 1965). 5. Boletu s rhodoxanthus (Krombh.) Kall. - Je zelo redek goban, ki raste večinoma na apnenih tleh, predvsem pod dobom in drugimi vrstami hrasta ter pod bukvijo in pravim kostanjem (Trappe, 1962) ter sestavlja z njihovimi koreninami mikorizo. V Krakovskem gozdu sva ga našli pod dobom, Je užit- na goba. ker pa je redek, ga je treba zavarovati. Nekateri mikologi menijo, da je surov nekoliko strupen. 6. Clavulina cinerea (Fr.) Schroet. Velikokrat raste ob gozdnih poteh. Ni 1 užitna. 7. C lavulina eri s tata (Fr.) Schroet. Je gniloživka, ki se razvija v tleh, pogosto ob gozdnih poteh; je zelo spremenljiva in ni užitna. 89 8. C o 11 y bi a perona ta ( Bolt. ex Fr. ) Sing. - pekoča korenovka se razvija večinoma v šopih v odpadlem listju doba in belega gabra, poljskega bresta, pa tudi v jelovih iglicah v dobovo gabrovih in dobovo-brestovih sestojih, ki jim je primešana jelka. Verjetno ni redka v Krakovskem gozdu. Ni strupena, pa tudi užitna ni, ker je meso žilavo in zelo ostro pekoče. Močno razkraja listni opad in iglice. Trappe (1962) poroča, da živi pekoča korenovka v mi- korizi z rdečim borom. 9. Cortinarius caesiocyaneus Britz. Je tako kot vse vrste tega rodu, verjetno mikorizna gliva. Našli sva jo v vlažnem dobovo-gabrovem sestoju. 10, Cystoderma amianthinum (Scop. ex Fr.) Fay. - rjava zrnovka. Raz- vija se v vlažnih tleh v dobovo-gabrovem sestoju. Je užitna, ampak nima po- sebne vrednosti. Horak (1963) omenja, da razkraja rjava zrnovka iglice ruš- ja, smreke, macesna in cemprina. 11. Hebeloma radicosum (Bull. ex Fr.) Ricken-koreninasta medlenka. Ra- ste raztreseno pri osnovi panjev in debel v mešanem sestoju doba in belega gabra ter v jelševo-dobovem sestoju. Je neužitna goba, ker razširja močan sladkast vonj, podoben vonju grenkih mandeljev. 12. Hygrocybe conica (Scop. ex Fr.) P. Karst. - koničasta vlažnica. Raste v sestoju črne jelše, ki ji je posamezno primešan dob (sl. 7). Z njegovimi koreninami živi v mikorizi (Trappe, 1962). Je užitna. 13. La c tari u s c h r y s o r r h e u s Fr. Našli sva samo enega predstavnika vrste pri osnovi živega doba v dobovo-smrekovem sestoju. Ta goba sestavlja miko- rizo s koreninami doba, pa tudi z drugimi hrastovimi vrstami. Zato meniva, da je verjetno ta goba v Krakovskem gozdu pogostejša. Trappe (1962) omenja poleg hrastov še zeleni bor kot mikoriznega partnerja te vrste. Ko gobo ra- nimo, beli mleček na zraku porumeni in zelo peče, zato ni užitna. 14. Lactarius uvidus Fr. - sluzasta mlečnica. Če jo ranimo, postaneta njen beli mleček in meso na zraku vijoličasta. Goba tudi malo pogreni in zaradi tega ni užitna. Določili sva jo v sestoju doba in belega gabra. Sluza- sta mlečnica je tudi mikorizna gliva. 15. M y cena a t r o alba ( Bolt. ex Fr. ) Gill, Ugotovili sva samo en primerek te redke vrste v sestoju doba in belega gabra. Gobica je črno rjava in raste med mahom. 16, Mycena pelianthina (Fr.) Quel. je precej podobna redkvičasti čeladarki (M. pura); od nje se razlikuje po tem, ker ima temno obrobljene lističe, Raz- vija se v mešanem sestoju doba, belega gabra, poljskega bresta in črne jel- še. 90 17. Phallus impudicus (L.) Pers. • - smrdljivi mavrahovec, Raste v dobo- vo-gabrovem sestoju posamič od junija do oktobra. Trosna plast razvija in razširja izredno močan in neprijeten vonj po mrhovini. Dorasla goba · ni užit- na; dokler pa je v kožnatem ovoju, je jedro kocena v surovem stanju užitno in velja ponekod za specialiteto. Trappe (1962) poroča, da je smrdljivi ma- vrahovec mikorizna gliva z belim gabrom, lesko, smreko in divjo hru!iko. 18, Psathyrella candolleana (Fr.) Mre. - kandolejeva kopučarka. Pojav- lja se v vlažnih tleh od maja do julija v dobovo-gabrovem sestoju. Je odlič­ na in okusna goba, ki jo uporabljajo za juhe. 19. Russula .delica Fr. - modrolistna golobica. Uspeva v me!ianem sestoju doba in belega gabra, Z dobovimi koreninami živi v mikorizi. Enako navaja- ta tudi Trappe (1962) in Vasiljeva (1973). Modrikasta golobica je obenem tu- di okusna jedilna goba. 20, Rus s u I a ve s c a Fr. - užitna golobica. Raste od poletja do jeseni posa- mič, Nalili sva jo pod dobom v me~anem sestoju z belim gabrom. Z dobovi- mi koreninami živi v mikorizi, Trappe (1962) navaja §e druga drevesa, s katerimi živi užitna golobica v mikorizi, kot: rdeči bor, brezo, pravi kostanj in bukev. Meso užitne golobice je belo, brez duha, a prijetnega okusa. Užit- na je tudi surova. 21. Scleroderma citrinum Pers. Razvija se večinoma na tleh, precej po- gosto jo najdemo tudi na zelo razkrojenih panjih. Tako sva jo tudi midve nali- li na strohneleIIl (trhlem) panju črne jelše. 22. Stropharia semiglobata (Batsch ex Fr.) Quel, Razvija se v mešanem dobovem sestoju z belim gabrom in s poljskim brestom. Goba ni užitna, če jo podrgnemo zadiši po moki, 23. Thelephora mollissima (Pers. ex Fr.) sensu Bou:rd. et Galz. Svoje trosnjake razvija po golih tleh kot belo prevleko in po dobovem odpadlem li- stju. 24, Tricholoma saponaceum (Fr.) Quel, - milnata kolobarnica. Nalili sva jo v mešanem sestoju doba in belega gabra. Milnata kolobarnica livi v miko- rizi z raznimi drevesnimi vrstami, čeprav navaja Trappe (1962) samo smre- ko, rdeči bor in brezo. Njeno meso je belo in pri starejših gobah trdo; če jo ranimo, pordeči. Ima poseben aromatičen duh po milu ali po pari v pral- nici; okus ima po moki. Ni užitna. 25, Tylopilus .felleus (Bull. ex Fr,) P. Karst. - žolčasti goban. Ta raste v svetlih sestojih doba, smreke, rdečega in zelenega bora. Živi v mikorizi s koreninami navedenih drevesnih vrst. Trappe (1962) navaja, da tudi s pra- vim kostanjem. Razvija se od srede julija do srede oktobra posamič ali v manjših skupinah, v vlažnih letih številneje kot v suhih. Ni strupen, pa tudi užiten ni, ker je grenak kot žolč. Meso je belo ali rožnato, pri starejših go- 91 bab je temnejše. V Krakovskem gozdu sva ga našli kot izjemo na trhlem smrekovem panju, a ni lignikolna gniloživka. 26. Xerocomus chrysenteron (Bull. ex St. Amans) Quel. - rdečenogima­ velj, rdečenožka. Raste v dobovem sestoju, ki so mu primešani beli gaber, poljski brest in smreka ali jelka. Je okusna užitna goba. Meso je rumeno, pod kožico škrlatno rdeče. Če gobo prerežemo, nalahno pomodri. Diši po sadju in je prijetnega okusa. Je mikorizna gliva s Quercus spp. , Pinus spp. , Bettila spp. , Castanea sativa, Corylus avellana, Fagus silvatica, Populus spp. in Tilia cordata (Trappe, 1962). BIOLOŠKA KARAKTERISTIKA TERESTRIČNIH GLIV V razpredelnici navajava biološke lastnosti (mikorizo, razkroj stelje in listnega opada, užitnost in strupenost) zelo pogostih, pogostih, manj pogostih in redkih vrst gliv, ki rastejo v Krakovskem gozdu. Boletus edulis s. l. Cantharellus cibarius Cortinarius hinnuleus Craterellus sinuosus Hebeloma sp. Laccaria laccata Lactarius camphoratus Lactarius pergamenus Lactarius piperatus Lactarius quietus Lactarius serifl~us Naucoria cf. escharoides Amanita citrina Aroanita rubescens Amanita vaginata Clitocybe gibba Collybia cookei + tuberosa Coltricia perennis Craterellus cornucopioides Gerronema fibula Zelo pogoste vrste Mikorizne + + + + + + + + + + + Skupaj 11 Pogoste vrste + + + + 92 Užitne + + + + + + + + 8 + + + + Strupene o + + + Razkrajajo steljo + 1 + + Mikorizne Užitne Strupene Razkrajajo steljo Hebeloma crustuliniforme + + Hebeloma sinapizans + + Humaria hemisphaerica Hygrophorus cossus + Hygrophorus eburneus + + Inocybe geophylla var. violacea + + Laccaria amethystina + + + Lactarius circellatus + Lactarius decipiens + Lactarius pyrogalus + Lactarius volemus + + Leccinum griseum + + Lepista nuda + + + Marasmius bulliardii + Mycena flavescens Mycena galopoda + Mycena pura + + Phellodon confluens Russula lepida + Scutellinia scutellata Sebacina incrustans Sistrotrema confluens + Xerooomus subtomentosus + + Skupaj 18 12 5 8 Manj pogoste vrste Clitopilus prunulus + + Collybia dryophila + + Cortinarius bolaris + Cortinarius rufoolivaceus + + Cortinarius trivialis + Hydnellum scrobiculatum Hydnellum sponglosipes Hydnum repandum + + Inocybe geophylla + + Lactarius vellereus + + Leccinum aurantiacum + + Leccinum scabrum + + Paxillus involutus + + Peziza anthracophila Russula cyanoxantha + + Russula foetens + Russula nigricans + + Russula virescens + + 93 Mikorizne Užitne Strupene Razkrajajo steljo Stropharia aeruginosa + Thelephora anthocephala Tricholoma lascivum + Tricholoma sciodes + Tricholoroa sejunctum + Tricholoma sulphureum + + Skupaj 18 10 3 2 Redke vrste Amanita fulva + + + Amanita pantherina + + Boletus aereus + + Boletus calopus + + Boletus rhodoxanthus + + + Clavulina cinerea Clavulina cristata Collybia peronata + + Cortinarius caesiocyaneus + Cystoderma amianthinum + + Hebeloma radicosuro Hygrocybe conica + + Lactarius chrysorrheus + Lactarius uvidus + Mycena atroalba Mycena pelianthina Phallus iropudicus + + Psathyrella candolleana + Russula delica + + Russula vesca + + Scleroderma citrinum Stropharia seroiglobata Thelephora mollissima Tricholoma saponaceuro + Tylopilus felleus + Xerocomus chrysenteron + + Skupaj 16 10 4 2 94 SKLEPI V Krakovskem gozdu sva določili 93 vrst terestričnih gliv. Od t~h sva zelo po- goste in splolfoo znane samo zabeležili, redkejše pa sva zbrali in so shranjene v herbarijih Instituta za botaniku v Zagrebu (ZA) in Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri biotehni§ki fakulteti v Ljubljani. Del teh gliv (30) so obligatne gniloživke, ki žive v humusu, stelji ali v listnem opadu. Poleg teh sva ugotovili tudi 63 mikoriznih gliv. Znano je, da živijo nekatere v mikorizi samo ali pa naj- večkrat z dobom, kot npr. Lactarius quietus (hrastova mlečnica) in L. serifluus (vodena mlečnica), Ti dve vrsti rasteta na velikih površinah in sta zastopani v množicah. Enako pogosta sta Boletus aereus (črni goban) in varieteta Boletus e- · dulis (užitni goban), ki živita v mikorizi z dobom. Leccinum scabrum (brezov dedek) je stalni mikorizni spremljevalec breze, L. griseum (gabrov dedek) pa raste najpogosteje pod belim gabrom. L. aurantiacum (turek) raste pod trepet- liko, njegov različek (varieteta), za katerega menijo nekateri mikologi, da je posebna vrsta, tj. L. quercinum, se razvija pod dobom in drugimi hrasti. Mno- go vrst gliv živi v mikorizi z različnimi vrstami drevja. Znano je, da pripadni- ki posameznih rodov sestavljajo mikorizo, tako: Amanita, Boletus, Cortinarius, Lactarius, Leccinum. Russula, Tylopilus itd. Za mnoge glive še ni dokazano, če so mikorizne, če pa so, se še ne ve natančno, s katero drevesno vrsto žive v sožitju. Ugotovili sva tudi 40 užitnih gob, od katerih niso vse enake kakovosti in tudi ne rastejo vse v zadovoljivih količinah. Vsekakor so v Krakovskem gozdu najbolj znani jurčki in lisičke, ki jih tamkajšnji občani najraje nabirajo. Za pripravo odličnih jedi rabijo še: Lepista nuda (vijoličasta kolobarnica), Clitopilus prunulus (mokarica), Craterellus cornucopioides (črna trobenta), Leccinum aurantiacum s. l. (turek) in tudi druge vrste rodu Leccinum, če so mlade, dalje Russula cy- anoxantha (modrikasta golobica), Russula vesca (užitna golobica), R. virescens (zelenkasta golobica) itd. Precej vrst gliv, ki sva jih navedli, da so užitne, ni posebno okusnih ali pa so precej majhne, in redke, lahko se celo zgodi, da jih zamenjamo z neužitnimi. To velja prav za vrste rodov Russula in I.actarius. Ne- katere od teh so zelo okusne za pripravo različnih jedi, druge vrste istega rodu zelo pekoče, zato menijo o njih, da so surove in celo strupene. Določili smo tudi 12 strupenih vrst. Od teh sva našli samo eno zelo nevarno, tj. Amanita pantherina (panterjeva mušnica). Ta je mnogo bolj strupena od splošno znane rdeče mušnice (A. muscaria), ki je v Krakovskem gozdu nisva našli. Manj do slabo strupene so npr. Amanita citrina (citronasta mušnica), Inocybe geophylla (vijoličasta razcepljenka), Paxillus involutus (navadna podvihanka) itd. Med neu- žitnimi gobami so nekatere zelo pekoče [Collybia peronata (pekoča korenovka), razne Russula spp. in Lactarius spp.J, čeprav nekatere od zadnjih dveh rodov jedo posebno pripravljene. Druge so zopet grenke, kot npr. Tylopilus felleus (žolčasti goban), Boletus calopus (leponogi goban) ali pa so zelo neprijetnega du- ha, kot: Trioholoma sulphureum (žvepleno rumena kolobarnica), Russula foetens (smrdljiva golobica) in Phallus impudicus (smrdljivi mavrahovec). 95 TERRICOLOUS FUNGI IN LOWLAND OAK FOREST KRAKOVSKI GOZD Summary After giving an account of lignicolous higher fungi in Krakovski gozd (Hočevar and Tortic, 1975) the authors present here 93 species of terricolous macromy- cetes found in the same forest, grouped again according to their frequency as: very frequent, frequent, less frequent and rare. Of these, 63 are mycorrhizal. Some of them live in connection exclusively or at least mostly with one particu- lar tree genus, as Lactarius quietus and L. serifluus with oaks, Leccinum sca- brum with birch, L, griseum with hornbeam etc. , whilst others form mycorrhi- za with severa! tree genera. For some of the species mentioned it is not known yet with which trees they are in connection. Wherever possible, literature wieskim parku narodowym. Prace IBL, N. 229, p. 57-106, warszawa, 1961. 21, PILAT, A. , DERMEK, A.: Hrfbovite huby. Slovenske akademie vied. Brati- slava, 1974. 22. POELT, J., JAHN, H.: Mitteleu;ropaisohe Pilze. Hamburg, 1963. 23, PETKOVŠEK, V,, STANIČ, I.: Gobe. Ljubljana, 1966. 24, SINGER, R.: The Agaricales (mushrooms) in modern taxonomy. Weinheim, 1962, 25. SINGER, R.: Die Pilze Mitteleuropas, Band V and VI. Die Rohrlinge. · Bad Heilbrunn, 1965, 1966, 97 26, STROPNIK, Z.: Navadna podvihanka (Paxillus' inovolutus) je smrtno nevarna goba. Proteus, Ljubljana, L. 37, št. 9-10, 1974/1975, str. 419-421. 27. TRAPPE, J. M.: Fungus associates of ectotrophic mycorrhizae. The Bota- nical Review, Vol. 28, No 4, p. 538~06, 1962. 28. VASILJEVA, L. N.: Agarikovye šljapočnye griby (por. Agaricales) Primor- skogo kraja. Nauka. Leningrad, 1973. 29. WATLING, R. :· Macrofungi in the oak woods of Britain. V: The British Oak, p. 222-234, 1974. 30, ZEITLMAYR, L.: Das Haus - und Taschenbuch fiir Pilzfreunde. Miinchen, 1973. Slika 1: Trosnjaka užitne mlečne pečenice (Lactarius volemus FR.). Na ranjenih mestih se vidi izcedek belega mlečka 98 Slika 2: Trosnjaki terikolne glive Phellodon confluens (PERS.) POU Z. Hrbtna stran trosnjakov (zgoraj in spodaj), trebušna stran (levo in desno) Slika 3: Užitni mokarici (Clitopilus prunulus (SCOP. ex FR.) QUEL.) na gozdni jasi. Hrbtna stran klobuka (desno), trebušn.a stran klobuka (levo) 99 Slika 4: Skupina hrastoljubnih korenovk (Collybia dryophila (BULL. ex FR.) QUEL.), ki razkraja listni opad v hrastovo gabrovem sestoju Slika 5: Trosnjaki terikolne glive Hydnellum spongiosipes (PECK.) POUZ. s hrbt- no stranjo (spodaj) in s trebušno stranjo (zgoraj) 100 Slika 6: Mikorizna polstena poprovka (Lactarius vellereus FR.) Slika 7: Trosnjaki užitne koničaste vlažnice (Hygrocybe conica (SCOP. ex FR.) P. KA'RST.). Ta živi v mikorizi z dobovimi koreninami 101