LJU Izdaja Cinkarna Celje metaluriko kemična Industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo Izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila -Clnkamar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, Interna 430. Tisk: »Paplrkonfekclja« Krško. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). HI %v5v GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE LETO XXIII Celje, avgust-september 1976 ŠTEVILKA 6 Delovna konferenca komunistov Cinkarne Le enotni in s skupnimi napori do uspeha Na delovni konferenci, sklical jo je svet ZKS Cinkarne na pobudo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, so komunisti obravnavali oceno razvitosti samoupravnih odnosov v naši organizaciji združenega dela, nadalje so razpravljali o srednjeročnem planu razvoja temeljnih organizacij združenega dela in podjetja kot celote, kritično pa so tudi ocenili našo kadrovsko politiko. Konferenca je opozorila, da so pred komunisti v prihodnjem obdobju odgovorne naloge zlasti pri nadalnjem razvoju samoupravnih odnosov in utrjevanju povezanosti med temeljnimi organizacijami združenega dela znotraj podjetja in seveda tesnejšem sodelovanju z drugimi organizacijami združenega dela. Posebno pozornost pa bodo morali posvetiti srednjeročnemu programu razvoja za obdobje od 1976. do 1980. leta, kadrovski Izboljšanje delovnega reda -večja produktivnost dela Vse poogsteje se srečujemo s pojavi, ki kvarijo naša skupna prizadevanja za izboljšane delovnih rezultatov. Neodgovoren odnos do dela, lagodnost, sprehajanje po podjetju, zamujanje na delo in predčasno odhajanje ter neopravičeno odhajanje v mesto med službenim časom, zahteva široko družbeno akcijo v katero se morajo vključiti tako samoupravni organi, kot družbenopolitične organizacije, odgovorne službe, vodstvo podjetja in TOZD, posebno pa še vsi nadzorni delavci. Nedopustno je, da na račun velike večine vestnih in discipliniranih delavcev posamezniki izkoriščajo vse mogoče možnosti za nedelo in s svojim odnosom kvarijo delovno vzdušje. Potrebno je, da se čimprej ustvari primerno vzdušje, v katerem bodo vsi tisti, ki se ne želijo aktivno vključiti v akcijo za izboljšanje delovnega reda, doživeli obsodbo s strani svojih sodelavcev in ugotovili, da s takim početjem nimajo mesta v kolektivu. Prav gotovo bi lahko povsod, tako v proizvodnji, kot v skupnih službah in drugod naredili več ali pa vsaj enako z manjšim številom zaposlenih, če bi sleherni član kolektiva vestno opravljal svoje delovne obveznosti, to pa bi bila tudi osnova za boljše in stimulativnejše nagrajevanje po rezultatih dela. Prepričani smo, da je zastonj pričakovati od delavcev zavaroval- ne službe, da zagotovi red in delovno disciplino, če ne bodo zlasti nadzorni delavci služili kot primer prizadevanj ter istočasno izvajali tudi nadzor nad njim zaupanimi delavci. Da bi dobila začeta akcija vsestransko podporo, bomo v bodoče javno objavljali imena tistih, ki pogosto, ali pa kar redno zamujajo na delo brez opravičljivih razlogov, ki med službenim časom opravljajo privatne zadeve v mestu, predčasno odhajajo z dela ipd. Na vse dejavnike, zlasti še samoupravne opgane, komisije delavskih kontrol, samoupravne delovne skupine ter družbeno politične organizacije apeliramo, da čimbolj vzpodbujajo krepitev delovne zavesti, zahtevajo, da se izvede postopek o odgovornosti za kršitelje in tako vplivajo na boljše delovne rezultate in povečanje produktivnosti dela. problematiki, izobraževanju zaposlenih delavcev in varstvu o-kolja. Sekretar sveta Zveze komunistov Cinkarne tovariš Leopold Slapnik je v svojem uvodnem referatu dejal: »Za današnjo konferenco, ki smo jo sklicali na Iniciativo IK CK ZKS ste sprejeli gradivo, v katerem so podane osnovne ocene razvitosti naših samoupravnih odnosov, našega srednjeročnega plana razvoja ter problematika kadrov, ki naj bi bili nosilci realizacije načrtovanih programov. Sekretar sveta ZKS Leopold Slapnik se je v svojem referatu dotaknil najbolj perečih problemov Skopo odmerjen čas in obilii-oa drugih obveznosti je glavni vzrok, da ocene niso še bolj kvalitetne, vendar pa sodim, da so uporabne za razpravo, ki mora izluščiti bistvene elemente naše bodoče aktivnosti. Na sobotni seji sveta in sekretarjev OOZK smo se dogovorili, da naj bi razpravva ne zajela celotnega sklopa aktualnih vprašanj poslovanja podjetja, am- pak bi se usmerila na vprašanja, ki jih vsebuje gradivo. V svojih uvodnih besedah želim oceniti našo dosedanjo u-smenitev, ker bo tako mogoče oblikovati stališča do našega bodočega razveja. Pri tem se že vnaprej opravičujem za morebitni subjektivizem, katerega bodo lahko udeleženci v razpravi spremenili. Cinkarna Celje se uvršča z okoli 2100 zaposlenimi delavci med večja podjetja v Sloveniji in SFRJ. Njen proizvodni program je raznolik, saj vsebuje tako predelavo barvnih kovin, kot proizvodnjo baznih kemičnih produktov an grafičnih materialov. Načrtovani program razvoja še iz obdobja 1960 — 1965 leta nismo uspeli realizirati. Praktično smo ob sprejetju gospodarske reforme ostali na pol poti, zato je neizbežno prišlo do odločitve, da stopimo na pat postopne preorentaoije. Pomanjkanje sredstev in draga vlaganja, ki so značilna za izgradnjo bazične industrije, so praktično zavrta modernizacijo in obnovo obstoječe 'industrije tako, da danes ugotavljamo zastarelost obstoječih obratov, ki zahtevajo veliko število delovne sile in relativno težke delavne pogoje. V zadnjih letih se je stanje še slabšalo, ker je bilo potrebno večji del ostanka dohodka posameznih TOZD prelivati v pokritje poslovne izgube TOZD titan dioksid. Tako smo pred dejstvom, da v oimkrajšem času mo-dereniiiziramo naše obstoječe o-brate, ker praktično niso več sposobni za moderno, sodobnejšo proizvodnjo. Prav zato so zahteve, ki jih vsebujejo srednjeročni plani naših TOZD dejansko nujne in jih bo treba realizirati, ker bomo v nasprotnem primeru kmalu nekonkurenčni na našem in inozemskem tržišču. Specifičnost Cinkarne je tudi v dejstvu, da so posamezne TOZD na zelo različni tehnološki ravni. Na eni strani gre za sodoben, praktičen automaitizi-ran objekt titan dioksid, v kar bi lahko delno vključili tudi TOZD grafiko, na drugi pa stare, delovno zahtevne obrate s fizično težkimi delovnimi mesti. (Nadaljevanje na 2. strani) Le enotni in s skupnimi napori do uspeha (Nadaljevanje s 1. strani) Tako stanje poraja že objektivno določene probleme v medsebojnih odnosih zlasti na področju organizacije dela in poslovanja tar določanja kriterijev za delitev OD. Gre predvsem zato, da smo premalo elastični pri iskanju optimalnih organizadij-skih rešitev, ki jih posamezna tehnologija zahteva. Preveč smo naklonjeni skupnemu modelu, ki pa je v posameznih primerih nesprejemljiv. Mislim da je čas, da bomo bolj pogumno sprejeli potrebne odločitve in prilagodili našo organizacijo našim potrebam. Pri tem zlasti mislita na obstoječe predloge komunikacijske peti, na občasne konflikte zlasti med ptroizrvodnimi in uslu-/n.c-s! nimi TOZD (vzdrževanje, transport), neprilagojenost kadrovske din organizacijske službe potrebam podjetja ipd. Vedino bolj sem prepričan, da na m akroorgani zacijii delamo vedno manj in probleme sproti razrešujemo, kar pa pomeni eno-stranost in tudi subjektivizem. Odkrito maramo povedati, ali so pomanjkljivosti v zasedenosti naše organizacijske službe, ali pa sami nočemo sprejeti boljših rešitev, katere od nas delava tudi pričakujejo. Drugi problem, ki tudi zadeva v bistvo samoupravnih odnosov in vloge delavcev v tem sistemu je delitev osebnih dohodkov. Premalo sio izoblikovani kriteriji za delitev po vloženem delu-obstoječa kategorizacija pa ne omogoča večje diferenciacije od tistih, ki delajo več itn tistih, ki malo delajo, razen v neposredni proizvodnji, kjer obstojajo individualne ali skupinske norme. Po pravici lahko rečemo, da obstoječa sistemizacija marsikje šepa, zato je naša prvenstvena nailoga, da čimprej izdelamo primerno analitsko oceno iin na podlagi te uveljavimo sistem delitve po delu, kar bo tudi povečalo stimulacijo za prildobitev-vlšje izobrazbe iin s tem na izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih. Kadrovska problematika Današnja konferenca zahteva tudi oceno naših kadrovskih sposobnosti, da izvedemo Cilje, ki smo si jih zadali s srednje-ročeim planom. V gradivu so objavljeni podatki o kadrovski strukturi ter nekatera elementi ocene, vendar pa so posamezne TOZD ocenile stanje kadrov znotraj njih in kritično analizirale naše pomanjkljivosti. Zlasti to velja za TOZD Titanov dioksid, Grafiko in Kemijo. V nadaljevanju bom poizkušal izluščiti bistvene elemente teh ocen. Osnovna je ocena, da zlasti v sodobnejših, tehnično bolj dovršenih obratih Gimkama ni bila sposobna zagotoviti ustreznih kadrov. Povsod nam manjka strokovna usposobljenost Jjudi, posebno pa še v omenjenih TOZD. Gre za vprašanje kemijskih tehnikov, laborantov, pro-cesničarjev in drugih KV struktur. TOZD Titanov dioksid med drugim ugotavlja, da zahteva sanacija titanovega dioksida tudi uveljavitev novih meril kadrovanja, kot so pručavanje, spremljanje razvoja posameznikov am njihovega vključevanja na tista mesta, kjer bodo dosegli najboljše delovne rezultate. Že v fazi izgradnje titanovega dioksida smo posvečali kadrovskim potrebam mnogo premalo skrbi, kar je povzročilo, da smo izšolali le 41 delavcev, ostale pa naj bi priučili na delovnih mestih. Zaradi nujne zagotovitve potrebnega števila delavcev smo problem skušali rešiti z zaposlitvijo ljudi itz Žetal, 'ki jih še vedno vozimo s posebnimi avtobusi na delo. Vendar pa razen redkih izjem ti delavci niso imeli končane niti osemletke, še manj pa so imeli .industrijsko tradicijo. To je seveda povzročilo ogromno itežav v proizvodnji, saj so bila dela opravljana nestrokovno, prihajalo pa je tudi do mnogih napak, ki so povzročale zastoje in materialno škodo. Koncept 'izobraževanja iin spremljanja dela delavcev se ni uresničil predvsem iz naslednjih razlogov: — mojstri in brigadirji so bili v tem času v celotni angažirani pri ravnanju z napravami; — visoka fluktuacija je razvrednotila vložene napore; — potrebno dokumentacijo bi moral izdelati inženirski te-am, ki pa je bil premalo številen; — podobno je bilo z vprašanjem stimulacije, izobraževanja in preverjanja, znanja. Čeprav obratuje titan dioksid že tri leta, se še vedno bori z mnogimi kadrovskimi problemi. Vrsta delavcev ne obvlada zahtevnega tehnološkega procesa zaradi pomanjkljive izobrazbe, nestimulativnih 'dohodkov pomanjkanja industrijske prakse, velike oddaljenosti od kraja bivanja itd. Za primerjavo nam povedo podatki naslednje: V času od maja do decembra 1974 je bilo od 161 zaposlenih 49 izstopov; od .januarja do decembra 1975 — 64 izstopov in od januarja do junija letos 20 izstopov. Obstoječa tehnologija razumljivo ne more prenesti take fluk- tuacije, saj je ob vsakem novem vstopu potrebno začeti priuče-vanje ponovno. Za sanacijo kadrovskih razmer v TOZD Titan dioksid ta predlaga: — skupno s kadrovsko in organizacijsko Službo Cinkarne naj se temeljito analizira stanje, predela sistematizacija in pritegne več delavcev k matičnega podjetja ali1 bližnjih okolišev; — 'kadrovanje za titanov dioksid mora potekati v smeri pridobivanja ljudi z doLoče-no industrijsko prakso; — skozi dveletno šolo za proces-ničarje in laborante naj bi šli vsi delavai; — zaradi pogostih pojavov .velike malomarnosti pri delu, kršenja delovne discipline in ■neodgovornosti posameznikov, je potrebno ustvariti določeno rezervo delovne sile. — Formirati priučevallsko grupo v okviru tehnološke grupe titanovega 'dioksida. — Kompletirati dokumentacijo za priučevanje po metodi TWI in organizirati preverjanje znanja. TOZD grafika ugotavlja zlasti neustrezno zasedbo na delovnih mestih s sistemizirano srednjo izobrazbo ter neelastičnost pri organizacijskih rešitvah in politiki delitve OD. Kot temeljne naloge za katere meni, da so prioritetne, navaja: — Izdelava nove sistemizacije delovnih mest in analitske o-cene. — Nov sporazum o .delitvi dohodka in OD. — Izboljšanje službe za uvaja-nje novih delavcev ter intenzivnejše šolanje na obstoječi kemijski šoli v Cinkarni. — Intenzivnejše 'kadrovanje delavcev s srednjo izobrazbo in povečanje Soaialne pomoči. Tudi ocene ostalih TOZD so podobne, zato jiih ne bi posebej navajal. Nedvomno nas te ocene obvezujejo, da na tem področju štren mo več kot smo storili do-sej, saj so uspehi našega uveljavljanja plana v ogromni meri odvisni prav od sposobnosti ljudi in njihove pripravljenosti, da uresničijo zastavljene ailije. V to problematiko močno posega tudi naša razvojna dejavnost. Vsem je znano, da smo pred organiziranjem TOZD razpolagali s takoimenovanim centralnim razvojem, ki pa iz mnogih razlogov ni bil učinkovit. Kasneje smo oblikovali razvojne skupine po posameznih TOZD, vendar se tudi tu srečujemo s podobnimi problemi. Prepočasi uveljavljamo zavest, da je učinkovito delo strokovnjakov v razvojnih dejavnostih lahko organizirano samo preko razvojnih teamov, katere sestavljajo strokovnjaki tako iz tehničnega, kot komercialnega in drugih področjih. Prav tako ni cilj razvojnih skupin, da projektirajo le ključne, večje objekte ampak mora biti njhovo delo u-smerjeno 'tudi v manjše Izboljšave, modernizacijo, inovacijsko dejavnost, torej v smer, ki omogoča olajšanje delovnih pogojev naših delavcev in prispeva morda sicer manjše, vendar pa zanesljive komercialne efekte. Prepričan sem, da naši delavci to pričakujejo, prav tako pa tudi strokovni delavci v irazvOj-nih oddelkih sprejemajo itaiko o-nientacijo. Morda se bo nekaterim zdelo nerazumljivo, zakaj poudarjam vsa ta vprašanja. Predvsem mislim, da je akcija stabilizacije lahko učinkovita, če se bomo zaustavili din razrešili tudi probleme, ki niso v celoti globalnega značaja, vendar pa bistveno vplivajo na končne efekte. Na drugi strani so taka nerešena vprašanja stalni kamen spotike v kolektivu din večkrat tud vzrok nepotrebnih sporov, sprejemanj takozv. polresnic dpd., kar slabi naša skupna prizadevanja za izboljšanjem samoupravnega dn delavnega reda, za večjo enotnost in s tem v zvezi tudi večjo produktivnostjo. Čeprav se srečujemo z velikimi problemi, še predvsem v TOZD Titan dioksid (razloge za to smo že mnogokrat poglobljeno obravnavali) pa je vendarle potrebno gledati na bodoči razvoj podjetja i.n vsake TOZD bolj optimistično. Zavedati se moramo, da je ravno sedanje obdobje tisto, ki je najugodnejše za tovrstno industrijo kot je naša. Ker v zadnjem času čutimo določena oživljanja, smo prepričani, da bomo ob čvrsti podpori naše družbene skupnosti u-speli realizirati naše 'čilije iin dz- (Nadaljevanje na 3. strani) Na delovni konferenci komunistov je bilo iz vseh temeljnih organizacij združenega dela sprejetih 23 novih članov Zveze komunistov Kako smo poslovali v prvem polletju Poslovanje v letošnjem letu je potekalo v izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja. Le-ti so se odražali v zmanjšanju poslovne aktivnosti na domačem tržišču, v porastu stroškov reprodukcije, v padcu cen na svetovnih tržiščih, ob zadržavanju domačih prodajnih cen na višini iz preteklega leta ter v splošnih naporih za odpravo nelikvidnosti gospodarstva. Našteti tokovi so vplivali tudi na poslovne rezultate v Cinkarni, ki so slabši od onih, ki so bili doseženi v istem razdobju preteklega leta, saj smo prvo polletje preteklega leta zaključili še s pozitivnim rezultatom, letos pa smo ustvarili izgubo že na podlagi obračuna po fakturirani realizaciji, medtem je ona po plačani realizaciji znatno večja. Le enotni (Nadaljevanje z 2. strani) boljšati življenske pogoje članov kolektiva. Ker sem malo prej omenil težko problematiko titanovega dioksida ije vendar prav, da opozorim na najbolj občutljiva področja 'te TOZD. Titanov dioksid posiluje is precejšnjo poslovno izgubo, ki so jo do letos pokrivale iz ostankov dohodka o-stale TOZD. Notranje še nerešene zadeve s področja tehnologije in ekologije, previsoka normativna poraba lin drugi vplivi se srečujejo z močnim padcem prodajnih cen (preko 40%), kar nuljno vodi v poslovno izgubo. Za ilustracijo naj povem, da so imele v 1975. letu praktično vse podobne firme znatne poslovne iizgu- V delovno predsedstvo so bili izvoljeni Jožica Farčnik-Mrvar, Ivo Lužar (na sliki) in Jože Naraks. be, vendar so jih povečini pokrile z ostankom kapitala iz prejšnjih, konjUktumih let. Titanov dioksid Cinkarne zaradi poznega zagona in požara filtrov že v samem začetku obratovanja, ni mogel ustvariti potrebnih finančnih rezerv za kritična leta, zato je pokrivanje izgube toliko težje. Cinkarna že dalj časa izvaja notranjo sanacijo, doseženi so bili tudi že uspehi, čeprav je trenutno prav gotovo največji problem rezervnih delov iz inozemstva. Vendar pa notranji napori sicer zmanjšujejo izgubo, v nobenem primeru pa je ne morejo odpraviti. Izguba po fakturirani realizaciji: TOZD Cinkarne brez TOZD Titanov dioksid so ustvarile bruto sklade v znesku 25.724.290 din. TOZD Titanov dioksid je zaključila z izgubo 53.603.485 din. Izguba na nivoju celotne organizacije združenega dela pa znaša 27.879.195 din. Del izgube, ki odpade za pokritje našega partnerja VVB Lacke und Farben Potreben bo znatnejši porast prodajnih cen, uveljaviti pa bi morali v celoti itudi tiste zahteve, ki smo jiih naslovili na odgovorne družbene dejavnike in katere je podprla tako občina Celje, kot SRS. Delno so bile zahteve razrešene, vendar se za njihov večjii del še vedno nič ne premakne, ali pa se prelaga iz enega na drug organ. Tu čutimo možnost podpore Gospodarske zbornice SRS, zato pričakujemo, da nas bo v celoti podprla. Vendar pa obstoja še en problem. Gre za to, da po naši oceni kolektiv TOZD Titan dioksid, še vedno ni homogen, da so še vedno interesi različni in se srečujemo ravno tu z zelo heterogeno zavestjo, od mezde pa vse do visoke razvite zavesti sa-moupraviljalcev. Prizadevanja družbeno političnih oragndzaaij iin drugih dejavnikov so sicer marsikaj izboljšala, niso pa se še odpravile te negativne tendence, ki zavirajo večjo delovno prizadevnost in bolj povezano ter vsklajemo delo posameznikov ter skupin. Sprejem novih članov v Zvezo komunistov je bil svečan. Prav iz teh razlogov, so tudi samoupravni odnosi v titanovem dioksidu najmanj razviti, čeprav posamezniki vlagajo v njihov hitrejši razvoj mnogo naporov. Več hi morale storiti strokovne ekipe v titanovem dioksidu 22.922.283 din. Nepokrita izguba OZD Cinkarna po fakturirani realizaciji je torej 4.956.912 din. Izguba po plačani realizaciji: vse TOZD brez TOZD Titanov dioksid so ustvarile izgubo v znesku 1.926.308 din. TOZD Titanov dioksid je ustvarila izgubo v znesku 55.144.063 din. Izguba celotne OZD po plačani realizaciji 57.070.371 din. Del izgube, ki odpade na VVB Lacke und Farben 23.677.167 din. Nepokrita izguba OZD Cinkarna po plačani realizaciji znaša 33.393.204 din. Povečanje izgube, ugotovljene po fakturirani realizacijT je nastalo iz naslova neplačanih terjatev, ki so v obračunu po pla- tudi na praktičnem usposabljanju delavcev za odgovorne delovne naloge, zlasti pa več na izboljšanju ozračja in odpadnih voda. Čeprav so v teku posamezne študije, ki naj bu dolgoročno razrešile te probleme, pa smo večkrat upravičeno predmet kritike naših občanov, saj bi z večjo prizadevnostjo in vestnejšim odnosom do teh problemov lahko tudi kdaj preprečili razne okvare, ki se pojavljajo. To pa nikakor ne opravičuje neopravičene napade na Cinkarno pb vsaki najmanjši onesnaženosti, saj vedno bolj prodira spoznanje, da nas je onesnaževalcev zelo veliko, krivdo pa se običajno naprti Cinkarni. Ob koncu bd samo še omenil razvojne programe TOZD in Cinkarne kot celote z vidika vskla-jenosti in prioritetnega reda posameznih naložb 'ter nalših finančnih možnosti. Ta vprašanja se tudi nujno najbolj pogosto postavljajo. Predvsem želim seznaniti konferenco, da že potekajo določeni vsklajevalni dogovori o prioriteti investicij dn o načinu zagotovitve sredstev. Ko bodo ti predlogi konkretneje oblikovani, bodo o tem razpravljali dn odločali naši zbori delavcev. Iz delno vskilajenih dn prioritetno dogovorjenih programov pa tudi ne bo težko združevati sredstev posameznih TOZD, zlasti pa bo v okviru novega zakona o združenem delu potrebno iskati načine združevanja sredstev z drugima partnerji in tako zagotoviti skupne naložbe, kar nam bo itiudd jamstvo, da v bodoče ne bo prihajalo do prekrivanja proizvodnih programov, hiperprodukcdje posameznih vrst proizvodov in s tem težave v plasmaju na domačem ali tujem trgu. Še bd bilo treba spregovoriti o različnih vprašanjih naše u-smeritve v izvoz in problematike uvoza, o nujnosti razvoja hitrejših integracijskih oblik, o realizaciji dohodkovnih n samoupravnih odnosov kot jih določata ustava im zakon o združenem delu, vendar bi to odprlo preveč vprašanj istočasno, zato bomo o vsem tem govorili drugič. Prosimo člane ZK in goste, da ocenijo izdelamo gradivo in ga v razpravi ustrezno dopolnijo. in s skupnimi napori do uspeha čani realizacij ne vštevajo v dohodek. Upadla je finančna učinkovitost TOZD Metalurgija, Kemija-Celje, Kemija-Mozirje in TOZD Titanov dioksid. Porastla je učinkovitost Grafike, katere stagnacija ni prizadela, izboljšani pa sta bili tudi rentabilnostni stopnji v TOZD Vzdrževanje in energetike ter v TOZD Transport. Vse te primerjave temeljijo na obračunu po fakturirani realizaciji, ker so le tako rezultati primerljivi s preteklim letom. Akumulativnost Metalurgije je padla zaradi stagnacije prodaje in nižjih domačih prodajnih cen na domačem tržišču ob povečanju udeležbe izvoza že na 49 % v eksterni realizaciji, zaradi česar je prišlo do izpada dohodka v znesku preko 15 milijonov din. Kemijo Celje je stagnacija močno prizadela, saj je prišlo v primerjavi s preteklim letom do občutnega padca proizvodnje in realizacije ob nižjih prodajnih cenah, zaradi česar je izpadla velika masa pokritja za fiksne stroške ob povečanju stroškov reprodukcije iz naslova podražitev. Obrat v Mozirju je posloval z izgubo v znesku 341.416,— din. V tem obratu je prišlo do največjih izpadov proizvodnje in realizacije ob porastu stroškov. Obrat pretežno posluje preko trgovske mreže. TOZD Titanov dioksid je v primerjavi s preteklim letom povečala izgubo .Vendar ta po-rats izgube ni posledica slabšega dela od onega v preteklem letu, saj je bila proizvodnja večja za več kot 25 %, normativna poraba surovin pa je bila izboljšana, kar presdtavlja vrednost več kot 21 milijonov dinarjev, računano na letošnjo proizvodnjo in nabavne cene. Do povečanja izgube je prišlo zaradi doseganja nižjih prodajnih cen v izvozu od onih v preteklem letu, zaradi podražitev surovin in energije, zaradi povečanja a-mortizacije, vzdrževanja, manjšega povečanja ostalih režijskih stroškov in zaradi poevčanja zakonskih in pogodbenih obveznosti. V preteklem letu so obresti od kreditov pokrile ostale TOZD, letos so vkalkulirane. Čeprav je kolektiv temeljne organizacije Titanov dioksid napravil korak naprej, pa ostaja visoka izguba, ki je ključni problem Cinkarne. Saj je dosegla nivo, ki ga ni moč več pokrivati in lahko ogrozi socialno varnost zaposlenih ter srednjeročne razvojne načrte ostalih TOZD. OBSEG POSLOVANJA Doseganje planiranega obsega prodaje Količinski plan prodaje v merilu OZD je bil dosežen le s 83,79 %. Vrednostni plan je bil dosežen z upoštevanjem doseženih prodajnih cen, ki so višje od planiranih s 85,38 %. Od proizvod- (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) nih TOZD je edino Grafika presegla plan realizacije, medtem je do največjega izpada prišlo v Kemiji, katero so splošna gospodarska gibanja najbolj prizadela. Zaradi izpada planirane prodaje je v OZD izpadla masa prvega pokritja za fiksne stroške v znesku 12.816.846 dinarjev. Od tega zneska odpade kar 70 % na Kemijo. Grafika je zaradi preseganja planskih zadolžitev dosegla celo večjo maso pokritja od planirane. Nedoseganje načrtovanih ciljev je posledica nazadovanja poslovne aktivnosti v Jugoslaviji, ki je bila prisotna prvih pet mesecev letošnjega leta. Šele v juniju je prišlo do opazne poživitve, kar se je tudi takoj odrazilo na povečanju proizvodnje in realizacije v Cinkarni. Junijski rezultat je že močno popravil petmesečne kumulativne rezultate. Zaradi upadanja naše konkurenčnosti pri prodaji v tujino, predvsem kemičnih proizvodov, kot posledica porasta domačih stroškov reprodukcije in dvomesečne zaloge titanovega dioksida plan izvoza ni bil dosežen. Le-tega je presegla samo Metalurgija. Zaradi manjšega obsega izvoza titanovega dioksida in nižjih cen od onih v istem razdobju preteklega leta je vrednost izvoza na nivoju OZD manjša od one v istem razdobju preteklega leta. Vrednost doseženega izvoza znaša v prvem polletju letošnjega leta 10.653.242 $, kar je za 5,21 % manj od vrednosti, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Struktura izvoza je bila izboljšana. V letošnjem letu je bilo 36,36 % vrednosti izvoza prodano za konvertibilno valuto, v preteklem letu pa le 19.99 %. Udeležba izvoza na nivoju Cinkarne v skupni eksterni realizaciji znaša 36,52 °/o- Udeležba posameznih TOZD izražena v odstotkih je naseldnja: Metalurgija 49,04 %, Titanov dioksid 62,88 o/o, Kemija 2,67, Grafika 0,83. Zaradi zastoja v prodaji je bila omejena proizvodnja, da bi zmanjšali visoke zaloge, ki so se nakopičile v začetku leta. Na nivoju Cinkarne so bile le-te vrednostno za 8,61 manjše, ker so po-rastle zaloge titanovega dioksida za 14,38 %. Zaloge ostalih TOZD pa so se gibale z ozirom na one v začetku leta: Metalurgija 81,67 o/„. Kemija Celje 68,98 %, Mozirje 71,81 %, Grafika 87,14 GIBANJE PROIZVODNJE V RAZDOBJU JANUAR-JUNIJ 76 TOZD Metalurgija Kemija Celje Kemija Mozirje Kemija skupaj Grafika Titanovo belilo Vzdrževanje-galvana Celotno podjetje Vrednost blagovne proizvodnje celotne OZD je v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta porastla za 7,34 %. Ta rezultat je bil dosežen zaradi močnega povečanja proizvodnje titanovega dioksida in v TOZD Grafika. Proizvodnja v Metalurgiji je bila manjša od one v preteklem letu za 1,66 % predvsem zaradi izpada proizvodnje v valjarni. S povečano proizvodnjo žveplene kisline in cinkovega prahu ni bilo mogoče v celoti nadomestiti izpadlega asortimenta v valjarni. Osnovni plan proizvodnje je bil iz istega razloga dosežen le z 97,32 %. Splošna gospodarska gibanja so najbolj vplivala na zastoj prodaje v TOZD Kemija, ki je oživela šele proti koncu polletja. Zaradi kopičenja zalog je bila proizvodnja omejevana. Zaradi tega so celjski obrati dosegli le 91,51 % proizvodnje iz preteklega leta, obrat v Mozirju pa le 82,21 %, saj le-ta prodaja izključno preko trgovske mreže. Osnovni plan proizvodnje cejskih obratov je bil dosežen s 74,46 % v Mozirju pa z 68,04 n'(>. Grafike stagnacija ni prizadela, zato je presegla vrednost proizvodnje iz preteklega leta za 19,76 % in prav tako osnovni Doseganje planov v indeksih 1-VI.76 I-VI 75 Osnovnega I-VI 76 Letnega I-VI 76 98,34 97,32 49,46 91,51 74,46 38,90 82,21 68,04 34,13 90,05 73,31 38,09 119,76 114,51 56,05 125,12 90,53 42,55 148,20 123,31 61,65 107,34 92,02 45,64 plan za 14,51 %. Proizvodnja titanovega dioksida je porastla za 25,12 %. Plan (20.000 ton) ni dosežen. PRODUKTIVNOST DELA IN IZKORISTEK ČASOVNEGA FONDA Produktivnost dela za zaposlenega je porastla v primerjavi s preteklim letom na nivoju OZD za 5,2 %, tehnična produktivnost pa za 6,76 %. Manjša produktivnost od one v preteklem letu so dosegli le obrati TOZD Kemija, ker je prišlo do visokega izpada proizvodnje. Izkoristek časovnega fonda je na nivoju OZD nekaj slabši od onega v preteklem letu v glavnem zaradi državnih praznikov in dopustov ter drugih plačanih izostankov. Izostankov zaradi boleznin in materinstva je bilo manj. Izkoristek je bil slabši od onega v preteklem letu v Kemiji Celje, zaradi boleznin dopustov in praznikov, v Grafiki predvsem zaradi porasta bolezenskih izostankov in drugih plačanih izostankov ter v DSSS zaradi materinstva in praznikov. Število nadur je v primerjavi s preteklim letom padlo na nivoju OZD za 28,5 */0 Nadure so porastle v Grafiki, kar je glede proizvodnje in zaposlovanja upravičeno. Izvršene nadure v Cinkarni predstavljajo časovni fon 52 delavcev. Izkoristek čas. fonda Produktivnost dela TOZD I-VI 76 IVI 75 I-VI 76 I-VI 75 Metalurgija 85,42 Kemija Celje 87,03 Kemija Mozirje 85,52 Grafika 86,61 Titanov dioksid 85,17 Vzdrževanje 88,40 Transport 83,06 DSSS 87,96 Cinkarna skupaj 86,67 tehn. na zaposl. 85,56 103,92 103,77 85,61 98,85 93,91 86,78 84,14 82,20 84,84 116,93 116,21 85,93 119,62 117,94 88,07 101,29 100,11 85,92 116,61 117,05 86,87 101,71 100,58 86,34 106,76 105,20 EKONOMIČNOST IN RENTABILNOST POSLOVANJA Zaradi prehoda na obračun po plačani realizaciji je primerjava s pianiarnimi rezultati in onimi, ki so bili doseženi v istem razdobju preteklega leta mogoča le po rakturni realizaciji. Ekonomičnost proizvodnje je na nivoju OZD v upadanju tako v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v preteklem letu kakor s tisto, ki je bila planirana. Udeležba porabljenih sredstev v prodajni vrednosti je znašala v letu 1975 86,98 % letos pa 88,18 u/o- Planirana udeležba naj bi znašala 86,27 <>/„ dosegla pa je 88,18 %• Vse temeljne organizacije z izjemo Grafike in Vzdrževanja ugotavljajo letos povečano udeležbo porabljenih sredstev. V primerjavi s planirano udeležbo porabljenih sredstev v realizaciji, pa je le-ta izboljšana v Metalurgiji, Grafiki in Transportu. Osnovna vzroka zaradi katerih je prišlo do povečanja udeležbe porabljenih sredstev v realizaciji v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta sta: Doseganje nižjih prodajnih cen od onih v preteklem letu. Podražitev surovin, energije, transportnih in ostalih uslug. Ta gibanja so najbolj prizadele TOZD Titanov dioksid, ki pa je na področju izboljšanja ekonomičnosti proizvodnje storil znaten korak naprej. Sicer pa so kazalci ekonomičnosti same proizvodnje relativno zadovoljivi v^ primerjavi s preteklim letom, čeprav je potrebno še dosti storiti. Izkoristek kapacitet na nivoju OZD je bil izboljšan — pioiz-vodnja je bila večja za več kot 7 %, režijski stroški pa so po-rastli le za 2,78 1%. Režijski stroški na katere imajo TOZD neposreden vpliv (kilometrine, potni stroški, dnevnice, reklama, reprezentanca) so manjši od onih v istem razdobju preteklega leta za 20,54 %. Izboljšana je bila normativna poraba surovin in energije. Produktivnost dela je bila izboljšana, zaposlovanje se je umirjalo. Manj ugodno je gibanje ekonomičnosti proizvodnje v primerjavi s planirano iz naslednjih razlogov. • Proizvodni plan ni bil dosežen ob preseženih planiranih režijskih stroških. • Planirana normativna poraba surovin je bila prekoračena. • Porast produktivnosti dela zaostaja za planiranim. Doseganje planirane ekonomičnosti proizvodnje v posameznih TOZD seveda odstopajo od onega na nivoju TOZD. Grafika je načrtovane cilje na tem področju presegla. Metalurgija ni dosegla planiranega izkoristka kapacitete ob povečanju planiranih stroškov režije. Najslabše rezultate pa je doseg-gla TOZD Kemija zaradi zelo slabega izkoristka kapacitet oo povečanju stroškov režije in padca produktivnosti dela. Retabilnost poslovanja Rentabilnost poslovanja je v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta močno padla. Negativne tendence, ki so bile prisotne že v drugem polletju preteklega leta in ki se kažejo v padanju finančnih učinkov ob porastu vloženih sredstev, so v letošnjem letu še bolj izrazite. Izračuni temeljijo na fakturirani realizaciji. Na nivoju OZD so povprečna uporabljena sredstva porastla za 21,69 %, vsi učinki pa so padli. Dohodek je padel po fakturirani realizaciji (z upoštevanjem amortizacije nad predpisano stopnjo v letu 1975) za 17,63 °/0, družbeni proizvod za 6,54 °/0, družbeni proizvod na zaposlenega pa za 4,4 %. Rezultat naštetih gibanj je izguba po fakturirani realizaciji 27.879.195 dinarjev oziroma na zaposlenega 13.593,— dinarjev. Ce upoštevamo lanskoletno pokrivanje obresti od dolgoročnih kreditov titanovega dioksida s strani ostalih TOZD kot dohodek le-teh, v Titanovem dioksidu pa le te v letu 1975 prištejemo k po-pogodbenim obveznostim, lahko ugotovimo, da je rentabilnost poslovanja TOZD stare Cinkarne bolj upadla od rentabilnosti poslovanja TOZD Titanov doiksid pa čeprav je slednja zaključila poslovanje z izgubo. Metalurgija, Kemija Celje in Mozirje so poslovale z nižjo ren tabilnostno stopnjo od one v preteklem letu. Grafika je le-to občutno izboljšala, nekaj manj Vzdrževanje in Transport. TOZD Titanov dioksid pa je ustvarila že v substanci izgubo, ki je za 29,89 % večja od one v preteklem letu, celotna izguba pa je za 56,6 % večja od one v preteklem letu, oziroma za 20,79 % če prištejemo znes. 10.146.417 dinarjev obresti, ki niso bile vkalkulirane k rezultatu leta 1975. Izguba celotne OZD po plačani realizaciji znaša 57.070.371 din Del izgube, ki odpade na partnerja VVB Lacke und Farben 23.677.167 din. Nepokrita izguba, ki odpade na Cinkarno 33.393.204 din. Izguba celotne OZD po fakturirani realiz. znaša 27.879.195 din. Del izgube, ki odpade na VVB Lacke und Farben 22.922.283 din. Nepokrita izguba, ki odpade na Cinkarno 4.956.912 din. Razlika izhaja iz zmanjšanja finančnega rezultate, ki je bil dosežen po fakturirani realizaciji za terjatve v skladu s tozadevnimi predpisi. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE CELJE, AVGUST 1976 ŠTEVILKA I OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o o o o o o o o o OfllLacll Cinka ene Celje § 8 o o o o Nekateri menijo, da smo mladi v Cinkarni premalo 0 informirani in premalo povezani med seboj. Ker prav gotovo o vsi želimo izboljšati in izpopolniti informacije med nami in O pokazati kaj mislimo, kakšni smo, smo se odločli za to gla- V silo, ki naj bo odsev mladih idej kot tudi že omenjenih infor- o macij o delu mladine izven naše delovne organizacije. O Uredniški odbor, katerega naloga je izdajanje zanimivega O in pestrega glasila, poziva vse mlade zaposlene v Cinkarni, da 0 pišejo, prispevajo in komunicirajo z glasilom MCC. Glasilo o bo vsebovalo informacije o delu mladih v Cinkarni Celje in O izven nje, prevode, risbe, humor, križanke, prozo in poezijo g v rubriki »literarni kotiček«, urejali pa bomo rubriko »odprta o pisma«. Vendar vse to bo mogoče le z vašim sodelovanjem s O prispevki, ki jih boste poslali ali prinesli uredniku. Prispev- g kov zaradi večnega »premalo denarja« ne bomo honorirali, o Kot revolucionarna avantgarda moramo mladi objektivno O in kritično gledati na svoje delo, zato pišimo o našem delu, 0 tako kot je bilo, tako kot mislimo in tako kot čutimo. o O O O o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Program dela 00 ZSMS za leto 1976 1. Stanovanjska problematika mladih lin socialni položaj delavcev v OZD 2. Vzpodbuda za ustanovitev OO v ostalih TOZD 3. Ekskurzija v vse oddelke in TOZD v Ginkarni 4. Problemska konferenca o pripravnikih 5. Ekskurzija v Kumrovec Kulturne akcije 1. Sodelovanje z recitatorsko skupino CC na vseh internih proslavah 2. Izdajali bi glasilo, ki naj bi prikazalo delo in mišljenje mladih v CC 3. Vključitev v abonma — delavska mladina za gledališče v jesenskem času 4. Organizirali bomo ogled »naša beseda 76«, ki je predvidena v mesecu marcu 5. Obisk prvega slovenskega knjižnega kluba in pridobivanje novih članov 6. Obisk tedna domačega filma v decembru Šport In rekreacija 1. Izlet na Celjsko kočo ali Svetino 2. 25. maja udeležitev na kakršnemkoli furnirju v okviru mladih v Celju 3. Organizirali bomo rekreativni izlet v planine v avgustu 4. Udeleževanje mladincev na sindikalnem turnirju, v okviru mladih v Colju 5. Organizirali 'bomo prijateljska srečanja s pripadniki JLA SLO in DS 1. Povezali bi se v itov. PejanOvičem, da bi se pogovorili o nekaterih osnovnih stvareh ih dobili literaturo 2. Referenti naj bi se udeležili kakega seminarja SLO 3. Predlagamo, da bi se udeležili pri izdajanju mladinskega glasila preko katerega bi obveščali in seznanjali mladince, kako naj ravnajo v določenih situacijah, ki nastopijo nenadoma (elementarne nesreče, vojna) 4. Povezovanje s pripadniki JLA 5. Akcija za obujanje tradicij NOB kot so npr.: pogovori z borci, ogledi spomenikov NOB (Baza 20, Bolnišnica Franja) 6. Ogled kakšne vojašnice Stalne naloge 1. Sodelovanje z OK ZSMS Celje 2. Sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami v Cinkarni 3. Sprejemanje mladih v ZK 4. Akcija za urejanje okolja Podajmo bratje si roke Življenje je pot v negotovost. Življenje je duh po nežnem cvetju: nikoli ne veš, kdaj bo izgdlniJo. Vsako bolečino in vse udarce je vredno doživeti, da bi lahko dajali lepoto življenja. Bregovi, ki ijiih najteže premagamo, so vedno iz zrine peska. Mi mladi smo potrebni življenja, življenje kakršno nam ga ustvarja naša domovina z bratstvom in enotnostjo vseh nas. Vsa naša ljubezen in radost, vse naše želje in hotenja, vse naše prehojene poti so zlite v simbol pomladi in mladosti. Pravijo, da je prihodnost vsakega naroda v njegovi mladosti, v njegovi skrbi za mlade im v skrbi mladih za lastno prihodnost. Iz vseh vasi, slehernega mesta, sleherne njive in 'iz slehernih tovarn, iz šolskih in fakultetnih klopi, iz vojašnic in z branikov naše neodvisnosti smo si vsi ljudje podali roke v bratski pozdrav. Pri učenju, pri delu, v vsakdanjem življenju smo mladina in delovni ljudje pohrateniih narodov in narodnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije pripravljeni neomajno še naprej izgrajevati najsvetlejše pridobitve naše socialistične revolucije — bratstvo 'in enotnost, socialistično samoupravne družbe, neodvisnost in nedotakljivost naše enotne, skupne domovine. In te pridobitve braniti kot najveojo dragocenost svoje stvarnosti in vsebino svojega življenja, kot izredno poroštvo naše prihodnosti. Mlada generacija stoji kot edina in odločno za idejami, cilji in bojem Zveze komunistov. Edina je v tem, da skupaj z delavskim razredom in vsemi delovnimi ljudmi, na čelu z Zvezo komunistov in v njej, kljubuje vsem zunanjim sovražnikom in pritiskom. Mlada generacija, trdno odločena, da uresniči svoje življenje v samoupravljanju, ki osvobaja in plemeniti delo in človeka in tako najpopolneje uresničuje zgodovinsko vlogo delavskega razreda lin oživlja ideje Marxa, Englesa in Lenina, vidi v doslednjem uveljavljanju nove ustave svojo veliko pravico in obveznost. V življenju in delu bomo potrjevali in poglabljali naše bratstvo in enotnost, kjer se uresničujejo ideje socialistične družbe, zasnovane na oblasti delavskega razreda in socialističnem samoupravljanju, v katerem se danes rojeva še svetlejši in olovečnejši jutri. Naša domovina je naša zemlja, deviška, mastna, orna. Naša zemlja. Ravne vrste kaleče koruze, nežno zelenje mladih žit, drhteči upor cvetečih češenj. Ko se zjutraj razide megla se primemo za roke mladi Slovenije, (Nadaljevanje na 2. strani) Podajmo bratje si roke (Nadaljevanje s 1. strani) Hrvatske, Črne gore, Bosne An Hercegovine, Makedonije, Srbije, Vojvodine, Kosova in Metohije. Noge se dvigajo v poskočnem bratskem kolu. Spoštovanje, hvaležnost, ljubezen — trd tako močna čustva, tri tako šibke besede. Tri besede, kii so sredi tega našega burnega sveta, kar same privro iz srca odkrite, žareče, povzdignjene, polne sivo-je prave vsebine. Vtkane so v poštenje in pogum, jasnovidnost in delavnost, humano požrtvovalnost, neizmerno zmožnost učenja, svobodo duha, mladost, revolucijo, svobodo socializma, v partijo. Vsega česar se lotimo združeni in z mladostjo v duši, v boju za zmago bratstva, humanost din miru med ljudmi, ne more postati nadležen prah v vetru zgodovine. Nikoli več ne bo nepregledne, z ostrimi kamni posute, s Skrivenčenim drevjem porastle, s strupenim plevelom pokrite ravni. Za ceno največjih žrtev moramo varovati pozitivne pridobitve, ki so jih izbojevale starejše generacije, tako v vojni, kot v graditvi socializma. Varovati moramo enotnost naših narodov, kajti Jugoslavija lahko v svetu nekaj predstavlja samo, če je enotna. Trudili se bomo, da bodo naša srca združena, složna med seboj, da bo Jugoslavija enotna in čvrsta. Brigadirji — prostovoljno delo ZSMS je letos dosegla na področju MDA velik uspeh. Bila je pobudnik in naj doslednejši borec za izpeljavo An sprejetje samoupravnega sporazuma o mladinskih delovnih akcijah. Sprejeli smo program, ki angažira sleherno OO ZSMS v krajevni skupnosti, šolah in delovnih organizacijah, da organizira prostovoljno delo. Prostovoljno delo ima prvenstveno vzgojni lin politični pomen. Tako je hilo tudi pred 30 leti, vendar je v takratni svobodni povojni Jugoslaviji, ki je bila zelo porušena, mnogo bolj kot danes vel ekonomski efekt delovnih akcij. Zedinili smo se, da danes zasledujemo nekaj povsem drugega. Hočemo krepiti enotnost An patriotsko zavest med mladimi, -bratstvo in enotnost, vrednotenje fizičnega dela MDA pa pomenijo pravo šolo samoupravljanja. Dne 15. maja je bila svečana seja predsedstva OK ZSMS Celje, kjer fsta se srečali dve generaciji, ki je takoj -po vojni gradila s prostovoljnim delom porušeno domovino in generacija, ki je v teh dneh odšla na delovišče. Seja je bila namenjena 30-letniCi MDA v svobodni Jugoslaviji. Trše kot kamen Naslednji dan pa je pričela z delom na Kozjanskem mladinska delovna brigada, ki so jo sestavljali brigadirji iz -treh pobratenih občin Doboj, Celje in Čuprija. Mlade tovariše iz občin Doboj in Ču-prije smo povabili, da si ogledajo tudi sprejem Titove štafete, ki je bila 12. maja v Celju. Brigadirji so gostovali pri nas 4 dni in si v tem času ogledali nekaj delovnih organizacij in zanimivosti Celja, udeležli pa so se tud delovne akcije in tabornega ognja na Petričku. Na ta način smo se lahko mladi med seboj spoznali, izmenjali nekaj -izkuešnj in mnenj ter tako še poglobili bratstvo in enotnost ter prijateljstvo s pobratenima občinama. Mira Plahutnik UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: Frida Jalšovec Odgovorni urednik: Dušan Horvat Tehnično uredil (to številko) Zlatko Šentjurc Člani odbora: Mira Plahutnik, Silvo Erjavec, Dunja Žuntar, Bojan Vivod Izdajateljski svet: Matjaž Ramšak, Helena Zagozda, Tomaž Gorenšek, Lenart Horvatič. Izbrali bomo najboljšega mladinca — delavca samoupravljalca O osnovni organizaciji ZSMS TOZD titanov dioksid smo si v svojem programu zadali nalogo, da izberemo v iletu 1976 najboljšega mladinca — delavca samoupravljalca. V izdanem razpisu sodelujejo vsi mladinci v TOZD. Ocenjevanje bo potekalo po točkovni razpredelnici, in sicer: — za aktivno delo v mladinski organizaciji dn drugih družbeno političnih organizacijah bo ocenjeno od lj5 -točk — za aktivno delo v samoupravnih organih od 1-5 točk — za vestno delo na delovnem mestu od 1-5 -točk. Mladincu delavcu pa se -lahko točke tudi odvzamejo. V primeru, da je v treh mesecih večkrat zaporedoma koristil bolniški stalež, se mu odštejejo po dve točki, za vsak neopravičen izostanek pa 4 točke. Mladince-delavce samoupravljalce ocenjujeo vodje družbeno političnih organizacij, vodje samoupravnih organov in nadrejeni na delovnem mestu. Ocenjevanje ho ob koncu vsakega meseca, o -rezultatih pa bo obveščen celoten kolektiv v TOZD. Najboljši v vsakem mesecu bo dobil prehodno priznanje, ki se -bo prenašalo mesečnim zmagovalcem. Tisti, ki zbere največje število točk ob koncu leta, dobi primerno nagrado An značko najboljšega mladinca samoupravljalca. Menimo, da bo tekmovanje delovalo vzpodbudno na vse mladince v TOZD -titanov dioksid in ostale osnovne organizacije v OZD Cnikarna, saj je s tem vsakemu dana možnost, da se izkaže v svojih delovnih in samoupravlja-lskih sposobnostih. Osnovna organizacija ZSMS TOZD Titan dioksid TEKMOVANJA ZA NAJBOLJŠEGA MLADINCA-DELAVCA SAMOUPRAVLJALCA Sodelujejo vsi mladinci zaposleni v TOZD Titan dioksid, ki so na delovnem mestu aktivni, vključeni v samoupravne organe ter aktivni na družbeno političnem področju. Tekmovanje se bo odvijalo po naslednjih pravilih: J. Mladinec, ki aktivno deluje v samoupravnih organih, bo ocenjen od 1 do 5 točk. 2. Mladinec, ki aktivno deluje na družbeno političnem področju bo ocenjen od 1 do 5 točk. 3. Aktivnost in marljivost na delovnem mestu od 1-5 točk. 4. Vsaka funkcija v družbeno političnih organizacijah v OZD in samoupravnih organih 2 točki. 5. Posebni uspehi na delovnem mestu 3 točke. 6. Za ostale uspehe 1 do 3 točke. 7. Če mladinec, ki je aktivno vključen v tekmovanje koristi bolniški stalež večkrat zaporedoma v treh mesecih se mu odbijeta 2 točki. S. Za vsak neopravičen izostanek se mu odštejejo 4 točke. Mladince-delavce-samoupravljalce ocenjujejo: predsedstvo osnovne organizacije ZSMS Titan dioksid, vodja samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij in nadrejeni na delovnem mestu. Prvih pet, ki bodo ocenjeni z največjim številom točk, bodo ob koncu leta 1976 primemo nagrajeni. Predsedstvo osnovne organizacije ZSMS TOZD Titan dioksid je dolžno objaviti ob koncu meseca rezultate tekmovanja, na oglasnih deskah, v internem časopisu CINKARNAR, v biltenu Mladi Cinkarne Celje (MCC) in obvestiti vse sodelujoče. »Vsakemu mladincu je dana možnost, da je najboljši med najboljšimi — tudi tebi!« Mladinci v vzdrževanju V zavesti ciljev mladih za večjo družbeno politično angažiranost, so tudi naši mladinci v Cinkarni pripravljeni delati in odločati, saj so to dokazali prav v TOZD Vzdrževanje iin energetika. Na pobudo Osnovne organizacije sindikata iin Zveze komunistov je bila 7. maja letos ustanovljena Konferenca Osnovne organizacije ZSMS TOZD Vzdrževanje in energetika. Seje se je udeležilo 30 mladincev ter direktor TOZD tov. Žerjav Anton tov. Slapnik, tov. Miljevič, tov. Sredovniik iin sekretar OK ZSMS Celje tov. Povalej Mirko. Prisotne je pozdravil delovni predsednik Vervega Viki. Sprejeli so celotni program dela OO ZSMS OZD Cinkarna za letošnje leto s tem, da so ga nekoliko dopolnili. Tov. Povalej je namreč dejal ,da v program niso vključili sodelovanje Cinkarne z OK ZSMS Celje, ki ije pomemben faktor v povezovanju in seznanjanju mladih med seboj. Poudaril je, da mora v navedenem programu vsak posameznik najti svoje interese. Mladina se mora Izobraževati in odprto sodelovati s političnimi organizacijami. Potrebno je tudi vodenje akcije na področju občinskih organizacij. Vsak član ZSMS mora vedeti, kaj pomeni ZSMS, kakšen je njen namen, kako se mora boriti. Poudaril je tudi, da mora biti vsak posameznik zainteresiran, da se tudi drugi sodelavci vključujejo v družbenopolitično aktivnost, kajti tudi tu je del skrbi za svojo bazo. Tudi tov. Slapnik ni bil čisto zadovoljen s programom, predvsem glede stanja na delovnih mestih. Orisal je situaaijo podjetja in poudaril stanje Titanovega dioksida, ki ni zavidljivo. Povedal je, da bi morali v odboru za samozaščito sodelovati tudi člani ZSMS. Pripomnil ije, da bi morali vnesti v program OO ZSMS TOZD Vzdrževanje tudi akcijo za varstvo okolja. Glede varstva okolja in čiščenja bo razpisano tekmovanje iin tu se naj mladina številčno vključuje. Navdušen je bil nad predlogom za spremembo glasila »Ginkar-nar«, ker to glasilo že dolgo ne zadostuje željam in predlogom oin-karnarjev. Tov. Miljevič je predlagal organizacijo tekmovanj med TOZD na dan 25. maj — na športnem področju. S štirimi važnimi programskimi popravki: sodelovanje mladih v OO z OK ZSMS Celje, sodelovanje mladih z družbeno političnimi organi Cinkarne, akcijo za ureditev okolja ter sprejemanje mladih v ZK, so se mladi odločili za sklep o potrditvi predloga evidentiranja kandidatov za predsedstvo OO ZSMS TOZD Vzdrževanje in energetika. V TOZD Vzdrževanje in energetika je Vključenih največ mladih in to okrog 160. Toda zaradi večizmenskega dela in nezainteresiranosti mladih za organizirano delo je 'bil odziv mladih slab. Ob koncu meseca aprila je iniciativni odbor vsem mladim razdelil anketne liste s katerimi naj bi se vsak mladinec izjasnil ali ima interes delati v ZSMS. Inaiativni odbor je prejel le 58 izpolnjenih evidenčnih listov. A le-ti mladinci TOZD Vzdrževanje in energetika stopajo v novi dan s trdno zastavljenimi cilji, z dobro voljo in velikimi željami, da tudi oni lahko nekaj predstavljajo, da lahko samostojno delajo in se vključujejo v življenje mladih danes. Tomo Gorenšek Osnovna organizacija tudi v DSSS Po daljšem odmoru je zopet zaživelo delo mladinske organizacije v DSSS. Na pobudo sindikata in OO ZSMS v TOZD-ih, ki so že imeli formirane OO ZSMS je bila 9. 2. 1976 seja iniciativnega odbora za ustanovitev OO ZSMS DSSS. Na tej seji je bil podan osnutek dela OO ZSMS. Odbor je razpravljal tudi o tem kdaj naj bi bila ustanovna konferenca in 'iznesel konkretne predloge o kandidatih za predsedstvo OO ZSMS. 20. februarja 1976 je bila v sindikalni dvorani ustanovna konferenca OO ZSMS DSSS. Udeležba je bila relativno skromna, saj se jih je od 67 mladincev v Skupnih službah udeležilo le 17. Od povabljenih sta se konference udeležila tudi tov. Pejanovič Peter, sekretar ZK DSSS in tov. Torov Ivan. Mladincu smo si zadali obširen program dela, ki smo ga konkretizirali in zadolžili člane za konkretne naloge. Program in naloge smo kasneje na sestanku predsedstev OO koordinirali programe med OO v ostalih TOZD-ih predvsem na kulturno izobraževalnem področju, na športnorekreacijskem področju ter na področju SLO in DS. Ena najpomembnejših nalog je bila, da mladinci v OZD C C izdamo svoj list »Mladi v Cinkarni Celje« ali »MCC« v katerem hi seznanjali našo delovno organizacijo z delom ZSMS OZD CC. Poleg tega bomo v letu 1976 organizirali nekaj problemskih konferenc, kot npr.: Problemsko konferenco o pripravnikih, problemsko konferenco o stanovanjski problematiki mladih, socialnem položaju delavcev v OZD. Razen teh konferenc bomo organizirali še več izletov in ekskurzij ter kulturno prireditev. Udeležili se bomo več športnih prireditev in TRIM akcij. Matjaž Ramšak Mladi in šport Na področju športa in rekreacije smo si zadali naslednji plan za polovico leta 1976: 1. Izlet na Celjsko kočo ali Svetino v marcu. 2. 25. maja udeležitev na kakršnemkoli turnirju v okviru mladih v Celju 3. Oraganizirali bomo rekreativni izlet v avgustu 4. Udeleževanje mladincev na sindikalnih turnirjih v tekmovanju med TOZD in udeležitev TRIM akcij v Celju 5. Prijateljska srečanja s pripadniki JLA. Do sedaj smo izpolnili že skoraj vse nailoge iin sicer: Udeležili smo se rokometnega turnirja v spomin na rokometaša Celja Lubeja na igrišču pri gimnaziji. Sodelovale so še ekipe Mladinskega kluba, Kovinotehne 'iin dve ekipi JLA. S tem smo izpolnili tudi zastavljeno nalogo za srečanje z pripadniki JLA, ki pa so izrazili željo, da ibi se radi še večkrat pomerili z nami tudi v ostalih športnih panogah. Udeležili smo se tudi srečanja z mladinci gasilci iz Štor, in sicer v košarki. Tudi tu si želijo mladinci sodelovanja z nami, tako da bomo organizirali povratno srečanje z njimi v drugi polovici leta. V okviru Ginkarne pa so se naši mladinci, udeležili med TOZD tekmovanja v streljanju, pa 'tudi na TRIM akciji »Vsi na kolo za zdravo telo« je bilo nekaj naših mladincev. Na koncu lahko ugotovimo, da smo postavljeni plan za prvo polletje uspešno realizirali, čeprav hi lahko ocenili to, da je pri naši mladini velik interes za šport in rekreacijo, vendar je precej ozek krog mladincev, ki stalno sodelujejo. Zato apeliram na vse mladinke in mladince, naj se v čim večjem številu vključujejo v naše akcije, kajti v današnjem času je rekreacija potrebna vsakemu človeku. Janez Ramšak oooooooo Strah ima velike oči Literarni kotiček Ureja Mira Plahutnik Dragi bralci! Tukaj rje odrejen naš prostor, prostor na katerem se naj občuti utrip našega srca, kjer naj se -Midi naš ustvarjalni duh, naši občutki, naša dognanja. Ljudje smo različni, zato tudi različno čutimo, včasih se še naši pogledi in interesi združijo, se ponavljajo, popravljajo An dopolnju-jejo. Zakaj ne bi našim mislim pustili, da se napišejo na list papirja. Videli bi jih drugi in morda rekli »tako je«, ali pa bodo še sami napisali črtico in poslali uredniku. Mladi smo, zato pišimo, pa ne samo zato, ker smo mladi, zato ker je v nas, v vsakem od nas prav gotovo skrito nekaj, kar še ni izpovedal, kar čuti globoko v srcu in noče izliti, na papir. Kdo mu brani, saj tu imamo naše glasilo, možnost, da povemo vse, da povemo tisto, kar je zanimivega, kar je vzpodbudnega, kar smo doživeli m kar občutimo. Napišite, kaj ste delali ob prostem času nekje in nekoč, kaj mislite o današnjem svetu, o življenju ljudi, posebno mladih, kaj si predstavljate v bodočnosti, kako zidate gradove v oblakih An kako ?e„ vam podirajo. Toliko je tem, toliko misli in želja v nas, da kar izžareva od nas umetniška ustvarjalna strast. Zato pišite pa tudi ce zlepa ne bo konca. Danes se vam Frida Jalšovec predstavlja s poročilom in razmišljanjem o predstavitvi amaterskih recitatorskih skupin »NAŠA BESEDA 76« Naša beseda, rojena v Celju pred devetimi leti, je postala pravo kulturno gibanje v ustvarjanju mladih. Če smo kje, potem smo prav na tem področju napravila veliko. Naša beseda je postala nepogre-sljiy del mladih v šolah, nekoliko manj pa v delovnih kolektivih in krajevnih skupnosti. Taka ugotovitev je spodbudna in hvale vred-na, tem bolj, ker smo se letos (srečali v Celju ob praznovanju KKMet-mce rojstva umetnika naše besede — IVANA CANKARJA. Prihodnje leto bomo praznovali 10. obletnico »NAŠE BESEDE«. To pa nas ze zdaj obvezuje, da na ta dogodek vse temeljiito pnipraviiimo. Delovni del — razgovori za okroglo mizo iin druga srečanja bo prilož-nost za sklepanje nenapisanih obveznosti do tako pomembnega jubileja. »NAŠA BESEDA« je plold skupnih prizadevanj ZSMS, Zveze prijateljev mladine. Združenja gledaliških skupin, ki so s kakovostnim delom veliko prispevali za dvig kvalitete prireditev. Srečali so se mladi z različnih koncev naše ožje domovine, skupine, ki delujejo v boljših m slabih pogojih dela, skupine z različnimi načini dela z mladimi m pestrimi repertoarji. Izbor skupine je poskušal prikazati resnično najboljše s področja pionirskih in mladinskih uprizoritev ter nekaj kvalitetnih baletnih dosežkov. Delo selektorja ni bilo iahko. O njegovih predlogih je razpravljal tudi sekretariat zdru-zenja gledaliških skupin — plod odločitev je bil prikaz ustvarjalnih sposobnosti na letošnjem srečanju. Iz razpisa smo prebrali izredno pomemben stavek — »Naša beseda 76« ni tekmovanje, ampak pomeni pregled in oceno uprizoritvenih in kulturno vzgojnih dosežkov mladinskih An pionirskih skupin, klubov, recitatorskih, literarnih krožkov in plesno-baletnih skupin na šolah, v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, organizacijah in društvih. V tem vzdušju je potekala tudi ta prireditev. Občinska revija »NAŠA BESEDA« je potekala od 10. do 14. 4. v Štorah. Prvi dan 10. 4. so od 12 ure nastopili prijavljeni za najboljšega recitatorja pred strokovno komisijo. Ob 18. uri pa sta nastopili dve skupini Gradbeno (industrijskega podjetja »GIiP Ingrad« z naslovom BREZ NASLOVA (nadaljevanje teksta Ivana Cankarja) ter Srednja zdravtsvena šola Celje z recitalom z naslovom pesmi Ivana Minatija. Prvi dan občinske NAŠE BESEDE je bil tako zaključen. 12. aprila 1976 sita ob 13. uri nastopila Pionirski dom Cvetke Je-riinove Celje PRAZNOVANJE V PIONIRSKEM DOMU ter Osnovna šola Polule, z recitalom O DOMOVINA, TI SI KAKOR ZDRAVJE. Ob 18. uri so nastopile naslednje skupine: Ekonomski šolski center Celje z recitalom z naslovom ČRNI ORFEJ, Gimnazija Celje z delom MOJE DELO JE KNJIGA LJEBEZNI ter kot zadnja je nastopila KUD Zarja Trnovlje — skupina »HRAST« s CIGANSKO PO- Zadnjii dan občinske »Naše besede« 14. 4. je potekal po naslednjem vrstem redu: Dijaški domovi z recitalom MOJA MATI IN JAZ — Ivan Cankar, Tehniška srednja šola Celje z delom MOJE IME — Ivan Cankar in KUD Zarja Trnovlje s satiričnim delom MEMEN-TO MORI. Vsak večer je bil po zadnji predstavi razgovor s strokovno komisijo, ki je ocenjevala nastop vsake skupine. Medobičnska -revija »NAŠE BESEDE« je bila v občini Laško gostitelja pa sta bila: Radeče in Rimske toplice. Iz celjske občine so se na medobčinsko revijo uvrstile naslednje Skupine: KUD Zarja Trnovlje, KUD Zarja Trnovlje amaterska skupina »Hrast«, Ekonomski solski center Celje, Tehnični šolski center Celje, Pionirski dom Cvetke Jeranove 'ter GIP Ingrad Celje. Tako smo prišli do zaključnega republiškega srečanja, ki je bilo v Celju 8., 9 in 10. maja 1976. Na tej prireditvi je nastopilo 12 skupin ,iz vse Slovenije ter dve reaitatorki, Karmen Magyar iz Pedagoškega šolskega centra Celje An Anica Pavič iiz Osnovne šole Polule, ki sta na področju samostojne kulturne ustvarjalnosti dosegli naj-vecje uspehe. Od skupin pa so nastopile: v soboto 8. maja ob 12. uri so nastopile tri skupine, reakatorska skupina Osnovne šole Radeče KUD Oskar Hudales OTROCI SO SE POGOVARJALI, Osnovna šola Šmartno ob Paki KODER PLAVIH LAS An pionirska gledališka skupina DPD Svoboda Pekre-Limbuš z delom SOVIČA OKA. Ob 18. uri so nastopile prav tako tri mladinske skupine recitatorska skupina Gimnazija Postojna z delom Cankar-Voznv: DOMO-^ KAKOR ZDRAVJE, recitatorska skupina ekonomskega šolskega centra Celje ČRNI ORFEJ in MKUD Jože Kerenčič — Gimnazija pedagoške smeri Maribor z vajo OBROČ V POMOČ. ... 9. nutia sta bili na sporedu dve predstavi ob 10 uri. Oder mladih DPD Svobode Medvode z delom Dragotina Dobričanina BREZ DELA NI JELA ter ob 18. uri gledališče mladih DPD Svobode Me-““ ~ Prevalje ki so se nam predstavili z Agro Smiljana Rozmana ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK. Zadnji dan zaključnega republiškega srečanja je potekal takole: Ob 12. bm so nastopile dijaška skupina Gimnazije Jurija Vege iz Idrije z delom Cankar-Cuderman IZ LEPIH ČASOV, recitatorska skupina Tehničnega šolskega centra Celje z recitalom MOJE IME ter gledališka skupina OK SZMS Vrhnika v priredbi Cankar-Voznv V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL. Kot zadnja pa je nastopila ob 18. uri mladinska gledališka skupina Gledališki center Kranj s Cankarjevimi HLAPCI. V »Našo besedo« kot vsestransko kulturno prireditev, smo letos vključili tudi likovno razstavo mladih iz Osnovne šole I. celjske čete, Pedagoškega šolskega centra iz Celja, in šole za blagovni promet iz Celja. Svoja dela pa sta nam prav tako prikazala tudi likovna amaterja iz delovne organizacije Cinkarne Celje Dare Zavšek in Niko Ignjatič. Mnenje članov žirije ije hilo, da je predstavljalo sodelovanje tov. Dareta Zavška in tov. Nika Ignjatiča poseben prispevek k raz-stavi. Zaradi prikazanega slikovnega in risarskega izraza, pa kažejo njuna dela prizadevanja, ki sedajo že bolj v okvir delovnja likovnih amaterjev. ,•» - Izbrala sem nekaj za prijetno branje. Preberite do konca pa vam zagotavljam, da vam ne bo žal. Avtorica je mlada, iz Pedagoškega šolskega centra Celje. HIBRIDIZACIJA Koloradski hrošč je vprašal Pikapolonico: — A bi hotela hoditi z mano? Pa je rekla Pikapolonica: — Zakaj pa ne, saj se mi zdiš kar zanimiv. In sta hodila — v kino, park, slaščičarno ... Pa je rekel Koloradski hrošč: — Veš, rad te imam. Pa je rekla Pikapolonica: — Nora sem nate. In je rekel Koloradski hrošč: — Bi se hotela poročiti z mano? In je rekla Pikapolonica: — Seveda! Zakaj pa ne, saj nisem rasist. Pa sta šalo vzela zares, šla sta na magistrat pa sta bila mož in žena. Je bil pa on vegetarijanec, ona pa ne. Pa iz tega sploh nista delala problemov. Kuhala sta makarovo meso, makarone pa so pojedli Kolo-radopolončki. To sem pa jaz. Takole ob večerih, ko imam misli polno glavo, kdaj pa kdaj napišem kakšno pesmico. Eno vam predstavljam. r Skrij svoje košate lase in iskrice v rjavih očeh ker nočem videti čudovitosti ker nočem več doživljati. HUMOR ' Ureja: Dušan Horvat OGLAS Želim si razkriti resnico, ki jo telo požira kot žrelo, obraz pa je sončen in zvit, z masko ovenčan, prekrit. Nič ne sovražim, nič ne zamenjam, nič ne odhaja, nič se ne vrača, tisti svet je že daleč dn tuj korak za korakom. Mira Plahutnik Prodam 50 let staro ženo ali zamenjam za dve 25-letni. Trdko Krepak Mati in oče se domenita, da je nijihov sin že dovolj star in lahko kaj izve o spolnem življenju. Oče naj bi mu to .ponazoril s čebelicami dn psički. In tako oče slovesno prične: »Se še spomniš, ko mame ni bilo en teden doma?« »Spomnim se.« odgovori sinek. »In veš da sva potem šla v bar?« »Vem.« »In da sva od tam privlekla domov dve dobri mački .« »Vem.« Ker je glasilo posvečeno dnevu mladosti, pravzaprav tistemu lepemu mesecu maju in ker je letos 30-Ietnica briga-dirstva vam predstavljam pesmico, ki je nastala, verjamete ali ne, v neki delovni organizaciji za pisalno mizo med malico. Zgradili smo si pot k svobodi belo pot, ki vodi nas Brčko — Šamac — Sarajevo v prihodnost dn v lepši čas. Zgradili smo železno kačo »Se spominjaš kaj sva počela z njima?« »Seveda se.« »Vidiš, s čebelicami in psički je ravno tako.« O Človek iz Gornjega Barja pride na železniško postajo dn vpraša za karto do Pekinga. Povedo mu, da je to nemogoče in da naj vpraša v Spodnjem Barju. Od tam so ga napotili na železniško postajo v Beograd, kjer so mu pojasnili, da je najbolje, če se Obme na Splošno plovbo. Tam je izvedel, da ga lahko popeljejo do kakega večjega kitajskega pristanišča naprej pa bo moral z vlakom ali avtobusom. Zato so mu svetovali naj gre v poslovalnico JAT-a dn tam je res dobil direktno vozovnico za Peking. Po enotedenskem bivanju v Pekingu se je napotil na železniško postajo in boječe vprašal, če lahko dobi karto do Barja. »Gornjega ali Spodnjega^« ga je vprašal uslužbenec postaje v Pekingu. hrbtenica je nas vseh v vsakem kraju, v vsaki vasi v vsem se kaže naš uspeh. Mladina, naši brigadirji pojdi po poti tej naprej, ustvarjaj, delaj, poj din gradi po deželi te poznajo vsej! Po zemlji hodimo svobodno to naša kri je in naša pot, živimo v soncu in svobodi, razglašamo jo md povsod. Šalamon Inka - 1 ^ i? Kopanje samo zjutraj PIŠITE, PIŠITE, PIŠITE, PIŠITE, PIŠITE, PIŠITE... Mladi so prispevali Mladi v Cinkarni smo z vso resnostjo pristopili k akciji za boljše ceste, za večjo varnost, za hitrejši razvoj novega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije lin njeno povezanost v širše prometne tokove. Že v maju so se sestali predsedniki OO ZSMS Cinkarne in se dogovorili, da je potrebno organizirano pristopiti k akciji vpisa posojila za ceste in mlade vzpodbuditi, da prispevajo kar največ. Vsi mladinca so se temu pozivu odzvali in prispevali do polovice netto mesečnega osebnega dohodka. Kot je bilo pričakovati, so tudi med nami tisti, ki so prispevali več kot polovico OD. Objavljamo seznam mladincev po TOZD, ki so prispevali največ: Skupne službe OZD Cinkarne Perič Mihajlo Dunja Žuntar Rant Irena Rajšter Marjana TOZD Metalurgija Tukovič Asim Mihajlovič Rado TOZD Kemija Gobec Alojzija TOZD Grafika Vivod Bojan Senger Ivan Horvatič Lenart TOZD Vzdrževanje Brumec Branko Seničar Maks Strašek Klara Radič Nada din 2.000,— din 2.000,— din 2.000,— din 2.000,— din 3.700,— din 3.600,— din 1.700,— din 3.120,— din 2.880,— din 3j120,— din 3.500,— din 3.000,— din 2.400,— din 2.400,— TOZD Titanov dioksid Vsi mladinci so prispevali polovico od netto povprečnega OD. Toda akcija še ni končana! Zavedamo se, da je le-ta zelo pomembna ne samo za danes, temveč tudi za našo prihodnost — za boljši jutri. Mira Plahutnik Marjan Kolar Zakaj tako? ... , .; i r „•» . H Prostovoljne delovne akcije so pri nas spet zaživele. Priljubljene so predvsem med mladino. Tako so OO ZSMS iz Cinkarne sprejele obvezo, da se tudi mladi iz Cinkarne udeležimo akcije urejevanja okolja družbenega centra Golovec. V sredo, 7. 7. 1976 ob 17.00 uri bi morali to svojo obvezo tudi izpolniti. Ob napovedanem času smo se pred novo halo zbrali. Prišlo nas je štirinajst. Vendar z delom nismo pričeli, saj ni bilo tam nikogar, ki bi nas počakal in nam pokazal kaj naj delamo, niti ni bilo pripravljenega nikakršnega orodja. Po »akademskih četrt« sva z Matjažem odšla v halo in želela poiskati tovariša direktorja. Prehodila sva celo dvorano in pogledala, če nas ne čaka v pisarni. Toda vse pisarne so bile zaklenjene. Ko sva se vračala, sva naletela na tovariša v delovni obleki, ki naju je vprašal, kako sva vstopila. Razložila sva mu in ga vprašala, kje je tovariš direktor. Povedal nama je, da je direktor odšel ob 14.00 uri in da je njemu pustil ključe. Ko sva halo zapustila, je vhodna vrata za nama zaklenil. Mi pa smo j>očakali do polšestih in nato odšli. Naslednji dan smo želeli zvedeti, zakaj ni bilo nikogar. Vprašali smo na OK ZSMS Celje. Tam takrat o tem še niso vedeli ničesar. Poklicali so tov. direktorja DC Golovec, ki jim je razložil, da se je dogovoril s predstavnikom Cinkarne tov. Ramšak Matjažem, da se bo delovna akcija pričela ob 16.30 uri in ker ob napovedani uri ni bilo nikogar, je on pač odšel. Vsak nadaljni komentar je po mojem mnenju povsem odveč. Ustvari si ga naj vsak sam. Vivod Bojan Odgovorni v 00 ZSMS Cinkarne OO ZSMS DSSS Predsednik: Ramšak Matjaž Sekretar: Zagvozda Helena Referent za kulturo: Dunja Žuntar Referent za informacije: Rant Irena Referent za šport in rekreacijo: Stožir Brigita Referent za SLO in družbeno samozaščito: Slapnik Jaroslav Namestnik predsednika: Lipošek Franc OO ZSMS TOZD Grafika Predsednik: Jože Hemaus Sekretar: Jožica Točaj Referent za kulturo: Dušan Horvat Referent za informacije: Dušan Horvat Referent za šport in rekreacijo: Janez Ramšak Referent za SLO in družbeno samozaščito: Albin Valand OO ZSMS TOZD Vzdrževanje in energetika Predsednik: Gorenjšek Tomo Sekretar: Kolar Marjan Blagajnik in zapisnikar: Košec Milena Referent za kulturo: Špindler Rudi Referent za informacije: Budna Štefan Referent za šport in rekreacijo: Janc Adolf Referent za SLO in družbeno samozaščito: Gaber Milan OO ZSMS TOZD Titanov dioksid Predsednik: Erjavec Silvo Sekretar: Mlekuž Rihard Blagajnik: Ivan Selič Referent za kulturo: Frida Jalšovec Referent za informacije: Anderlič Cvetka Referent za šport in rekreacijo: Dobršek Bogomil Referent za SLO in družbeno samozaščito: Selič Ivan Magični kvadrat VODORAVNO IN NAVPIČNO L Rekvizit pri tenisu 2. Vrsta dalmatinskega vina 3. Potepanje 4. Drevored 5. Oborožen vlomilec 1 2 3 4 5 2 3 4 5 Mladi iz Cinkarne na enkratni delovni akciji »Golovec ’76«. Ker niso niso dobili orodja, so si zapeli pesem: »Al’ njega ni!« Obračun osebnega dohodka na računalniku Ob izplačilu za mesec julij in avgust ste prejeli z nalogom za vpis v hrandno knjižico tudi novi list obračun osebnega dohodka za julij 1976 in ne več dosedanjih izplačilnih listov na katerih je bil izpisan obračun osebnega dohodka in odbitki. V prihodnje ne boste več dobivali rdečega lista na katerem so bile vpisane ure in točke. V zadnjem letu in pol je bilo potbreno vložiti ogromno dela in truda, da smo lahko pripravili obračun osebnega dohodka na računalniku. Preverjati in popravljati je biio potrebno vse vaše podatke, od rojstnih do razporeditve na delovno mesto in kraja ter občine stalnega ter začasnega bivališča. Upamo, da smo to nalogo uspešno opravili, čeprav se zavedamo, da smo mogoče nehote še napravila kakšno napako. tek od osnove je vpisana samo tedaj ,kadar je to potrebno, to je kadar se končno izplačilo razlikuje od vrednosti na enoto. Vrednost točke ije določena s sklepi samoupravnih organov v podjetju, oziroma po izračunih na osnovi sklepov. Iz opisa vrste izplačila je razvidno, ali gre za osnovno vrednost točke, ali pa za variabilni del. Od bruto osebnega dohodka, po posameznih vrstah izplačila, se odbijajo z zakonskimi predpisi ali samoupravnimi dogovori določeni prispevki. Ti skupni prispevki pa so tudi posebej prikazani glede na koristnike, ki prejmejo ta denar za svoje potrebe. Odbitki so prikazani po vrstah osebnih zadolžitev in so razporejeni v posamezne grupe. Pod »ostali odbitki« je zajet tudi znesek posojila za ceste. Pod Samoprispevek 1 in Samoprispevek 2, se odteguje znesek, določen z občinskim in kr4*1 jevnim referendumom, ■ Članarine za sindkat, zvezo komunistov, pa tudi za ostale organizacije, katerih član je posamezni delavec se odteguje od neto izplačila. Za izplačilo ostane znesek, kateri se potem 'izpiše na »Nalog za vpis« na hranilno knjižico Jugobanke. Skušali smo vam podati oim-krajšo in čim bolj enostavno obrazložitev novega lista »Obračun osebnega dohodka za julij 1976«. Takšne obračunske liste boste prejemali odslej vsak mesec ob izplačilnem dnevu. Miloš Rant, dipl. ing. Predstavljamo vam naš računalnik Strokovni kolegij podjetja je 25. septembra 1974 imenoval petčlansko komisijo za izbor računalnika. Na osnovi ponudb firm: Facom, MAI, HoneywelI, NCR, Philips, Nixdorf, Singer, Logabax, Olivetti, IBM, ICL, Kienzle, Burroughs, Ruff, Roboton, MDS je komisija pripravila analizo in predlagala v ožji izbor tri sisteme. Zato vas prosimo, da vsako morebitno ugotovljeno nepravilnost obračuna najprej pregledate s svojim obračunavalcem v obratu. Če bodo vaše pripombe upravičene, jih bomo upotševali pri izplačilu osebnega dohodka za prihodnji mesec. Na našem računalniku, ki se imenuje FACOM 230-15 lin ga i-marno v najemu, pa ne izpišemo samo »obračun osebnega dohodka za« in nalog za vpis (tega prejemate že nekaj mesecev izpisanega na našem računalniku) kar prejmete ob izplačilnem dnevu, ampak še celo vrsto raznih pregledov, poročili in nakazil. Da pa lahko uspešno opravimo vsa ta dela, morajo biti podatki, katere dobimo od obra-čunovalcev, od referenta za kadre, referenta za 'socialno zavarovanje, iz družbenega standarda, iz referenta za potrošniške kredite, iiz oddelka za osebne dohodke, ter še ostallih referentov in služb, točni in najnovejši. Obračun osebnega dohodka za julij 1976 je sestavljen tako, da lahko vsak delavec preveri točnost obračunana, če upošteva opise, ki so navedeni v glavi kolon. Vsaka vrsta izplačila in s tem tudi število ur, je prikazana posebej. Ure označene z (zvezdico) se ne seštevajo v skupen seštevek dejansko opravljenih ur v mesecu ampak so to ure od katerih se priznava določen dodatek ali posebno izplačilo. Vrednost na enoto je /izražena v številu točk ali v dinarjih. Odsto- Kornpairatsivna analiza s tehniškimi in finančnimi podatki je pripeljala k odločitvi o nabavi sistema Facom 230-15. Samoupravni organi podjetja so potrdili ta izbor. Osvojena je bila konfiguracija sistema Facom 230-15, ki jo sestavljajo: — centralna enota F 3100 A — 16 KB, — magnetni boben F 3134 L 131 KB (virtualna memorija), — konzolni pisalnik F 795 A, — enota magnetnih trakov F 608 K-2 dve enoti v enem panelu, — diskovna enota F 472 S-L 17,8 MB dve enoti v enem panelu, — zaslon s tastaturo F 6226 A — čitalec kartic — F 731 N — vrstični tiskalnik — F 731 N enota z vnos podatkov in programa — luknjalnik z interpretatorjem — magnetni zapisovalnik 2 x MDS 6401 CENTRALNA ENOTA F 310OA Sistem je možno razširiti na končno konfiguracijo: — centralna enota s končno kapaciteto 32 KB — magnetni boben s končno kapaciteto 262 KB — enota magnetnih trakov s končnim številom enot 6 — diskovna enota s končnim številom enot 4 — zaslon s tastaturo F 6226 A s končnim številom enot 16 — vrstični tiskalnik — F 731 N s končnim številom enot 5 — luknjalnik z intenpretator-jem in magnetni zapisovalnik po potrebi glede na število v-hodniik podatkov in končno kapaciteto računalnika V Sloveniji je inštaliranih enajst enakih sistemov FACOM 230-15. Vzdrževalne skupine so v Zagrebu, Mariboru in Ljubljani. Konsigracijsko skladišče je v Zagrebu in v ustanavljanju v Mariboru in Ljubljani. Računalnik je v najemu za dobo pet let, pri čemer nakup ni izključen in najemnina se upošteva v odkupno vrednost sistema. Zaradi novih carinskih predpisov računahnik ni bil dobavljen v predvidenem roku. Instaliran je bil 5. februarja 1976. Pravo-Centra za organizacijo in avto-časno so bili zgrajeni prostori matsko obdelavo podatkov (COAOP). V letu 1975-76 so bili izšolani kadri za deLo na tem sistemu. KONFIGURACIJA SISTEMA FACOM 230-15 ENOTA MAGNETNIH DISKOVNA ENOTA TRAKOV Za avtomatsko obdelavo podatkov so pripravljene aplikacije za redno obdelavo: # obračun osebnih dohodkov iin kadrovska evidenca, 9 saldokomti kupcev iin • zaključni list — bruto bilanca. Organizacijsko je pripravljeno komercialno področje od skladiščenja do realizacije prodaje proizvodov. V pripravi je prenos obdelave osnovnih sredstev iz ERC — EMO na naš sistem. V eni prihodnjih številk vas bomo seznanili podrobneje z našim delom iin aplikacijami. CINICARHAR S NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESRE V mesecu juliju je bilo trinajst nesreč pri delu. Številke v oklepaju pomenijo skupno število nesreč v letošnjem letu. TOZD VZDRŽEVANA: Strojno vzdrževanje 2 (16), Elektro vzdrževanje (1 (5), Gradbeno vzdrževanje 1 (7), Plinarna 1 (1); TOZD TRANSPORT: Avto transport 1 (2); TOZD KEMIJA: Organska barvila 1 (2), Cinkovo belilo 1 (1); TOZD GRAFIKA: Tiskarske plošče 1 (1); TOZD TITANOV DIOKSID: Glavni laboratorij 1 (4), Proizvodnja 3 (13). TOPOLOVEC Viktor (1. nezgoda). Na napravi za vezanje palet se mu je zaskočila sponka. Ko jo je hotel s prstom odstraniti, mu je poškodovalo kazalec des- ne roke (delo proti predpisu). VIDOVIČ Janez (5. nezgoda). Pri polnjenju produkta v vreče je dobil žulje na levi roki. Izgubljeni dnevi zaradi nesreč pri delu in na poti Na poti so se poškodovali: Bračič Venčeslav — soli in pigmenti; Gorišek Jože — železniški promet; Kisovec Rihard — mehanična delavnica; Kukovič Karel — splošni sektor. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje BERLANDA Drago (1. nezgoda N). Pri vračanju konjička je zadel v stružni nož in si poškodoval palec desne roke (osebna neprevidnost). KUMER Alojz (1. nezgoda). Ko je varil objemko je sodelavec čistil žlindro, katere drobec mu je priletel v desno oko (naglica pri delu). Elektro vzdrževanje BERGLEZ Friderik (L nezgoda). Pri zavarovanju EZ elementov je prišlo do kratkega stika. Poškodovalo mu je oči (osebna neprevidnost). Gradbeno vzdrževanje PLOŠTAJNER Franc (2. nezgoda). Pri vožnji iz obrata v obrat z motornim kolesom je padel in si pri tem poškodoval koleno leve noge (neprevidnost). Plinarna DAMESKI Atanazije (3. poškodba). Pri tesnitvi pokrova na plinskem generatorju, mu je spodletel železni drog in mu poškodoval glavo (neprevidnost). TOZD TRANSPORT Avto transport GALINEC Ljudevit (2. nezgoda). Pri zapiranju stranice na traktorski prikolici mu je stisnilo prstanec leve roke (neprevidnost). TOZD KEMIJA TOZD TITANOV DIOKSID Laboratorij VREČKO Marija (L nezgoda). Pri odpiranju steklenice z žvepleno kislino ji je le-ta spodrsnila, kislina pa jo je polila po levi roki (neurejen delovni prostor). Proizvodnja DOBRAVŠEK Željko (1. nezgoda N). Ob izpadu električnega toka je hotel ponovno zagnati Lumpp črpalko. Ker je črpalko zalival zgoraj s pralno vodo je zaradi velikega pritiska izvleklo gumi cev in mu je curek brizgnil v desno oko (nesmotern način dela). Pri delu Na poti Julij kulativno I-VII Julij kulativno I-VII DSSS — 143 22 124 Vzdrževanje 31 623 28 89 Transport 42 258 15 22 Metalurgija 33 425 — 4 Kemija 11 323 9 71 Grafika 5 9 — 33 Titanov dioksid 81 262 2 83 Skupaj: 203 2043 76 426 Možnosti izobraževanja ob delu Na celjski delavski univerzi so v preteklem šolskem letu pomagali pri izobraževanju ob delu že več kot tri tisoč delavcem. Število tistih, ki se na novo ali pa tudi dodatno izobražujejo, nenehno raste. Vse več delavcev čuti, da jim dosedanje znanje ni dovolj. Veliko si jih želi tudi boljši kos kruha. Na kraju, tudi napredovanja ni brez šol. Ta utrip na DELAVSKI UNIVERZI Celje dobro poznajo. Zato so organizirali toliko različnih izobraževalnih oblik in šol, da skoraj vsak, ki želi nadaljnje usposabljanje, najde nekaj zase. Veliko možnosti bo tudi v prihajajočem šolskem letu. Poglejmo le nekatere. Srednješolsko izobrazbo si lahko zaposleni delavci pridobe na šestih različnih srednjih šolah, ki jih drugače ni v Celju. To so: prometna tehniška šola, lesna tehniška šola, kovinarska in elektro delovodska šola in dveletna administrativna šola. Izbira je resnično velika. Zapisati mora- mo še, da so učni rezultati zelo dobri. DELAVSKA UNIVERZA Celje je tudi organizator izrednega študija na visokih šolah, ki so združene v MARIBORSKI UNIVERZI. Tako opravlja tekoče delo za Visoko ekonomsko komercialno šolo, za Visoko šolo za organizacijo dela Kranj in Višjo pravno šolo. Izredno koristno je tudi, da na celjski delavski univerzi organizirajo številne tečaje, ki jih marsikje upoštevajo za notranjo kvalifikacijo. Med takšne tečaje lahko štejemo naslednje: za kurjače centralnih kurjav, za skla- diščnike, za voznike viličarjev, za strojepisje, za tehniško risanje in še nekatere. Zelo koristni so tudi jezikovni tečaji, ki so dobro obiskani. Poučujejo kar pet različnih jezikov. Letos bodo pričeli tudi z jezikovnimi tečaji za predšolsko in šolsko mladino. CELJSKA DELAVSKA UNIVERZA organizira izredno široko družbenopolitično usposabljanje kar je skoraj vsakomur znano. Spomnimo se le na šolo za delegate, dvodnevne siminar-je za člane odborov sindikata in druge, ki bi jih lahko našteli. Z vsemi temi in še novimi oblimi bodo tudi letos nadaljevali. Kot vidimo je možnosti za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje delavcev v Celju veliko. Vsi tisti, ki se za to zanimajo, naj se osebno ali pa po telefonu oglasijo in pogovarjajo na DELAVSKI UNIVERZI CELJE, Cankarjeva L Organska barvila KRUSIC Adolf (L nezgoda). Pri odpiranju mešalnika mu je spodrsnil ključ, tako da se je udaril ob sosednji vijak ter si poškodoval palec leve roke (nesmotern način dela). Cinkovo belilo KAJZER Franc (L nezgoda). Pri kurjenju peči je dodal preveč plina in ko je gledal skozi kontrolno odprtino, ki istočasno služi za dovod zraka, mu je plamen puhnil v obraz in ga opekel (nesmotern način dela). TOZD GRAFIKA Tiskarske plošče RUŽIČ Marija (1. nezgoda N). Zaradi nepravilne uporabe zaščitnih rokavic se je polila z ok-salno kislino po hrbtu obeh rok (pomanjkanje delovnih izkušenj). j-CINKARN AR Vpis posojila za ceste CINKARNA CELJE Centralni štab za vpis posojila za ceste Celje, dne 13. 9. 1976 VPIS POSOJILA ZA CESTE cest. Izmed vseh vpisnikov posojila za ceste je naj višji znesek vpisal tovariš Joco Veranič iz TOZD Metalurgija, in sicer 15.000 din. Celotni osebni dohodek (100 °/0) pa so vpisali: Asim Turkič, (3.700,00 din), Rade Mihajlovič (3.600,00 din) in Ismet Mehimo-vič (3.000,00 din). Akcija vpisa posojila za ceste je kljub dopustniškemu obdobju ves čas potekala. Po podatkih, ki smo jih prejeli do ponedeljka, dne 13. septembra 1976, je do tega datuma vpisalo posojilo za ceste 1.867 delavcev v skupnem znesku 3,076.700 dinarjev. Izmed vseh zaposlenih v naši organizaciji združenega dela doslej še ni vpisalo posojila le 185 članov kolektiva ali 9,02 odstotka. Upamo pa, da se bodo tudi ti do zaključka vpisa posojila odločili prispevati dogovorjeni odstotek od svojega osebnega dohodka za modernizacijo naših TOZD število zaposlenih Število vpisnikov Odstotek vpisnikov Vpisani znesek Obveza * Metalurgija 365 350 95,89 478.000,00 552.100,00 86,57 Vzdrževanje 455 416 91,42 588.500,00 727.400,00 80,90 Transport 94 90 95,74 111.500,00 141.500,00 82,33 Kemija Celje 256 227 88,67 379.700,00 375.200,00 101,19 Kemija Mozirje 49 48 97,95 75.060,00 76.300,00 98,37 Grafika 230 220 95,65 352.880,00 352.800,00 100,02 Titanov dioksid 306 244 79,73 393.123,00 433.900,00 90,60 DSSS 297 272 91,58 382.640,00 417.500,00 91,65 SKUPAJ 2052 1867 90,98 2.766.403,00 3.076.700,00 89,91 Skandinavska križanka KADROVSKE VESTI KADROVSKE VESTI V MESECU JUNIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Hustič Alojz, Rampre Srečko, Medved Branko, Sotošek Drago, Bukšek Franc, Sankovič Vitomir, Malešič Ratko, Šinik Vasilije, Duranič Milovan, Pelič Živadin, Pejkič Živko, Kastelic Franc, Mitrovič Boško, Georgijevski Stevan, Dorgijevski Vojislav, Peček Ivan, Gajšek Bojan in Ozis Jernej. ODŠLI IZ PODJETJA: Tomaševič Bogdan, Zavšek Božidar, Bukšek Anton, Majetič Ste-vo, Sikošek Mirko, Kavka Marjan, Marinkovič Marinko, Bokan Djuro, Gogjaj Mu-harem, Kopriva Miran, Antol Vladimir, Hustič Alojz, Pokrajac Tihomir, Vukomano-vič Mile, šmurc Milan, Habe Franc in Tomič Mirko. UPOKOJENA STA BILA: Planinšek Ivan in Lesjak Jože. Iznajdljivost — Janez, ti si tako vnet za športno dejavnost, kako to, da se v nobeni športni panogi aktivno ne udejstvuješ? — Hm ... treba se je znajti. Na primer: v službi veliko debatiramo o športnih dogodkih in ta čas seveda zabušavam. Doma pa tudi žena marsikaj naredi namesto mene, ko jaz gledam razne tekme na televiziji- REKORDER MED VPISNIKI POSOJILA ZA CESTE Ivana Veraniča — Jocota, »starega« cinkamarja poznajo mnogi člani kolektiva. Ko smo zapisali »starega« nismo mislili na njegova leta, temveč na staž v Cinkarni, saj je letos aprila minilo 26 let, odkar se je zaposlil v naši organizaciji združenega dela. Ko je pričela akcija vpisa posojila za ceste, je bil med prvimi vpisniki z zneskom 2.400,00 din. Kmalu za tem se je premislil in vpisal več kot šestkratni znesek 15.000,00 din (milijon in pol starih dinarjev), in sicer na dvanajstih mesečnih obrokih. Vprašali smo ga, kaj ga je privedlo k tej odločitvi? »Odločil sem se zato, da bi s svojim skromnim prispevkom, v primerjavi s potrebnimi sredstvi, prispeval k čim hitrejši rešitvi hude slovenske cestne problematike. Pripominjam, da lastnega avtomobila nimam, niti ga ne nameravam kupiti!« Pljučni rak VIED VZROKI NAGLEGA NARAŠČANJA TE BOLEZNI JE VSEKAKOR KAJENJE CIGARET Obolevanje za pljučnim rakom je v zadnjih desetletjih močno naras-!». Naj navedem le nekaj statističnih podatkov. Pred 50 leti je bil pljučni rak prava redkost. Kratek podatek iz ZDA: leta 1930 je umrlo v tej deželi za pljučnim rakom 2837, leta 1950, torej 20 let pozneje pa že 18.313 ljudi. Te številke nam povedo, da je smrtnost zaradi tega obolenja narasla v 20 letih za 500 odstotkov. V Sloveniji je leta 1966 zbolelo za pjučnim rakom 410 ljudi, to je 11 % od vseh obolelih za rokom. Od tega je bilo 17% žensk, to je slaba šestina. Za nobeno drugo vrsto raka ni obolevanje tako naraslo kot prav za pljučnim rakom. Očitno je, da za pljučnim rakom mnogo pogosteje obolevajo moški kot pa ženske. Po statistikah je razmerje med spoloma 7 : 1 v korist žensk. Kje so vzroki tako naglega naraščanja te bolezni? Vse statistike dolžijo za ta porast vse večje število kadilcev aigaret. Pri izgorevanju le-teh namreč nastajajo snovi, kot sta benoi-pren in bencaotracen, ki pri laboratorijskih poskusih povzročajo raka na poskusnih živalih. Pri posameznemu kadilcu ni mogoče napovedati, ali bo sploh in kdaj bo obolel za pljučnim rakom. Razisovalai pa so si edini v tem: čim dalj traja kajenje din čim večja je dnevna količina pokajenih cigaret, tem večja je možnost obolenja za pljučnim rakom. Pregledi kadilcev so pokazali, da imajo ti na sluznicah dihalnih organov spremembe, ki jih pri nekadilcih ni. Te spremembe štejemo za predrakave, to se pravi, da se dz njiih lahko razvije rak. Po mnenju strokovnjakov kajenje cigar in pipe ni tako nevarno, ker taki kadilci ne vdihavajo tako globoko dima kat kadilci aigaret. Napotek je tak: tudi dolgoletni kadilec zmanjaš možnost, da bi zbolel za pljučnim rakom, če preneha kaditi. Najbolje pa je ,da sp>loh ne začnemo kaditi, kajti kajenje pospešuje nastanek pljučnega raka, kakor tudi drugih obolenj, predvsem obolenj srca in ožilj a- Povzročiitelje pljučnega raka iščemo tudi drugod. Vemo, da dva do štirikrat pogostnejše v mestih kot na deželi. To pripisujemo zraku v mestih, ki ga onesnažuje industrija in velik pormet. Pred nekaj desetletji so mislili, da je tuberkuloza marsikdaj predhodnik pljučnega raka. Toda čas je pokazal, da upadanje tuberkuloze ne gre v korak z naraščanjem pljučnega raka. Ne moremo reči, da so nepomembna razna kronična, t. j. dolgotrajna vnetja v samih pljučih in sapniikovih vejah ter vejicah. Ta obolenja stalno dražijo sluznico, ki je tako bolj dovzetna za razvoj raka. Pljučnega raka se da hitro spoznati ali pa tudi zelo težko. Želimo si, da bi ga spoznali čim prej. V zgodnjem stanju so znamenja neznatna. Najpomemb- nejše znamenje je kašelj. Ta se pojavlja tudi pri drugih kroničnih obolenjih pljuč in sapnilco-vih vez npr. pri bronhitisu. Znan je dolgoletni kašelj kadilcev, zlasti v jutranjih urah. V tem primeru nam postane sumljiva vrsta kašlja. Če se ta spremeni, bodimo pozorni. Če opazimo krvav izmeček je to resno opozorilo, da moramo k zdravniku, čeprav krv^vkast izpljunek lahko povzročajo tudi druga obolenja, Drugo pomembno znamenje je težko dihanje, ki se pojavlja tudi, če bolnik miruje, ter je žvižgajoče 'in ostro. Pomembno znamenje je tudi bolečina v prsih, ki je podobna zbadanju in se pri kašlju poveča. Ne redko se pridruži pljučnemu raku pljučnica. Vsa znamenja, kot so npr. temperatura, znojenje, spremembe v krvi, govorijo v prid vnetju. Rentgenski pregled po preboleli pljučnici pa nam odkrije rakavo obolenje. Ne trdimo, da je vsaka pljučnica posledica ali znanilec raka. Še zdaleč ne! Vendar ni nikdar odveč temeljit pregeld po prestani pljučmiai. Vidimo, da znamenja začetnega pljučnega raka niso zelo značilna. Zato naj nas nekaj tednov trajajoči kašelj opozori, da gremo k zdravniku. Najpametneje je, da si damo po 45. letu starosti vsaj vsako leto enkrat pregledati pljuča. Moderna medicina ima na vo-Ijo že dokaj zanesljive metode, da lahko ugotovi to bolezen. Najpreprostejši je rentgenski pregled in s l i kanje pl juč. Na sliki vidimo dostikrat zasenčenje, ki ga povzroča tumor, ko bolnik nima še nobenih težav. Če nam rentgenska slika zbudi sum, da gre za rakavo obolenje, izberemo še druge diagnostične postopke. Najvažnejša je bronhoskopija. Pri tej preiskavi s posebno napravo pogledamo v sapnico (bronchus) in njene bližnje veje. (Nadaljevanje prihodnjič) Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 5. oktobra. Kino Union Od 10. do 13. septembra »Monahinja sv. Arhanglela«, francosko italijanski barvni film. Od 14. do 17. septembra »Mož z zlatim revolverjem«, ameriški barvni film. Od 18. do 20. septembra »Grešnica«, italijanski barvni film. Od 21. do 23. septembra »Dva koraka izven zakona«, angleški barvni film. Od 24. do 27. septembra »Naslovna stran«, ameriški barvni film. Od 28. do 30. septembra »99,5 odstotno mrtev« ameriški barvni film. Kino Metropol Od 13. do 14. septembra »Ti in jaz mali Pariz«, vzhodno nemški barvni film. Od 14. do 15. septembra »Stopnišče za služičad«, egiptovski barvni film. Od 16. do 17. septembra »Igra z ognjem«, italijanski barvni film. Od 18. do 19. septembra »Inšpektor je padel z neba«, mehiški barvni film. Od 20. do 22. septembra »Bedrana ljubezen moja«, turški barvni film. Od 23. do 27. septembra »Šerif iz Klana«, ameriški barvni film. Od 28. do 30. septembra »Moj brat ima sijajnga brata«, češki barvni film. Od 24. do 30. septembra »Maček v škornjih«, japonska barvna risanka. Kino Dom Od 11. do 13. septembra »Abot in Coste-llo iščeta Frankensteina«, ameriški barvni film. Od 14. do 16. septembra »Kralj Mitra- ljez«, italijanski barvni film. Od 17. do 19. septembra »Salzburška zveza«, ameriški barvni film. Od 20. do 21. septembra »Močnejši od mafije«, ameriški barvni film. Od 22. do 25. septembra »El Dorado«, ameriški barvni film. Od 26. do 28. septembra »Zaljubljeni bolničar«, ameriški barvni film. Od 29. septembra do 1. oktobra »Izgnanec druge avenije«, ameriški barvni film. Od 14. do 19. septembra »Dežela večne igre«, španski barvni film. Od 1. do 5. oktobra »Junakinja v stepi«, kitajski barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Enakopravnost — Kako moreš tako pogosto zamujati službo, se nič ne bojiš, da bi te šef dal na disciplinsko. — Kje neki, saj vedno pride pozneje kot jaz. Smo menda e-nakopravni, marne?