Ljudski sliod v Račali. Ljudski shod se je vršil prav dobro, na zadovoljnost vsem. Vlado je zastopal g. plem. Reiner. Gospod dr. Radaj je zopet izjavil volilcem, da ne vsprejme nobene izvolitve, pa navzoči tega niso hoteli odobriti. Lepo poljudno je g. Robič govoril o popravljanju krivic v zemljiškem katastru, ter razlagal, kako se je v tej velevažni zadevi vesti posestnikom. Na prošnjo predseilnikovo obečal je potrebni poduk spisati in v »Slov. Gospodarju« objaviti. Predsednik sain, č. g. dr. Gregorec, pa je dokazoval, kake krivice trpimo zaradi ogerske nagodbe in da je zlasti colninska in trgovinska zaveza z Ogersko uzrok, zakaj padajo cene našim zemljiškim pridelkom in zlasti da propada mlinarstvo. Ročno pomagano bi nam bilo, če se meja zapre svobodnemu privažanju iz Ogerske, kakor je bilo do leta 1851. Resolucije vsprejete se glasijo: 1. Na ljudskem shodu v Račah zbrani Slovenci odobravamo, da so naši poslanci zapustili deželni zbor štajarski in se trdno nadejamo, da se ne vrnejo tje, dokler ne dobijo od vlade, pa tudi od nemške večine zadostnega poroštva, da se bodo narodne pravice in potrebe Slovencev spoštovale in dejanski priznavale povsod, zlasti pa z ozirom na deželni odbor, deželni šolski svet, deželno gimnazijo v Ptuju, deželno vinorejsko šolo v Mariboru in deželne železnice; 2. svojim deželnim in državnim poslancem izrekamo polno priznanje, trdno zaupanje in domoljubno zahvalo; 3. doplačevanje k vzajemnim stroškom v razmeri 70:30 odstotkov je za naše avstrijske dežele krivično in že neznosno in le v razmerju 57:43 bilo bi vsaj nekoliko opravičeno; sedanja colninska in trgovinska zaveza z Ogersko je pa zlasti našemu kmetovalstvu pogubna in se iraa pravočasno t. j. še letos odpovedati. Ako ni mogoče tudi našemu kmetovalstvu pravične in ugodne sprave z Ogersko dognati, ne plaši nas to zelo nič, ampak želeti moramo, da obveljajo zopet colninske razmere, kakoršne so bile do leta 1851., da se namreč na meji zopet pobira colnina od vseh gospodarskih pridelkov ogerskih, k nam namenjenih.