v sredo so no brniško letališče prispeli predstavniki trinajstih komunističnih partij in osvobodilnih ter naprednih nihanj, ki so bili gostje X. kongresa ZKJ. Delegacije so si ogledale nekatera gorenj podjetja. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 42 ^stanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka [£ Tržić — Izdaja ČP Gorenjski tisk ^ranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze d e l ovnega ljudstva Kranj, sobota, 1. 6. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Kongres podprl revolucionarno usmeritev Tito — predsednik ZKJ brez omejitve mandata , 'Jubilejni deseti kongres zveze J^omunistov »Jugoslavije, na ka-terem je sodelovalo 1666 delegatov, 308 domačih gostov in prek delegacij komunističnih, so-c,alistiČnih in drugih delavskih Partij ter narodnoosvobodilnih K>banj, je v četrtek na plenar-zasedanju končal z delom, dolgotrajnem in navdušenem Peskanju so ob 17.45 soglasno Ižvolili Josipa Broza-Tita za Predsednika ZKJ brez časovne . .T^jitve mandata. Prvi mu je če-8t,tal dr. Vladimir Bakarič, ki je p°dil zadnjo kongresno sejo. redsednik Tito se je zahvalil za županje in poudaril, da je kon-Kres opravil svoje delo tako kot ljudje pričakovali. Potem so ,Zvolili tudi 165 članov centralna komiteja, komisijo za sta-r^tarna vprašanja in nadzorno ^misijo. Takoj po kongresu pa bila prva seja novega centralna komiteja. jNa zadnji plenarni seji je Lazar •^oliševski predlagal, naj bi Jo-*lPa Broza-Tita izvolili za predhodnika ZKJ brez časovne ome-J'tve. Delegati so z navdušenjem Pozdravili predlog. Potem, ko mu j v imenu kongresa, komunistov ^.delovnih ljudi Jugoslavije če-j,l,tal predsedujoči dr. Vladimir -.,?karič, je spregovoril tovariš ugodno — ugodno — ugodno čete, to je v človeški naravi. Kljub temu pa bi priporočil, da »bi bilo v delu komunistov odslej več samokritike .. . Po mojem mnenju so bili na tem kongresu premalo poudarjeni doseženi uspehi,« je dejal tovariš Tito in poudaril, da je bila Jugoslavija med vojno razrušena in rojena tako rekoč iz pepela. Vse to, kar danes imamo, pa je delo naših delovnih ljudi. Nazadnje je opozoril, da mora zveza komunistov budno varovati pridobitve naše revolucije, predvsem bratstvo in enotnost naših narodov, ki je porok tako naših dosedanjih kot prihodnjih zmag. Delovati pa mora zveza komunistov tudi v socialistični zvezi, zvezi mladine, skratka povsod. Pri Kokri pohištvo v juniju ceneje za 5 % v Vokncu v enotah: — veleblagovnica Globus, Kranj — salon kuhinjske opreme Dekor, Kranj, Koroška c. 35 — Manufaktura, Gorenja vas — Slon, Žiri KRANJ ugodno — ugodno — ugodno Pred desetimi leti je nastal Kmetijsko živilski kombinat Kranj Danes bodo v Savskem logu slovesno proslavili 10. obletnico ustanovitve Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, ki je nastal i/ do tedaj samostojnih podjetij Oljarica. Mlekarna in Klavnica. Hkrati ho jubilej r 'Uo. • *Tovarišice in tovariši, globo-i0 sem ganjen spričo velikega, ^mejnega zaupanja, ki ste mi danes tukaj izrazili, ko ste me 0'v°jili za predsednika ZKJ z ne-"J^jenim mandatom, "ovolite mi, da se v imenu na u°vo izvoljenega centralnega °ttiiteja ZKJ in v svojem imenu i ?Jgloblje zahvalim za zaupanje, ® nam ie bilo na tem kongresu ^dušno izkazano.« _H|,edsednik Tito je rekel, da v°»«eni to zaupanje veliko ob-j^nost za uresničitev tistega, ; ar je kongres sklenil. Obljubil da se bodo trudili z vsemi v °čmi, da bodo dosledno in z nS() odgovornostjo uresničevali |^al°ge, ki so bile določene na in v ustavi. t 1 °men kongresa je v tem, daje /j0 duš no podprl našo revolucio-usmeritev v boju za odlo-Položaj- delavskega razreda 8atn°upravo združenega dela, nadaljnjo krepitev cnako-*ynosti, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, za UV Ve6jo uveljavitev naše ne-kr .ene zunanje politike, za /v^P>tev vodilne družbene vloge e*e komunistov. t|t) •8 kongresu je močno prišla t|K,?'r»za kritika, a tudi samokri-Mislim pa, da je bilo več l,ke kot samokritike. Kaj ho- Danes osrednja slovenska proslava Obletnice zmage delavstva nad Orjuno se bo v Trbovljah udeležilo okrog 2500 Gorenjcev Danes poteka 50 let od zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo Orjuno. Slovenski prole-tariat na čelu s trboveljskimi rudarji je takrat pod vodstvom komunistične partije, skupno z delavskimi obrambnimi četami iz revirjev in Ljubljane v znamenitem spopadu z orjunaši na cesti pred Rudarskim domom v Trbovljah zadal tej organizaciji odločilni udarec. Le-to je pripomoglo ob vsestranski podpori delavskega razreda širom po Jugoslaviji k likvidaciji prvih fašističnih organizacij v državi. Ta dogodek zavzema eno najvidnejših mest v zgodovini naše partije in delavskega gibanja med obema vojnama. V obdobju revolucionarnega vrenja, ki je po oktobrski socialistični revoluciji v prvih letih stare Jugoslavije zajelo delavske množice pod geslom Za socialistično Jugoslavijo in Za enakopravnost narodov, so slovenski delavci v vseh nastopih proti oboroženim enotam tedanje buržoazije, posebno pa v spopadu z orjunaši v Trbovljah, prispevali svoj delež k razreševanju vprašanj tedanje dobe. V spomin na ta dogodek Trboveljčani danes praznujejo svoj občinski praznik. Pred delavskim domom v Trbovljah bo ob 10.30 osrednja slovenska proslava, ki bo dejansko pomenila zbor slovenskega delavstva. Slavnostni govor bo imel Stane Dolanc, spomenik, ki ponazarja spopad delavcev z Orjuno, pa bo odkril predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Popit. Poseben odbor za pripravo praznovanja pričakuje, da se bo slovesnosti udeležilo okrog 30.000 delavcev in mladine iz Slovenije in drugih republik. Z Gorenjskega pa se bo te osrednje slovenske proslave udeležilo okrog 2500 članov delovnih organizacij, mladine, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, skupščin in drugi. Iz jeseniške občine bo danes odšlo v Trbovlje 800 delavcev in mladine. Slovesnosti se bodo udeležili tudi železarska godba na pihala in taborniki. Kljub delovni soboti bo iz kranjske občine odšlo v Trbovlje 550 delavcev, iz radovljiške 300, prav toliko tudi iz škofjeloške in prek 200 članov delovnih kolektivov iz Tržiča. Večino bodo prepeljali na proslavo avtobusi, mnogi pa se je bodo udeležili z osebnimi avtomobili. Iz škofjeloške občine bodo odšli na proslavo tudi s tovarniškimi avtomobili. A. Ž. kombinata združen s proslavljanjem 70. obletnice Tovarne olj Oljarica Britof in 70. obletnice kranjske klavnice. Na današnji proslavi v Savskem logu bodo podelili odlikovanja najzaslužnejšim in dolgoletnim delavcem, po proslavi pa bo družabno srečanje za člane kolektiva in njihove najožje družinske člane. Jubilej največje gorenjske kmetijske in kmet i jskopredelovalne ter živilske organizacije je pomemben. Veliki so rezultati, ki jih je dosegel kombinat v desetletju skupnega dela. (Vprav se je na primer zapo- slenost povečala le za 15 odstotkov, se je celotni dohodek kombinata, ki je sedaj razdeljen na <> temeljnih organizacij združenega dela, povečal za desetkrat. Ob ustanovitvi je znašal dobrih 43 milijonov dinarjev, lansko leto pa je dosegel 450 milijonov dinarjev! Povečali so se tudi skladi in to zagotavlja kolektivu še lepšo prihodnost. Predvsem pa ne gre prezreti deleža, ki ga je imel in ga ima kombinat pri samoupravnih in proizvodnih odnosih v gorenjskem kmetijstvu in živilski industriji. -j k Kongresni gostje v Sloveniji V sredo nekaj minut po deveti uri dopoldne so iz Beograda s posebnim letalom prispeli na brniško letališče predstavniki trinajstih komunističnih partij, osvobodilnih in naprednih gibanj, ki so gostje desetega kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Na letališču jih je v imenu centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije pozdravil član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šali, skupaj s sekretarji komitejev občinskih konferenc zveze komunistov iz občin, ki so jih potem gostje obiskali. Gorenjska podjetja je obiskalo sedem delegacij. Iskro Elektro- mehaniko na Laborah je obiskala delegacija Komunistične partije Češkoslovaške, Savo pa Komunistična partija Nemčije. Stol in Svilanit v Kamniku so obiskali predstavniki Fronte za osvoboditev Omana in Arabskega zaliva, tovarno športnega orodja Klan v Begunjah pa je obiskala delegacija Komunistične partije Kolumbije. Delegacija Fronte za osvoboditev Južnega Vietnama je obiskala Gorenjsko predilnico v Škofji Loki, delegacija Komunistične partije Grčije pa tovarno Alples v Železnikih. V tržiški tovarni Peko so bili na obisku člani delegacije Gibanja za nacionalno osvoboditev Komoroskih otokov (Molinaco). A. Ž. Danes dražje z vlakom V potniškem prometu na jugoslovanskih železnicah so danes začele veljati nove cene, ki so za 21 odstotkov višje od dosedanjih. Za povratne vozovnice bo železnica še naprej dajala 20 odstotkov popusta, za vožnjo na dopust za 25 odstotkov. Za ležišče v spalniku je treba po novem odšteti 45 dinarjev, če se vozimo v domovini, pri potovanju v tujino pa 79 dinarjev. Tudi dodatne cene za brzovlake, poslovne in ekspresne vlake so višje. Za brzovlak je treba dodatno odšteti 15 dinarjev, za poslovni vlak 30 dinarjev in za ekspresni vlak 45 dinarjev na osebo. Za kolektivna potovanja v skupinah najmanj 5 odraslih oseb, na relacijah daljših od 20 kilometrov, daje železnica 25 odstotkov popusta. II. sejem sredstev za obrambo in zaščito v Kranju od 27.5 do 1.6. Naročnik: KP Avstrije proti ugotavljanju manjšine Predsednik Komunistične partije Avstrije Franz Muhri je izjavil, da K P Avstrije zavrača vsako obliko načrtovanega ugotavljanja manjšine na Koroškem, ker bi bil to nov akt pritiska na , slovensko manjšino in nadaljnje popuščanje reakcionarnim, vehko-nemškim in, protidemokraiič-nim silam. / Lončar pti:. vicekanclerju ZRN Jugoslovanski veleposlanik v'Bonnu Budimir Lončar je v torek obiskal vicekanclerja ZRN in zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja in se z njim zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Med sestankom sta največ govorila o dvostranskih odnosih in sodelovanju med državama. Manj gostov iz tujine Aprila se je v Sloveniji povečalo število turističnih prenočitev, vendar pa je obisk gostov iz tujine upadel. Po podatkih zavoda za statistiko SR Slovenije je bila aprila letos v Sloveniji skupaj 1,150.000 turističnih prenočitev ali 7 odstotkov več kot aprila lani. 828-000 je bilo prenočitev domačih gostov, kar je za 13 odstotkov več kot v enakem času lani. Tujih gostov je prespalo v naših hotelih 327.000 ali 4,5 odstotka manj kot lani. Premalo denarja Letošnje finančne možnosti republiške izobraževalne skupnosti se nikakor ne ujemajo z njenimi nalogami, ki jih ima letos v skladu s sprejetim družbenim načrtom. To so poudarili na sredini seji izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti. Sedanji položaj ne omogoča nikakršnega razvoja na področju vzgoje in izobraževanja, temveč bo treba nekatere de-. javnosti celo okrniti. Zato je izvršni odbor sklenil ukreniti vse potrebno, da se v drugem polletju zagotovi denar vsaj za ustrezno povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev in vzgojiteljev, da se finančno omogoči šolam za usmerjeno izobraževanje večji vpis in da se za materialne otroške zagotovi šolam nekaj več denarja kot ga imajo doslej. Za dom večina sredstev Za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu smo doslej v Sloveniji zbrali 11,059.000 dinarjev ali 73 odstotkov sredstev, ki jih po sporazumu z ostalimi republikami mora prispevati Slovenija. Ta vsota znaša približno 15 milijonov dinarjev. Večina občin je že prispevala sredstva, ki so jih obljubila, 11 občin pa rii zbralo niti polovico denarja. Danes elektrika iz Trbovelj Kot je povedal generalni direktor termoelektrarne Trbovlje II Anton Kočar, bo elektrarna po štirimesečnem remontu začela danes redno obratovati. Njena moč znaša 125 megavatov. Poziv Rdečega križa Rdeči križ Jugoslavije je te dni ponovno pozval naše državljane in delovne organizacije, naj pomagajo afriškim deželam, ki jih je prizadela katastrofalna suša. V pozivu je rečeno, da prebivalstvo v nekaterih afriških deželah še vedno trpi hudo pomanjkanje, rezerve živil, ki so jih dobili kot mednarodno pomoč, pa hitro kopnijo. Zato začenja RK Jugoslavije zbiralno akcijo za pomoč v denarju, hrani in zdravilih prebivalstvu dežel Nigra, Malija, Senegala, Mavre tanije, Zgornje Volte in Etiopije. Jesenice Na zadnjem posvetovanju sekretar* jev osnovnih organizacij ZK iz iese- _ _________ __________niške občine so se dogovorili, aa je treba dati v občini beograjskemu 10. kongresu ZKJ ustrezen pomen, hkrati pa pozorno slediti mnenjem občanov o kongresu. V ta namen so osnovali Prl komiteju poseben štab, ki je nalogo v celoti uresničil. Štab je med drugiin ugotovil, da so Jeseničani pozorno spremljali delo kongresa ter. mu poslali številne pozdravne brzojavke. Občina je živela s kongresom, ugotavljajo na štabu. V kongresnih dneh se je zvrstilo več zborovanj, sestajale pa so se tudi osnovne organizacije ZK. Na Jesenicah se je začela v torek mladinska delovna akcija, ki bo trajala 14 dni. Srednješolska in delavska mladina bo urejevala nasip pri Železarni Jesenice. Na torkovi otvoritvi delovne akcije sta govorila predsednica občinske konference ZMS Jesenice Angelca Murko-Pleš in predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Franc Konobelj-Slovenko. Za krampe in Na pobudo aktiva delavcev komunistov neposrednih proizvajalcev, konference mladih delavcev in komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica so v torek popoldne v hotelu Svoboda na Bledu slovesno sprejeli v zvezo komunistov 77 novih članov iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti iz radovljiške občine. Aktiv komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev je predlagal, da nove člane sprejmejo v kongresnih dneh. Na slovesnem sprejemu, kjer so vsakemu novemu članu poleg knjižice dali tudi knjižno darilo, je o pomenu desetega kongresa in o nalogah komunistov govoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, ki je novim članom izročil tudi članske knjižice. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor z Bleda pod vodstvom Staneta Nagliča. Program pa so popestrili tudi z recitacijami in nastopom harmonikarja radovljiške glasbene šole. S slovesnosti so poslali pozdravno pismo tudi udeležencem desetega kongresa ZKJ in predsedniku Titu. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Desetletnica inženiringa "IjVPHiHlMP^^ :opra vi jenih'^litVali ! ^H ka socialistično zvezo nova vloga? ■MlMiASJHHHHBHBI kot jo opredelila nova ustava. Socialistična zveza je po novem nosilka kadrovske politike v zvezi z izborom delegatov, še naprej pa je odgovorna za delovanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih odnosov. V ta namen je izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju sklenil, da pripravi enodnevni sem)' nar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij socialistične zveze v obči* ni. Seminar je bil včeraj v hotelu Bor v Preddvoru. Na njem so razpravljali 0 vlogi socialistične zveze v novem ustavnem sistemu, o delovanju delegatskega sistema ter o uresničevanju delegatskih odnosov. Oceno gospodarskih gibanj v prvih letošnjih mesecih pa je podal predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Franc sa >ifko"vič. A. 2. Radovljica V četrtek popoldne je bila v Radov* ljici peta redna seja komiteja občin* ___ ske konference zveze komunistov- Razpravljali so o uresničevanju sklepov in stališč sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije in desetega kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Pogovorili so se tudi o nalogah v juniju in juliju. Na štirinajsti redni seji pa se je v četrtek popoldne sestal medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez za Gorenjsko. Razpravljali so 0 praznovanju dneva samoupravljavcev irf kadrovskih vprašanjih. J %ji k* A Sobota, 1. junija 1974 Združeno podjetje Iskra praznuje letos deseto obletnico svojega inženiringa za avtomatizacijo in modernizacijo železnic. V desetih letih je bilo moderniziranih in elektrificiranih prek 1500 kilometrov železniških prog, na njih pa so usposobili okrog 30 vrst raznih signalnih in komandnih naprav. Opremili pa so tudi 200 železniških postaj. Nova proizvodna panoga je v tem času prodala železnicam za 500 milijonov dinarjev naprav in storitev. Vrednost vseh del, ki jih je opravil ta inženiring v ZP Iskra, pa znaša 1,3 milijarde dinarjev. V Iskri pravijo, da uspešno sodelujejo na tem področju z mnogimi delovnimi organizacijami. Uspešno Varčevanje z materiali in energijo Na 7. seji delavskega sveta jeseniške Železarne so razpravljali o poslovnih in proizvodnih rezultatih v letošnjem prv^m četrtletju. Ugotovili so, da pri skupni in blagovni proizvodnji niso dosegli plana. Najbolj zaostaja TOZD Valjarna, in sicer največ zaradi nenadnih okvar v blooming valjarni in na pečeh ter zaradi redukcije električne energije. Zato so na seji delavskega sveta sklenili, da je treba še naprej varčevati predvsem z materiali in električno energijo. Dogovorili -so se, da bodo uresničevali sprejete proizvodne programe in skrbeli predvsem za kvaliteto jekel. B. B. Občni zbor GTZ Bled, 31. maja — V hotelu Toplice je bil danes občni zbor Gorenjske turistične zveze, na katerem so govorili o nadaljnjem delovanju te organizacije in razvoju turizma na Gorenjskem. Razpravljali in sklepali so tudi o samoupravnem sporazumu o sodelovanju pri pospeševanju turizma, nadalje o pravilniku koordinacijskega odbora za razvoj turizma pri Gorenjski turistični zvezi, o programski usmeritvi in akcijskem programu za letos in prihodnje leto in o načrtu financiranja dejavnosti GTZ. Na zboru so podpisali tudi samoupravni sporazum o sodelovanju pri pospeševanju turizma v jeseniški, kranjski, radovljiški, škofjeloški in tržiški občini. A. 2. Politična šola V torek se je končala enomesečna politična šola, ki sta jo pripravila aktiv mladih komunistov in svet ZK pri KS Medvode v sodelovanju z Delavsko univerzo »Boris Kidrič« iz Ljubljane. Šolo je obiskovalo-54 slušateljev — mladih delavk in delavcev iz medvoških delovnih organizacij ter je za večino bila to odlična priprava za sprejem v zvezo komunistov. Ob zaključku so poslali pozdravno pismo X. kongresu ZKJ. -fr je tudi poslovno tehnično sodelovanje z zahodnonemško firmo Stan-dard-Electric-Lorenz iz Stuttgarta. Njihovi načrti pa so usmerjeni tudi v dežele v razvoju. A. 2. Seminar o energetiki V začetku tedna je bil v hotelu Golf na Bledu tridnevni seminar, ki sta ga pripravila Iskra Kranj in za-hodnonemška firma Siemens. Strokovnjaki iz vse države, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije ali prenosnim omrežjem, so se seznanili z najnovejšimi dosežki obeh tovarn. Tako je Siemens prikazal komponente teleinformatike, Iskra pa vse prenosne poti in celotni inženiring del za vse naprave in sisteme. Po končanem seminarju so si udeleženci ogledali še Iskrino tovarno na Laborah. < A. 2. r f i • x I rzic V sredo dopoldne je bila tretja seja zbora vlagateljev, na kateri so razpravljali in odločali o dodelitvi posojila za gradnjo stanovanj in sredstev iz sklada. , A. 2. V četrtek so v Tržiču podpisali samoupravni sporazum o ustanovit' vi samoupravne stanovanjske skup' nosti občine Tržič. Sporazum je podpisalo več kot 50 pooblaščenih delegatov organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela ter ustanov. V Tržiču predvidevajo, da bo samoupravna stanovanjska skupnost kmalu dokončno oblikovana, kar je pogoj za uspešno uresničevanje nalog 8 področja stanovanjske politike in gospodarstva. Na zadnjem občnem zboru občinskega sveta Zveze sihdikatov občin® Tržič so inenili, da bi morali v Tržiču razmišljati o skupni gradnji počitniŠk"1 domov, ker bosta le tako zagotovljena rekreacija ter oddih delovnih ljudi-Med Tržičani je za takšno letovanje, ki je trenutno najbolj ceneno in sprejemljivo za sleherni žep, veliko zanimanje. Počitniški domovi, ki jijj imajo tržiške organizacije ob morju, 90 pretesni in v dopustniški sezoni vseP prosilcev niti sprejeti ne morejo. -jk Imenovanje komisij Na sredini seji škofjeloške občinske skupščine so delegati med drugim izglasovali tudi sestavo ter imenovali člane stalnih teles skupščine občine Škofja Loka. Stalna telesa v skupščini so komisija za vloge in pritožbe, komisija za družbeno nad- zorstvo, statutarno-pravna komisi' ja, komisija za samoupravne akte« komisija za odlikovanja in priznanja, komisija za zadeve borcev in invalidov NOV, komisija za prijateljsko sodelovanje z občinami ter komisija za verska vprašanja. -jg Pet nagrajencev z Gorenjskega Včeraj dopoldne so v Ljubljani slovesno podelili republiška priznanja najboljšim mentorjem mladinskih aktivov in specializiranih mladinskih organizacij ter najbolj prizadevnim mladim družbenopolitičnim delavcem. Priznanje je dobilo tudi 5 Gorenjcev: mentorici in trije mladinci. Polonco JeseniĆnik je za priznanje predlagala občinska konferenca mladine Škofja Loka. Aktivistka je postala že med vojno, ko je bila še mladinka. Svoje delo je nadaljevala vsa leta po vojni. Najprej kot vaška učiteljica v Lučinah v Poljanski dolini, kjer ji je bila poleg -vzgoje otrok zaupana tudi skrb za kulturno življenje, za aktivnost žena in mladine, za delo pionirske organizacije. Prav delu v slednji je posvetila dobršen del svojega prostega časa' in življenja. Več kot dvajset let že vodi občinsko pionirsko zvezo. O njenem delu med pionirji zgovorno pričajo vsakoletne občinske pionirske igre, v katerih se v znanju, športu, poznavanju prometnih predpisov in pripravljanju raznih kulturnih prireditev pomeri več kot 1000 pionirjev v enem šol-skpm letu. »Delo z otroki me je vedno .veselilo, zato sem se odločila za poklic učiteljice. Vendar nikdar nisem mogla ostati le pri šolskem delu, vedno je bilo še toliko izvenšolskih dejavnosti, ki so otroke zanimale in jih veselile. Vedno sem bila prepričana, da je dolžnost učitelja, da otroke uvaja tudi v delo raznih krožkov, jih navduši za petje ali za šport ali pa za delo v pionirski organizaciji. Prav pri slednji smo zadnja leta dosegli velik napredek. Organizacije na vseh šolah v občini dobro delajo in so prava mala šola samoupravljanja. Pionirji sami vodijo društva, krožke, pripravljajo sestanke in tekmovanja. Uspeh je seveda odvisen tudi od dobrega mentorja.« Poleg rednega dela v šoli in dela v pionirski organizaciji Polonca Jese-ničnik vodi aktiv učiteljic prvih razredbv, pripravlja hospitacijske ure, na katerih seznanja mlajše kolege s sodobnimi metodami pouka, vodi malo šolo in je tudi izredno aktivna v družbenem življenju občine. »Prosti čas? Enostavno ga ne znam več izkoristiti. Če sem doma, v copatah in se mi zdi, da imam vse popoldne prosto, nehote sežem po beležki in svinčniku in se pripravljam za šolo. Delo z otroki je moj poklic in moj prosti čas. Moji štirje ojtroci so že odrasli in čas, ki sem ga prej posvečala njim, lahko posvetim delu za druge otroke. Dipl. ing. Zdenko Jurančič je za priznanje predlagala občinska konferenca ZMS Kranj zaradi uspešnega mentorstva v mladinskem aktivu v tovarni Sava. V mladinski organizaciji je začela delati takoj po vojni in je bila dolga leta zelo prizadevna mladinska aktivistka. Vedno je delala tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Takoj po prihodu v tovarno gumijevih izdelkov Sava se je vključila v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Med drugim je opravljala funkcijo sekretarja osnovne organizacije ZK in je bila predsednik delavskega sveta. Posebno skrb pa je v zadnjem času posvetila delu mladinske organiza- cije v tovarni. Nalogo je uspe^j opravljala kljub velikim obve^n stim v delovni organizaciji in dorn ; Cas za mladino je vedno našla. Ud leževala se je sej. predsedstva } večjih akcij in prireditev. Pod nj . nim vodstvom in ne nazadnje zara njene izredne delavnosti je mladij ski aktiv iz Save kmalu prodrl n?e. najboljše tovarniške aktive v obcinj »Največ pozornosti smo P delu mladinskega aktiva P°sVa, čali vključevanju mladih v 9 moupravne organe in upravljanje. Pri tem je najnj\'e pomembno, da se mladi tiu uveljavijo v delovnih skupi*1®:! to je tam, kjer delajo. Tam se pogosteje pojavljajo problemi*^ jih zanimajo in katere tudi pomagajo reševati. Ce so jih delovnem mestu starejši tova1"^, sprejeli za enakopravne sodeluj ce in upravljavce, jih bodo predlagali v samoupravne or ne in jim s tem dali pravico ^ možnost odločanja o vseh P membnih zadevah v temeljni 0 ganizaciji.« wr Priznanja so prejeli tudi trije n1 ^ dinski aktivisti: Olga *BandeU' .f Škofje Loke, Matija Hudovern»K Radovljice in Franci Hrastnik. Kranja. L. Bogataj Pozdravi kongresu Na naslov desetega kongresa zve-2e komunistov Jugoslavije so ne-^enno prihajale pozdravne brzojav- ke >n pisma. Nabralo se jih je prek °°0- V pozdravnih brzojavkah in Parnih so komunisti in delovni Ijud-|e Podprli stališča izražena na dese-ern kongresu, posebno v referatu Pfedsednika Tita. Veliko pozdravnih Pisem je bilo naslovljenih osebno na Pfedsednika Tita. Stane Dolanc -— sekretar IK predsedstva CK ZKJ . Takoj po končanem kongresu Je bila pod predsedstvom pred-8ednika ZKJ Josipa Broza-Tita P^va seja centralnega komiteja 4KJ. Na njej so izvolili 38-član-8k° predsedstvo CK ZKJ. Po tej ®eJi pa je bila tudi prva seja pred-edstva, na kateri so izvolili čla-izvršnega komiteja predsed-®lva CK ZKJ, sekretarja izvršne-?a komiteja in pet sekretarjev v ,2vršnem komiteju. Za sekretarja izvršnega komika predsedstva CK ZKJ je bil j*voljen Stane Dolanc, za sekre-arj® v izvršnem komiteju pa: Ju-e Bilić, ki bo odgovarjal za raz-?J ZK, organizacijska vpraša-5)® in kadrovsko politiko; Todo jMirtovič, ki bo odgovarjal za ^©ološko delo in propagando; "^rko Popovič, ki bo odgovarjal .a družbenopolitični sistem; Vo-\°.Srzentič, ki bo odgovarjal za pližbeno gospodarske odnose; Aleksandar Grličkov, ki bo J*8°varjal za mednarodno polivko in mednarodne ekonomske °dnose. delegati sprejeli 18 resolucij Delegati na desetem kongresu veze komunistov Jugoslavije so forek in sredo delali v petih kopijah- V četrtek, zadnji dan ju-j'ejnega kongresa, pa je bila Plenarna seja, ki jo je začel pred-8ednik CK ZKS Franc Popit. V dvodnevnih razpravah v ko-^®ijah je sodelovalo okrog 500 Dr ®£atov in gostov. Le-ti so r edlagali prek 150 amandmajev * 18 kongresnim resolucijam. el®gati so vseh 18 resolucij ?r©jeli. Resolucije imajo nasledke naslove: nadaljnjo graditev ocialističnega samoupravljanja naloge ZKJ, Naloge v idejni, fKanizacijski in kadrovski kre-[gvi ZKJ, Aktualne idejnopoli-IC,»e naloge ZKJ pri uresničenju ustave SFRJ, Naloge ZKJ . ljudski obrambi, varnosti in '"Užbeni samozaščiti, Neposred-® naloge ZKJ pri uresničevanju j^h.tike ekonomske stabilizacije, realistično samoupravno or-|7.n|ziranje kmetijstva in naloge tik-' haloge ZKJ v socialni poli-Po i ZKJ na področju za- gesj^no8ti in zaposlovanja, Nalo-^ ZKJ v razvoju družbenoeko-si ^»kih odnosov na stanovanj-K-?.1*1 področju in v stanovanjski 8tilftiki' Naloge ZKJ v sociali-v ni samoupravni preobrazbi izobraževanja, Naloge ŽR i na področju kulture, Naloge« W v razvoju znanosti, ZKJ v lovU m*r' enakopraviio sode-0 in socializem, Resolucija V- 'ižnjem vzhodu, Resolucija o ^ etnamu, Kambodži in Laosu, 0 ®°lucija o Čilu, Resolucija o c..v°bodilnih gibanjih, Resolu-o ozemeljskih pretenzijah tah?^0** SFRJ, izraženimi v no- ltalijanske vlade. M Novi CK ZKJ Novi centralni komite zveze kn j^unistov Jugoslavije ima članov. Iz Slovenije je v Jem 20 članov, med njimi Ludvik Kejžar, sekretar °niiteja občinske konference Veze komunistov z Jesenic. Statutarna komisija CK ZKJ i Statutarna komisija cenenega komiteja zveze ko-^.unistov Jugoslavije ima 24 ^ariov. V njej je tudi Angelca sni direktorica kadrovsko Plošnega sektorja v tovarni an v Begunjah. Nadzorna komisija CK ZKJ ^ ^ nadzorni komisiji central-komiteja zveze komuni-°v Jugoslavije je 15 članov. Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj bo sprejel za šolsko leto 1974/75 v I. letnik tehniške strojne in elektro šole Kranj 90 učencev, in sicer: — 30 učencev v strojni odsek — 30 učencev v elektro odsek — šibki tok — 30 učencev v elektro odsek — jaki tok poklicne kovinarske in elektro šole Kranj 148 učencev za naslednje organizacije v Združenem podjetju Iskra: — 100 učencev za Iskro, Industrijo za telekomunikacije, elektroniko in elek-tromehaniko v Kranju, in sicer: — 15 orodjarjev — 15 finomehanikov — 10 strojnih mehanikov — 15 strugarjev — 10 rezkalcev — 15 elektromehanikov — 20 telekomunikacijskih mehanikov — 16 učencev za Iskro, Tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih, in sicer: — 3 orodjarjev — 5 strojnih mehanikov — 2 strugarja — 3 rezkalce — 3 elektromehanike — 16 učencev za Iskro, Tovarno električnih merilnih instrumentov v Oto-£ah, in sicer: — 5 orodjarjev — 4 finomehanike — 1 strugarja — 1 rezkalca — 5 elektromehanikov — 12 učencev za Iskro, Tovarno industrijske opreme v Lescah, in sicer: — 2 orodjarja — 2 strojna mehanika — 6 strugarjev — 2 rezkalca * -— 4 učence za Iskro, Tovarno gospodinjskih aparatov v Škofji Loki — Reteče, in sicer: — 2 orodjarja — 1 strojnega mehanika — 1 rezkalca V tehniško šolo bomo vpisovali do vključno 24. junija 1974, v poklicno šolo pa do vključno 29. junija 1974. Kandidati, ki ne bodo sprejeti v tehniško šolo, se bodo lahko prijavili za sprejem v poklicno šolo. Za sprejem v obe šoli morajo kandidati ob vpisu predložiti osebno tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine: — izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu 1,20 (tiskovino dobite v knjigarni), kolkovano z državnim kolekom za 2 din (v prijavi navedejo kandidati za vpis v poklicno šolo poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati, kandidati za tehniško šolo pa odsek); — izpisek iz rojstne matične knjige; — originalno spričevalo o končani osemletki; — zdravniško potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta Iskre v Kranju. Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Izbor kandidatov za poklicno šolo in razporeditev za posamezne poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke, sposobnostnih rezultatov zavoda za zaposlovanje in razgovora s kandidati. Izbor kandidatov za tehniško šolo bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov in psihotestov z osemletke. Učencem, ki bodo sprejeti v poklicno šolo, bo tista tovarna, za katero se bodo šolali, izplačevala štipendijo. Zanjo bodo učenci zaprosili v mesecu septembru po navodilih šole. Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; * 5 čistilk Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra, Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4 b >' i- i. ». i simbol ki zagotavlja varnost zaupnost natančnost in ekspeditivnost ljubljanska banka ime ki zagotavlja sodobno učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje Dimnik schiedel je okrogel, kar daje tele prednosti: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju t ima samotni vložek, odporen proti kislini, zato je: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %, — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je Samotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. dimnik ŠT. 1 dimnik schiedel s šamotnim vložkom je montažni dimnik in je: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in ftmk-. cionalen, — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. V EVROPI schiedel — YU — kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja Žalec, v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. prodajna mesta: Kurivo Kranj, KZ Bled, Murka Lesce, ABC Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Ljubljanske opekarne in Gra-mex Ljubljana. Uspešni na novosadskem sejmu Med 1400 domačimi in tujimi razstavljavci na 41. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, ki si ga je ogledalo več kot 600.000 ljudi in so ga zaprli preteklo nedeljo, je bil tudi Kmetijsko živilski kombinat iz Kranja. Kranjski kombinat je bila Komisija za prodajo osnovnih sredstev in drugega materiala pri / INŠTITUTU ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKOL0-ZO GOLNIK objavlja po sklepu delavskega sveta licitacijo za prodajo osebnega avtomobila fiat — 125 z radio aparatom izklicna cena 27.000 din motorne kosilnice BCS-110 izklicna cena 3000 din mesoreznice za predelavo izklicna cena 500 din Licitacija bo v četrtek, 6. junija, t. 1. ob 15.30 za družbeni in zasebni sektor. Ogled ob 15. uri istega dne pred garažo Inštituta na Golniku. Udeleženci licitacije morajo obvezno pred licitacijo položiti 10 % varščine. edina gorenjska delovna organizacija, ki se je samostojno predstavila na naši največji sejemski prireditvi. Da je resnično največja, pove tudi podatek, da se je letošnji sejem raztezal na površini, ki je presegala 300.000 kvadratnih metrov. Kranjčani so zasedali kar lep kos zunanjega sejemskega prostora. Že uigrana sejemska ekipa — sestavljali, so jo inž. Karel Fučka, Ljudmila Grabeč, Friderik Lazar in Darko Torkar — je imela od jutra do večera dela čez glavo. Poslovne prostore si je uredila kar v turistični prikolici IMV Novo mesto, postavljeni ob robu razstavnega prostora. Radovednežev in bolj ali manj resnih kupcev v sejemskih dneh ni manjkalo. Prihajali so iz najrazličnejših krajev države in tujine. Niso bile sklenjene le številne kupčije in nova znanstva, temveč udeležba na sejmu v Novem Sadu prispeva k afirmaciji Kmetijsko živilskega kombinata Kranj in prek njega gorenjskega kmetijstva v domačem in mednarodnem »kmetijskem svetu«. Sodelavci kombinata pridobivajo na sejmu tudi nove izkušn je. »Naše sodelovanje na sejmu se je začelo pred dvema letoma,« so mi predzadnji dan sejma pripovedovali Karel Fučka, Ljudmila Grabeč, Friderik Lazar in Darko Torkar. »Letošnje sodelovanje je najmočnejše in tudi najuspešnejše doslej. Predstavljamo se s sadil- ci, okopalniki, osipalniki in škropilci za krompir, krompirjevimi izkopalniki ter seveda kombajni za izruvanje krompirja. Pozornost zbujajo stroji, potrebni pri pridelovanju korenja in sladkorne pese. V Vojvodini so te kulture zelo razširjene. Za kombajne za, izkopavanje krompirja se zanimajo Sarajevčani, ki žele zgraditi tovarno za predelovanje krompirja v kosmiče (pire krompir).« »Razen tega razstavljamo in prodajamo na sejmu traktorje, kosilnice z električnim vžigom itd.«, pripovedujejo predstavniki Kmetijsko živilskega komibnata Kranj. » Še posebno pomembnost pa pripisujemo sejemskim srečanjem s poslovnimi sodelavci in prijatelji ter predstavniki različnih znanstvenih ustanov s cele Jugoslavije. Ugotovili smo, da kmetovalci temeljito in vsestransko pretehtajo, preden se odločijo za nakup stroja. Dan ali dva obiskujejo razstavni prostor in nas sprašujejo ter se posvetujejo. Ker nismo le prodajalci, temveč tudi strokovni svetovalci, nam kupci še bolj zaupajo. Obenem smo dobili na letošnjem sejmu nove izkušnje, ki jih bomo uporabili na prihodnjem sejmu. Lastni proizvodni program bomo dopolnili, hkrati pa obogatili naše zastopstvo tujih firm.« J. Košnjek Povpraševanje po novih delavcih narašča Že nekaj let komunalni zavod za zaposlovanje v Kranju spremlja gibanje potreb po delavcih v organizacijah združenega dela na Gorenjskem. Zbrani podatki kažejo, da je gorenjsko območje še vedno željno novih delavcev ter da še bo ekspanzija zaposlovanja vsaj po teh podatkih sodeč nadaljevala tudi letos. Lani je sicer kazalo, da potrebe po delavcih ne bodo tako hitro naraščale, v.endar pa so organizacije združenega dela letos prijavile zavodu 7000 potreb po delavcih, kar je za 7 odstotkov več kot lani. Največ delavcev potrebujeta občini Kranj in Jesenice, vše ostale gorenjske občine pa nekaj manj kot lani. Vsekakor so pričakovanja glede možnosti novega zaposlovanja in možnosti gospodarskega razvoja sploh med občinami zelo različna. »Celo več,« pravi analitičarka pri komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj Joži Puhar-Kranjc, »ponekod so preveč optimistična. Predvsem v Kranju in na Jesenicah predvidevajo precej novih delavcev v industriji. Do kakšne mere je to težnja k ekstenzivnemu zaposlovahju, težko ocenjujemo brez, drugih kazalcev gospodarske rasti. Je pa gotovo, da na primer Kranj in Jesenice ob sedanji visoki stopnji zaposlenosti in izčrpanih rezervah delovne sile ter majhnem naravnem prirastu ne bosta mogla kriti niti polovico predvidenih potreb. Se vedno bo torej treba delavce ,uvažati' z drugih področij, kot je sicer že nekaj (asa vpeljano.« Razen v industriji se kaže večja potreba po delavcih še v prometu, trgovini z gostinstvom, obrti, v stanovanjski in komunalni dejavnosti, več delavcev pa potrebujejo tudi negospodarske organizacije kot so državni organi in še nekatere druge družbene službe. Med prijavami za nove delavce so pripravniki v manjšini, saj jih je v številu 7000 le kakih 500. Nekoliko več kot lani Je tudi potreb po sezonskih delavcih, in sicer za 11 odstotkov. Zanimiva pa je ugotovitev, da se je precej spremenilo pojmovanje sezonske zaposlitve. Ce so prej organizacije združenega dela potrebovale za sezonsko delo pretežno nekvalificirane delavce, pa se sedaj med potrebami po sezonski zaposlitvi pojavljajo tudi poklici višje in visoke stopnje strokovnosti. »Med značilnostmi letošnjih potreb naj omenim še eno,« pravi analitičarka Puhar - Kranjčeva. »Opazili smo, da si gorenjsko gospodarstvo prizadeva predvsem za izboljšanje strukture tehničnih kadrov, medtem ko je manj potrebe po poklicih, ki pretežno skrbe za »človeški faktor' v okviru delovnega procesa. V številu javljenih letošnjih potreb po delavcih iščejo naše organizacije združenega dela le enega social- nega delavca, enega politologa, enega diplomiranega sociologa, tri diplomirane psihologe in tri diplomirane organizatorje dela, medtem ko število iskanih ekonomistov višje in visoke stopnje presega sto. Ni nova ugotovitev, da je blagostanje nekega teritorija odvisno ne le od materialnih sredstev, pač pa tudi od ljudi. Če ne bomo znali izkoristiti sposobnosti teh ljudi, jim organizirati dela tako, da jim bo pomenilo tudi zadovoljstvo in samoizpol-nitev, ne le pridobivanje sredstev za življenje, potem nam tudi vsa moderna tehnika, materialna in finančna sredstva, ne bodo prinesla rezultatov, ki jih pričakujemo tako po ekonomski plati kot tudi v politični aktivnosti delovnih ljudi.« M Trgovsko podjetje nama Ljubljana, Tomšičeva 2 objavlja prosta delovna mesta za Veleblagovnico v Škofji Loki 1. prodajalce za prodajo akustičnih in gospodinjskih aparatov in tekstilnega blaga 2. skladiščnega delavca' Pogoji: pod 1.: prodajalec in eno leto prakse pod 2.; najmanj šest razredov osnovne šole Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. JMk 1. junija Odbor za medsebojna razmerja delavcev združenem delu Puškarna Kranj razpisuje za šolsko leto 1974/75 11 učnih mest za učence v naslednje poklice: 5 orodjarjev 1 rezkalca 3 strugarjev 2 brusilcev Pogoji za vpis: a) dokončana osemletka b) starost do 18 let c) kandidat mora biti zdrav Ugodnosti v času šolanja: Učenci prejemajo mesečno nagrado v: prvem razredu 700 do 850 din; drugem razredu 800 do 950 din; tretjem razredu 1000 do 1200 din. Povračilo prevoznih stroškov do 15 km, če se učenec vozi, topli obrok v času prakse. Prošnje s priloženim spričevalom sprejema tajništvo podjetja Puškama Kranj, Ješetova 3. » 1 ■■'■ I 1 ......vi- .1 . v ; ■ Razstavni prostor Kmetijsko živilskega kombinata Kranj na 41. kmetijskeM sejmu v Novem Sadu. — Foto: J. Košnjek Izobraževalni center soixx Uroro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov razpisuje za šolsko leto 1974/75 60 mest za šolo za gumarske delavce (enoletna), 30 mest za poklicno gumarsko šolo (dvoletna), 6 mest za poklicno šolo kovinarske stroke (strugar, ključavničar), 4 mesta za poklicno šolo elektro stroke Pogoji za vpis a) v šolo za gumarske delavce se lahko vpišejo učenci: — z najmanj 6 razredi osnovne šole, — starost do 18 let, — ki bodo uspešno opravili test ročnih spretnosti in zdravniški pregled v ambulanti Sava; b) za poklicno gumarsko šolo in poklicne šole ostalih strok pa se lahko vpišejo učenci: — z 8 razredi osnovne šole, — starost do 18 let, — ki bodo uspešno opravili test ročnih spretnosti in zdravniški pregled v ambulanti Sava. Ugodnosti v času šolanja Učenci prejmejo: — mesečno nagrado, ki je odvisna od učnega uspeha in znaša za prvi razred najmanj 500 din (za pozitiven uspeh), — povračilo prevoznih stroškov nad 40 din, če se učenec vozi v šolo, — delovno obleko in čevlje, — topel obrok o J CG < £ svetu živijo. Pred seboj J^am namreč knjigo vtisov, g0,no pohvalnih, jedkih, priza-žalostnih in ironičnih Ojnentarjev, ki jih je v glavah J^skovalcev porodila zbirka ^tožujočih fotografij. Oglejmo nekatere najbolj zanimive U večine opomb veje priznanje ^stičnim delavcem, priznanje za 4 'Rinalno idejo in za njeno uresniči-v v- »Poučno!«, »Zanimivo!«, »Zgo-0^no!«, »Zares prima!«, so zapisali ani. Tistim bolj občutljivim pa Krčenje ni dovoljevalo biti samo j^hleven in hvaležen opazovalec. ^Poglejmo: *&! 8e 'šPe&ai'' kranjska du-— »Ne kamni, ampak skale i e bi jih imenoval jaz.« — ka . »nanj naj nas briga politi-in malo bolj čistoča!« — or**Pričan sem, da bomo ob ^ v°znico kmalu morali postavi-fc-tablo z opozorilom: ,Obvoz ^ a£i smeti v Kranju obvezen!'« je trud najbrž zaman.« — to a°ke smo!« — »Predlagam, da ^esto prekrstimo v Dinos-TOZD v a*j.« — »Mar so pri nas zbrani Hij JPr,ašiči tega sveta?« — itd., Dokaj obsežna je tudi kategorija avtorjev, ki opozarjajo, da zgolj navlaka v Kokri ni edini obsojanja vredni stranski proizvod superei-vilizacije. Res ne bi škodilo, če bi turistično društvo prihodnjič poleg odpadkov vzelo pod lupo še kaj bolj problematičnega, recimo nebrzdano industrijsko zastrupljanje voda in zraka, podivjane zelenice in vrtove, »kikse« urbanistov, črne peskokope sredi Sorškega polja in podobno. Da ni pristojno seči predaleč, trdite? In kdo je potem pristojen? Pokažite nam ga in upoštevali bomo nasvet iz zveščiča, ki predlaga, naj »... Gorenjec odpre rubriko s fotografijami in polnimi naslovi grešnih kozlov, velikih in majhnih. Učinek je zajamčen.« . Sploh so neredke zahteve, da je treba od besed in slik končno preiti k dejanjem, da bi torej kazalo uvesti zabeljene kazni zoper kršilce. In štirje navdušenci bi radi razstavo naredili obvezno za šolsko mladino. Nekdo celo pikro dodaja: »Kopije zbranega gradiva pošljite občinski upravi in Komunalnemu podjetju!«, medtem ko drugi sprašuje, »... ali št« župan in direktor (komunalnega podjetja — op. p.) morda že zašla sem notri?«. Odklonilno stališče do akcije TD je zavzela le ena oseba, ki sodi, da bodo »ifesrečni« posnetki bolj škodili kot koristili, a v poplavi nasprotnih mnenj pomeni samo neresno izjemo. Naj zaključimo z dvema stavkoma, katerih avtorja sta prodrla zelo blizu resnici. V prvem bistri domačin preroško ugotavlja: »Treba je spremeniti miselnost ljudi!«, par vrstic nižje pa smo zasledili pripis neznanega Ljubljančana, ki pribija: »Bravo, Kranjčani! V čast vam je že dejstvo, da se vsaj zavedate svoje zanikrnosti. Drugod niso tako samo-* kfrtični.«*.......1. GuVtj Brez improvizacije seveda ne gre: Stane Česnik po vrvi spušča v jašek lesen kol, s katerim bodo njegovi tovariši podprli krhljive apnenčaste skale in preprečili nevarno padanje skal. MLADOST MED KAPNIKI »Čim izčrpnejša in bogatejša je dokumentacija, tem boljši je kataster,« mi razlaga vodja ekspedicije. »Vanj ne pozabimo vključiti niti raznih zgodbic, ki krožijo Čeprav Franciju Staretu kolegi pravijo »Stari«, je fant star samo po izkušnjah, po letih pa ne. Takole se je stlačil v blatno {re\o strat}s^egp rmm. Zagrenjeno veselje raketarjev Ker ima Astronavtično in raketno društvo Kranj prostorske in denarne težave, je precej članov V nedeljo so v avli skupščine občine Kranj zaprli razstavo »Človek in vesolje«, ki jo je v počastitev dneva mladosti pripravilo Astronavtično in raketno društvo Kranj. Razstava je zbudila precejšnjo pozornost. Ogledalo si jo je več kot 1000 ljudi, med katerimi je bilo največ mladine. Obiskovalci so videli na razstavi marsikaj zanimivega. Omenjamo le makete vesoljskih raket saturn 5 s kapsulo apollo 11 in sojuz 1. Makete so izdelali kranjski raketarji in jih usposobili, da polete 300 metrov visoko in se potem s pomočjo vgrajenih padale varno in mehko spuste na zemljo. Pozornost so zbujali še dva metra visoka amaterska raketa gama 3, številne fotografije o poletih človeka v vesolje, teleskopi za opazovanje nočnega neba, ki so jih izdelali člani društva, načrti raket itd. Zal je pokazala razstava »Človek in vesolje« le svetle plati dela kranjskih raketarjev. Težave, da društvo nima primernega prostora in da je moralo letos zaradi pomanjkanja denarja številne prireditve odpovedati in - srečkiva, potcošiU. le za organizacijo razstave, obiskovalcem niso bile predstavljene. Če bi bili seznanjeni še s tem, bi razstavljene mojstrovine lahko opazovali še z večjim občudovanjem! Prav tako ni skrivnost, da je imelo društvo Še pred kratkim 40 članov, danes pa jih je precej manj. Člani odhajajo in se odrekajo izpopolnjevanju v vedi, ki ima obetavno prihodnost, ker društvo nima niti najosnovnejših pogojev za delo, čeprav so pripravljeni žrtvovati veliko prostega časa in denarja. Verjetno jim je tudi obljub in prosjačenja dovolj. Društvo je pred kratkim prosilg kranjske delovne organizacije za skromno podporo. VeČina jih niti odgovorila rri, odgovori ostalih pa so bili negativni. Povrhu vsega je bilo raketarjem tudi na sami razstavi zagrenjeno razpoloženje, ko je nekdo ukradel devet dragocenih fotografij! J. Košnjek C* 1 J% Cjfc 7 %JI JlL# J^m ' Sobota, 2. junija 1974 denimo, sta v otroštvu starša pripovedovala, da je davno nazaj v Štularjevo brezno padel pes in da so po približno tednu dni sestradano žival opazili nekj^ v Dragi. Kdo ve, morda pa štorija ni zgolj plod prebujne domišljije.« Ki) smo opoldan ob steklenici pristnega mošta obnavljali iztrošene moči, sem prijazno četverico poprosil, naj pove kaj več podrobnosti o neobičajnem društvu. V sedanji obliki obstoja od, leta 1971 dalje. Takrat je speleološka sekcija pri PD Kranj dobila od Ljudske tehnike določeno vsoto denarja in ustanovila samostojen klub, ki dela po skrbno pretehtanem programu in ki razen načrtnih odkrivanj neznanih ali slabo znanih brezen sleherno tfezono organizira popularni jamarski izlet, namenjen šolarjem. Razumljivo, da tesno sodeluje z JZS. Jožetu Tomazinu- Rožletu je uspelo prodreti najgloblje v drob Štularjevega brezna. Zal so mu potem nanosi kamenja preprečili napredovanje in moral je nazaj. Ob razstavi »Človek in vesolje« v Kranju Slednja bo prihodnji teden, od 7. do 9. junija, v Kranju sklicala VIII.zbor jamarjev Slovenije. Kranjčani kot gostitelji pripravljajo za to priložnost posebno predavanje in dve ekskurziji. Članstvo društva sestavljajo pretežno mladi, pogumni in ve-doželjni fantje, ki proste nedelje in praznike preživljajo v hladnih špiljah, v zakladnicah podzemlja, kjer čas merimo v tisočletjih in kamor zunanji vplivi ne se- -žejo. Da niso osamljeni, dokazuje druščina Poljancev, zbranih v jamarski sekciji Gorenja vas, ka- i tere cilj je temeljito »presondi- | rati« škofjeloško hribovje, Pol-hograjske Dolomite itd. Njihovemu zgledu bodo, domnevamo, slej ko prej sledili tudi navdušenci iz ostalih gorenjskih krajev. Besedilo: I. Guzelj Foto: F. Perdan I marta odgovarjal Darja iz Kranja — V pismu prilagam tri vzorce blaga. I/ gladkega zelenega hi rada imela bluzo, i/, vzorčastega pa krilo, ki bi ga kombinirala s temno modrim blagom. Svetujte mi, prosim, model in kombinacije. — Stara sem 17 let. izbrali smo Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU so dobili ptičje hiftice različnih velikosti, opremljene z vsem potrebnim za dobro počutje na&etfa pernatega prijatelja. Cena: od 97,30 do 181,50 din Če smo se že odločili za počitnice pod Šotorom, je prav, da si preskrbimo tudi takS-nole zložljivo omarico, ki nam bo rabila za shrambo. Spredaj je zaprta z gosto mrežasto tkanino, da do hrane ne bo mogel mrčes, obenem pa je zračna. V škofjeloški NAMI jih imajo med ostalo opremo za kampiranje. Cena: 333,40 din Domači rezanci gospodinjo zamudijo. Lažje in hitreje bo šlo delo od rok, če si pomagamo z ročnim strojčkom, na katerem testo razvaljamo in razrežemo. V Mur-kinem ELGU v I>eseah se dobe, domači in uvoženi. Slednji so prirejeni tudi za rezanje širokih rezancev. • Cena: 284,20 in 476,95 din Ce iščete ogrlico, poglejte fte v Zarjino PARFUM KRMO na Jesenicah. Vseh vrst jih imajo, od tistih najcenejših, pa do precej dragih iz jantarja in ahata. Cena: od 12 do 830 din za vas Sobota, 1. junija 1974 Marta — Bluza iz zelenega blaga je oprijeta in ima kratka napihnjena rokavčka, zaključena ž vzorča-stim blagom. Krilo je krojeno v pole, tako cla sta sprednja in zadnja pola na sredini iz vzorčastega blaga, ob strani pa so pole iz modrega blaga. Blago ste dobro izbrali, saj se zelena barva bluze ujema z barvami na vzorčastem blagu. Motnje koncentracije Naša uspešnost pri delu in učenju je v veliki meri odvisna od naše sposobnosti sproščanja in koncentracije. Motnje koncentracije pa imajo lahko syoj izvor v posebnem funkcioniranju možgan, pa tudi v čustvenih motnjah. Pozornosti se ne da naučiti in je v svojem bistvu to motivacijski oziroma čustveni element. Starši tovrstne težave svojih otrok doživljajo kot njihov šolski neuspeh. Otrokovo odpovedovanje v šoli pa starše vedno hudo vznemiri, tako da v svoji razburjenosti irt nestrpnosti le malokdaj znajo otroka pomiriti, spodbuditi in mu pomagati iz notranje stiske. Staršem niti na misel ne pride, da bi ga obvarovali pred strahom, neprijetnostmi in pred malodušjem zaradi ponavljajočih se neuspehov. Otrok vedno bolj zaostaja za šolskimi zahtevami, vedno bolj pomanjkljivo znanje pa le še stopnjuje otrokovo nezanesljivost, kar vse skupaj vodi v bolj ali manj popolno resignacijo. Starši takemu otroku očitajo lenobo in nehvaležnost, na vsak ponoven še tako ma-' lenkosten neuspeh reagirajo s še večjim pritiskom. Prično mu skrajševati prosti čas namenjen igri in oddihu, tako da ima v skrajnih primerih doma in v šoli skupno delovno obveznost 10 ur in še več. Pri tem pa vsi vemo, da ima odrasel člove (i ur umskega dela več kot dovolj. S takšnim ravnanjem otroka . oropamo za nujno potreben čas za razvedrilo, zabavo in igro, za doživljanje prijetnosti in ugodja, edino, kar bi otroku lahko v. tej situaciji pomagalo. Ker se otrok zaradi stalne preobremenjenosti ne more prav od počiti, pride tudi do fiziološke izčrpanosti, preutrujenosti itd. Zaradi stalnih pritiskov in pridig se začne v otroku pojavljati občutek nezanesljivosti, krivde in nehvaležnost i. Otrok izgubi občutek varnosti in za-želenosti, nima več nikogar, da bi se zatekel k njemu po potrebi. Spozna, da živi v prazno, da ima samo obveznosti, da se od njega samo zahteva, življenje pa mu ničesar ne vrača. Življenje postane zanj »nepremagljiva gora«. Izboljšanje tega stanja dosežemo le, če ima otrok dovolj izkušenj, da lahko sam uspe, da dokaže, da je sposoben in upoštevan. Sele na osnovi'teh ugodnih izkušenj bo pripravljen na trud in napore :'.a dosego cilja. Spoznati mora, da vsak neuspeh ne more imeti neugodnih posledic. ■Jane/. Rojšek, dipl. psiholog Krompir z jajci Potrebujemo: kilogram krompirja, 2 d kg masti, 4 jajcar" I dl mleka, 4 d kg slanine, sol, šop zelenega petcršilja. Krompir skuhamo v loncu na zvišan pritisk, ga olupimo in zrežemo na koščke. ■Jajca dobro razžvrkljamo v mleku. Na masti prepražimo na kocke z rezano slanino, nato pa stresemo v ponev še jajca. Ko jed zakrkne, jo zmešamo, dodamo krompir, solimo in vse skupaj še enkrat premešamo. Potresemo s sesekljanim pcteršiljem in ponudimo. Pred potovanjem Še malo pa bodo tu dopusti, treba bo napolniti kovčke in torbe, da bomo nekaj dni preživeli v kakem drugem kraju. Kakšne pa so naše torbe? Prav je, če jih pregledamo že sedaj, da ne bo tik pred potovanjem nenadoma treba še popravljati kovček, ki se ne zapira, ali šivati ročaj torbe, ki seje pretrgal na dvoje. Če se ključavnica na kovčku ne zapira dobro, kanimo varajo kapljico petroleja, pri tem pa seveda pazimo, da ne namastimo kovčka. Če je podloga v kovčku ali torbi že stara in zamazana, skrojite novo in jo v notranjost enostavno nalepite. Ob robu pa nalepite okrasno vrvico. Lahko pa poskusite tudi s samolepljivo tapeto. Sicer pa notranjost kovčka očistimo s ščetko ali sesalcem za prah, nato pa obrišemo z gobo, namočeno v vodo, kateri smo dodali žlico salmijaka. Blatne madeže čistimo z okisano vodo, mastne pa s sredstvi za čiščenje mastnih madežev. Plastične kovčke in torbe je lažje čistiti. Enostavno jih operemo z vodo, ki smo ji dodali malo praška za pranje posode. Dobro obrišemo, lahko tudi namažemo z vazelinom in osvetlimo z mehko krpo. Če so kovčki ali torbe zelo poškodovani, jih preoblečemo v enobarvne prevleke iz platna. Usnjene torbe in kovčke pa okrtačimo, namažemo s terpen-tinom in dobro zdrgnemo. Poškodovano usnje namažemo z glicerinom, nato pa zdrgnemo s krpo, ko se je nekaj Časa sušilo. Končno usnje namažemo z dobro pasto za čevlje. Zelo stare kovčl%e Osvežimo tudi z barvo za usnje, ki .jo enostavno razpršimo po površini. Pred takimi »popravki« pa je pametno sredstvo prej preiskusiti na kakem skritem mestu. Arboretum Volčji potok pri Kamniku Ni samo čudovit .za nedeljske obiske — tam lahko dobite vse za svoj park, vrt ali grob od načrta do izvedbe. J Zamrzovalneskrinjeva prijateljice gospodinj Kaj kmalu bo treba na soncu in svežem zraku v kopalni ali kaki drugi obleki pokazati- malo več kože. Ce koža na hrbtu ni taka, da bi bili ponosni nanjo, je še nekaj časa, da se zamujeno popravi. Kožo najprej čistimo od znotraj, to je pazimo, da jemo veliko zelenjave, mlečnih izdelkov, čim manj mastnega mesa, kavči alkohola in močna tih jedi. Z mozolji posutega hrbta pa se lotimo tudi z zunanjo masažo. Po večernem umivanju z milom in krtačo ali pa daljšim kvačkanim bombažnim trakom. kot je na sliki, kožo namažemo še s hranljivo kremo. V nekaj tednih bo koža mehka in čista. I=th A modna hiša Ob nakupu lahke poletne garderobe ne pozabite obiskati Modno hišo, ki je za vroče dni pripravila bogat asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, iždelane po aktualnih modnih tendencah. Izbirali boste lahko med mladostnimi in umirjeno modnimi modeli-Istočasno si lahko ogledate v Modni hiši tudi pestro izbiro poletnih pletenin, kopalnih oblek ter drugih modnih dodatkov. Visoka kvaliteta materialov, modni kroji, aktualne barve in deseni ter dostopne cene vam jamčijo dober nakup. Modna hiša vas pričakuje. j - 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ■ 14 15 16 r 18 . J ■ 19 ■ 22 23 ■24 25 26 ■ 30 27 _ P 28 29 31 33 34" 35 36 J7 38 39 40 41 h TP;-- ■ 43 44 45 1 46 47 ■ 48 49 50 ■51 !>8telj, 64000 Kranj, Prešernova 4. Nagrade bomo poslali po pošti. Onesnažen zrak zavira rast otrok „ Močno onesnažen zrak zavira nit ()tn>h- T" so ugotovili znanstve-kj v Praft- v mestnih predelih, izn -Je zra^ zaradi avtomobilskih o Aplinov zelo onesnažen, so "(ikrili v krvi otrok veliko deformi-•«nih kn >nih telesc. Zaradi tega je mala rast kosti poprečno za šest f.s'ecpj, / ■ Kraljica brez pokojnine , ima premladega moža, nizo-t^ka kraljica Julijana ne more def* Pokojnine. Po zakonih njene ima vsak državljan, ki plačuje davke, pravico do pokojnine, ko dopolni 65 let. Kraljica 'Julijana je že dosegla to starost. Toda po istem zakonu mora biti zakonec prosilca starejši od 65 let. Kralj Bernhard pa ima šele 63 let. Verjetno dveletno čakanje na pokojnino kraljice ne bo hudo prizadelo, saj velja za eno najbogatejših oseb v Evropi. 700 ur na sestankih V Sovjetski zvezi je okrog 14 milijonov vodilnega kadra in vsak izmed njih presedi poprečno 700 ur na sestankih. Kot piše Litararnaja gazeta je približno 40 odstotkov sestankov popolnoma neučinkovitih in sploh ne vplivajo na proizvodnjo in nimajo nobenega koristnega učinka. Znani so celo primeri, da so sklicevali sestanke zato, da bi se dogovorili, kako bi razdelili svinčnike in določili mesta, kamor bi v bodoče lepili navodila in obvestila. 11 milijonskih mest V začetku letošnjega leta so prešteli prebivalstvo v sovjetskih mestih. Našteli so kar II mest, ki so imela več kot milijon prebivalcev. Moskvi, Leningradu in Kijevu, ki so imeli več kot milijon ljudi že leta 1959, so se pridružili še: Taškent, Baku, Harkov, Gorki, Novosibirsk, Kujbišev, Sverdlovsk in Minsk. Tišina je zdravje To je geslo, ki je trenutno najbolj popularno v argentinskem glavnem mestu Buenos Airesu. Hrup je namreč neznosen. Mesto ima dva milijona vozil, letališče za rekreativna letala pa je v najlepšem predelu mesta. Motorji vseh teh vozi/ ne delajo le strahovitega hrupa, temveč spuste v zrak več kot 500.000 ton ogljikovega monoksida na leto. Da ne govorimo o sajah in dimu iz tovarniških dimnikov. Poleg tega imajo Argentinci čudno navado, da smeti sproti sežigajo kar na dvoriščih hiš. To opravilo prihranijo za večerne ure. Centrala na sonce in veter Na severni obali Egipta bodo zgradili električno centralo, ki jo bo poganjala sončna energija, in veter. Na tem projektu delajo egiptovski inženirji v sodelovanju z ameriškimi strokovnjaki. Predvidevajo, da bodo z deli začeli že jeseni. Malarija še ni premagana Malarija je tudi danes še nevarna za zdravje, čeprav smo že' bili prepričani, da je bolezen izkoreninjena. Svetovna zdravstvena organizacija je zato sklenila, da bo treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bi bolezen zatrli. Največ primerov malarije zabeležijo v Afriki, kjer računajo, da je s to boleznijo okuženih 96 milijonov ljudi. Obnova Babilona Pomembne dele antičnega Babilona. ki je bil med leti 1900 in 540 pred našim štetjem gospodarsko in kulturno središče prednje Azije, bodo po načrtih iraške vlade obnovili. K sodelovanju bodo povabili arheologe iz vsega sveta. Rekonstruirali naj bi stopničasti stolp, dele notranjega in zunanjega zidu . in številna vrata. K sodelovanju skušajo pritegniti tudi UNESCO. Črtomir Zoreč: Valilnica Naklo prodaja po 1 dinar dnevno sVeža jajca vsako sredo in soboto KZ NAKLO N'mav čriez izaro, n mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (21. zapis) Ce smo že za uvod v kramljanje o Ziljski dolini opisali žensko ljudsko nošo »slovenko«, bo prav, slišati še kaj o moški noši slovenskih Zilja-nov. Klobuk iz črne, grobe polsti. S širokimi krajci. Pod klobukom je imel Ziljan svileno rutico; njen čop je visel ob strani izpod krajcev. Telovnik {risan, žametast; s srebrnimi, kroglastimi gumbi spet. -Jopič ali janka kratka, temne barve, rdeče podložena. Pozimi kožuh do kolen. Hlače kratke, irhaste;« toda čez koleno ozko opete. Nogavice volnene, modre. Čevlji nizki, s svetlo zapono. Pozimi visoki škorn ji. V enem uhlju (onem, ki ga ni pokrival čop izpod klobuka) je moral veljaven Ziljan imeti vpet zlat uhan (»murček«). VAS NA PRAGU Na pragu v Ziljsko dolino, seve. To je Brnca (nemško Fiir-nitz). V ušesih nam to ime še zveni zaradi velike železniške nesreče, ki se je tod primerila pred nekaj leti. Sicer pa ime velike, nič kaj idilično majhne vasi, ni tako neznano. Tu že začne ziljsko štehva-n je, tu že vedo za visoki raj (alr »rej«). Še bolj nam je ostala Brnca v spominu zaradi spevoigre, ki so jo zaigrali domačini v »kooperaciji« z jeseniškim orkestrom. In zapeli skoraj prav tako kot pojo v velikih operah! V Brnci sta močno živi dve industriji, tovarna testenin in lesne pre-delovalnice. Vas je zavzel tudi že turizem — s tem pa tudi rapidno ponemčevanje. To pa je drugo nič kaj lepo lice kmečkega turizma — nemškutarenje zaradi računa in zaradi neke »noblese«. Sam sem slišal, kako slovenski starši z otroki govore le nemško. Ugovor: saj se bo v šoli naučil slovensko, ne drži. Vprašanje je, če bo ta nemško žlobudrajoči otrok sploh priglašen k drobnim uram slovenščine v šoli? Ze od 1. 1!H)7 pa deluje v Brnci slovensko prosvetno društvo »Dobrač«. V bližnjem Šentlenartu pri sedmih studencih (St. Leonhard bei Sieben-briinn) posluje stara slovenska posojilnica (od 1. 1892!). Brnca pa je hkrati tudi veliko razpotje: proti severu vodi pot do Beljaka, proti jugu zavije cesta na Korensko sedlo (1073 m) in čezenj v Jugoslavijo. Ce pa potujemo naravnost, proti zahodu, bomo kmalu Pod Lipo (nemško Lind). "Neznaten zaselek je postal znan zaradi planinskega pisatelja dr. Juliusa Kugvja — kajti prav tu, Pod Lipo, je bil dom Kugvjevega očeta, ki pa se je še po slovensko pisal — Kogej! In tako, ko potujemo v osrčje Ziljske doline, nas še pred Pod-kloštrom (Arnoldstein) pozdravlja in vabi velik napis na levi strani ceste »Kugvheim«. Pač turistično vabljiva točka: le kdo od alpskih ljudi ne pozna pesnika Alp — pa najsibodo te slovenske, italijanske ali nemške? Spomenik planinskemu pisatelju dr. J. Kugvju v Trenti DR. JULIUS KUGY Dobrodušen mož, nepristranski v narodnostnem pogledu. Sicer pa kako bi to sploh mogel biti? Po očetu Slovenec, mati pa mu je bila hči slovenskega pesnika Jovana Vesela-Koseskega! Po izobrazbi je bil Kugy res Nemec, po poklicu pa je bil pomemben tržaški gospodarstvenik (celih štirideset let je vodil veliko importno in komisijsko trgovino). Po srcu je bil Kugy vsekakor le umetnik in planinec. Tako lepo, kot je pisal Kugy o slovenskih planinah, tudi slovensko pero ni znalo pisati. Rad je imel slovenske gornike, posebno Trentarje, ki so mu bili stalni in zvesti vodniki na planinskih poteh. Najljubša pa je bila Kugyju Za j zera, dolina na jugu od Ovčje vasi pod VišarjamiT Le malo je pri nas kultiviranih ljubiteljev planin, ki ne bi imeli v svoji knjižnici katero od Kugvjevih knjig: Iz življenja planinca, Delo, glasba in gore, Okrog Triglava idr. Rojen je bil Julius Kugy I. 1858 v Gorici, gimnazijo je študiral v Trstu, pravo pa je končal na Dunaju. V gore je Kugvja zvabila pravzaprav botanika. Na vsak način je hotel najti slovito triglavsko rožo. Ni je našel nikoli, prevzela pa ga je na teh poteh in iskanjih lepota in tišina gora. In ker je znal pisati, je postal eden od najslovitejših svetovnih planinskih pisateljev. V Trenti, ob cesti izpod Vršiča, stoji velik bronast spomenik moža, ki očaran zre v vrhove gora. Poleg ljubljanskega Trubarja (delo kiparja Fr. Bernekerja), je Savinškov Kugy gotovo najlepši spomenik na naših tleh. (Se bo nadaljevalo) BUZUKI ip • P°tem ie nastopil on. Ne vem j, u "nena, toda v Plaki mora veljati lik nek«kšnega kabaretnega zvezd-a- Tam pri petinštiridesetih je biti in imel je precej dolge tpf/[aS^e 'ase- Videlo se je, da spada Urnetn'ke-boheme. Kljub glo-tak ki mu jih je zadalo jL 'e nočno življenje, je simpati-zuki. Pravi buzuki. Njegova Ver Je hila enkratno doži- „0vje- Zaigral je Zorbo. Theodoraki-a Slasba je napolnila prostor in f0,> oživeli. Ze udarjamo takt z t^j arni- Mož pa^ igra, igra in zdi se Ms 'rna so'ze v Koliko časa srne'' javno igrati teh melodij! v|a)YeriVali je uradno zdaj po novi Co "t1 že dovoljeno, ali so si to pravi-Č|0 ar vzeli. Toda glavno je, da ta su, 'Kra, udarja in drobi po kis, h lutnJe- Vrste se Theodora-Je l>V.e skladbe, druga za drugo. Ena iz skladb za film »Z«, ki ga v ^ niso smeli predvajati. The-Hftfi rakis, ta grški borec za svobodo T()(?J ž»vi v Parizu. Po dolgi ječi. jefcaa..8kladbe je pisal tudi tam in i»l i-V1 Sarn' s<> mu jih tihotapili ven t>o Pošiljali domoljubnim Grkom HkrjSVetu- Celo magnetofon so mu v °tna prinesli v ječo in potem so IV^'h poslali trakove s tiho zapeto °dorakisoVo uporniško pesmijo. Vse njegove skladbe temelje na grških narodnih pesmih in vse, hote ali nehote postanejo uporniške in pregnanim Grkom po svetu vlivajo upanje, da bo Grčija le še kdaj svobodna. Ne moreš jih poslušati, pravijo, da te ne bi zadele v dušo, če si le malo Grka. Ob njih srce vriska in joče obenem. Tudi razbijal bi lahko ob njih, tako te razvnamejo. Zdaj se mi tisti mladi fant ne zdi prav nič več grd in tista blondinka ni prav nič cipasta in lokal sploh ni pajzelj. Le buzuki je tu s svojo lutnjo in Zorba in Mikis Theodorakis. Se in še igra. Zdi se, da ta mož sredi vijoličnih in rdečih reflektorjev igra za pregnanega' Mikisa, za pregnano Melino, za Panagulica, ki je hotel nekoč z atentatom spraviti Papa-dopulosa z oblasti in so ga potem seveda ubili, za vse rodoljube v zaporih, za še svežo kri študentov z atenskih ulic, za KLEFTKRI — svobodo. V tej glasbi je bolečina, je boj, je upanje. Na koncu je utrujen pa zadovoljen hkrati. Ta večer je njegov in mi smo res hvaležna publika. KORINTSKI PREKOP Naslednje jutro se po hitri cesti namenimo proti Korintu, Epidauru-su in Mikenam. Le dve avto cesti imajo Grki; tisto, ki prihaja s severa do Aten in ki se bo menda povezala tudi z našo, ter tale 8(J km dolga do Korinta. Sicer so pa njihove ceste slabe, ozke in največ je še makadama. Korint s svojim prijetnim, mirnim zalivom, z jelkami obraslimi bregovi, izredno lepimi stavbami in novimi počitniškimi naselji ter bogatimi ostanki starih grških spomenikov, nudi popotniku prijeten izlet. Pet kilometrov za kanalom stoji moderni Korint, ki so ga začeli graditi po hudem potresu leta 1858. Novi Korint, pravijo, je grajen ves tako, da mu nov potres skoraj ne bo prišel do živega. Znano je, da korintski prekop v dolžini dobrih šestih kilometrov, s katerim je korintski zaliv povezan s Saronskim zalivom, loči Peleponez od ostale Grčije in s tem tudi Evrope. Z njim si trgovske in razne turistične ladje krajšajo pot do zahodne obale Grčije. Prekop je globok 40 metrov, voda pa 'e 8 metrov in je uporabna le še za srednjo tonažo. In zelo ozek je, zato je potovanje tu skozi dokaj počasno. Dobri dve uri menda potrebuje ladja, da prepluje teh nekaj kilometrov prekopa. Zelo počasi gre, kajti krmar mora hudo paziti, da pluje točno po sredini. Grki se že dolgo pripravljajo, da bi ga razširili in menda so ga zdaj dali v bližnji plan gradenj. Najprej pa bodo razširili cesto čez kanal. Poleti pride tu do takega ozkega grla, da se na obeh straneh nabere na kilometre dolga kolona; pa si zamislite te uboge turiste v« tisti hudi poletni vročini! No, letos bo že bolje. Pravkar dokončujejo zraven starega še novi most in zmogljivost prihoda se bo tako podvojila. STARI LISJAK SIZIF Zgodovina starega Korinta sega daleč v tiste čase, ko se je resnica mešala z legendo in ko je bogata fantazija spremljala zgodovinska dogajanja. Stari pisci, med njimi tudi Homer, opisujejo Korint kot najbogatejše mesto na svetu in v resnici je moralo biti lepo in bogato. Graditi so ga baje začeli okoli leta 1000 pred Kristusom. Toda izkopavanja so pokazala, da je bil naseljen že .r)000 let pred novim štetjem. Mitološki vladar Korinta je bil kralj Sizif, sin Aiola, ki je po Zevsovem naročilu na svojem otoku nadzoroval in uravnaval vetrove. Veljal je za najpametnejšega, obenem pa tudi najbolj premetenega moža svojega časa. O njem pripoveduje mit, da je izdal Zevsa, ko si je le-ta spet privoščil svežo ljubico. Šlo je za lepo Aigino, hčerko Asposa, rečnega, boga. Izdal pa je Sizif Zev- sa iz čistega koristoljubja: očetu bo povedal, kje je hči, če bo le-ta dal korintski trdnjavi vodo. Aspos je res udaril po skali in pritekel je sloviti studenec Pirene. Zevs, besen kot vsak ljubimec, ki ga zmotijo pri najlepšem, se mu je sklenil maščevati. Poslal je ponj Smrt. Sizif pa jo je ukanil, jo vklenil v verige in Smrt ni mogla nikamor. Pravijo, da tisti čas nihče na zemlji ni mogel umreti. Potem so se bogovi raztogotili. Po Smrt je prišel silni bojni bog Ares, jo odpeljal s seboj, Sizifa pa vrgel v Had. Pred odhodom pa je Sizif naročil ženi, naj ne opravi za njim posmrtne daritve. Nekaj časa sta boga podzemlja Had in Persefona čakala, potem pa jima je bilo dosti in sta Sizifa poslala nazaj na zemljo, naj pozabljivi ženi naroči, da vendar že opravi daritev. Tako se je Sizif izmuznil iz podzemlja, na zemlji užival naprej in še na misel mu ni prišla vrnitev v mrzli Had. Vesel, da mu je uspela prevara, sedi za bogato obloženo mizo, obdan z vsem najlepšim in uživa. Takega dobi Smrt in ga neizprosno odpelje s seboj. Bogovi so ga za to njegovo početje hudo kaznovali. V Hadu je moral valiti ogromno marmorno skalo v strm breg. Nikoli mu je ni uspelo privaliti na vrh; vedno se mu je tik pod vrhom spet skotalila nazaj. Od tu pride tisti poznani rek — Sizifovo delo, če gre za kakšno neuspešno delo. (Se bo nadaljevalo) D.Dolenc Sobota, 1. junija 1974 Pridita po nagradi »Sreča res kdaj uide mimo nas, pa zaradi tega res ne smemo biti žalostni.. Privoščimo srečo tudi drugim ...« To je del prispevka Alenke Novak iz osnovne šole Luci-jana Seljaka iz Stražišča, ki je bil objavljen 20. aprila na tej strani. Naslov je bil Kaj je sreča? Uredništvo se je odločilo, da nagradi ta prispevek za april, in sicer z nalivnim peresom Geha. In kdo je nagrajenec za maj? Franjo Jenko iz osnovne šole Stanka Mlakarja iz Šenčurja za pesem Sošolec, ki je bila objavljena 11. maja. Odlomek: »S{ovnica ne gre mu v glavo, matematika težko, kar pa v zvezi je z naravo, to mu gre zelo lahko.« Tudi Janko bo dobil nalivno pero Geha. — Oglasita se v uredništvu Glasa, Ulica Moše Pijadeja 1, Kranj, 3. nadstropje. Rešiti življenje človeku je največja sreča V soboto, 18. maja, smo.se na OŠ Železniki zbrali podmladkarji RK z osnovnih šol Gorenja vas, Žiri, Trata, Petra Kavčiča iz Škofje Loke in iz naše šole, da se med seboj pomerimo v znanju prve pomoči. Zbrali smo se v jedilnici, kjer je učenka Jelka iz 7. b pozdravila vse tekmovalce, dr. Možgana in medicinske sestre, tov. ravnatelja in tov. Šmida ter vse druge. NfCto je tekmovalcem zaželel vso srečo tov. Šmid v imenu Rdečega križa iz Škofje Loke. Prvi del tekmovanja so bili testi. Prej kakor v določenem času, to je bilo 15 minut, so tekmovalci rešili naloge. Na vrsti je bil praktični del tekmovanja. Mislili smo, da bo v jedilnici, a nas je toplo sonce zvabilo na šolski vrt. Ekipe so tekmovale po vrstnem redu, kakor so bile izžrebane. Vsaka skupina je imela po dve trojki. Trojka je dobila sliko poškodovanca. Ugotoviti je morala vrsto poškodbe in rane ter zlome obvezati, oziroma zaustaviti krvavitev pa še pripraviti ranjenega za transport. Kadar mi kaj žvenketa v žepu Varčevanje! Varčevanje! Vsi varčujemo, posebno pa jaz. To je seveda lepo. Toda moje varčevanje je čisto nekaj posebnega. Vse skupaj se začne, ko dobim nekaj drobiža, ki mi potem žvenketa med robcem, kredo, ključi, vrvico, frnikolo in še marsičem, kar shranjujem v žep. Nato se odpravim do hranilnice. Na zgradbi piše Samopostrežna trgovina. Ko se znajdejo v košari bonboni, KIH, Zabavnik, Antena in še kaj, ponižno oddam košarico ob blagajni in prijazna blagajničarka mi na moje začudenje vrne še nekaj drobiža. Mogoče mi je pustila za naprej, si mislim zadovoljno. Na listek mi napiše koliko sem vložil. Nekajkrat pa se mi je zgodilo, da sem denar shranil kar na cesti. Tega je potem pobral mimoidoči in ga shranil, seveda ne zame, ampak zase. Cannon Rada gledam TV nadaljevanko Cannon. V njej mi je posebno všeč glavni junak. Je srednje velikosti, debelušen. V filmu nastopa kot detektiv. Z okroglega obraza mu žarijo majhne oči. Vedno je lačen, saj se za njegov želodec nikoli ne najde dovolj izvrstne hrane. Vedno ve za kako restavracijo, kjer se dobijo okusne specialitete. Za svojo debelost je izredno hiter. Je zelo čuteč. Sočustvuje s svojimi klienti. Res, pravo nasprotje drugih detektivov in policajev, ki so do vsega hladnokrvni. Rešuje zelo zapletene primere. Kriminalci niso varni pred njim, saj jih hitro spravi za zapahe. Ni poročen, ker je njegov poklic preveč tvegan. Vedno je elegantno oblečen in urejen. Rad pomaga tistim, ki so njegove pomoči potrebni. Njegova poštenost in dobrota mi je še posebno všeč. Smiljana Brkljač, (i. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Kljub temu pa čisto zares varču-jem. Nekaj denarja imam vloženega v pravi banki. S prihranjenim denarjem sem si kupil že marsikaj. Vidite, da sem pristaš pravega vlaganje. Da ne boste imeli slabe slike o rile-ni, vam povem, če mi kdo reče zap . . .o, ne in ne, vam bom povedal. Mojega varčevanja pri sladkarijah je vse manj. Vse več denarja gre za moj konjiček — knjige. Saj veste za pregovor: kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača. Resnica pa je, da mi bolj poredko žvenketa v žepu. Marko Zadražnik. H. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Zašili so mi jezik Vsi smo se razveselili zvonca, ki je oznanjal konec pouka. S sošolkami nismo vedele, kaj naj bi počele. Medtem ko smo čakale na avtobus, pa se je vrstnica spomnila, da se pred šolo blešči ledeno »igrišče«. Kot bi mignil, smo se znašle na ledu. Na ledu so uganjali vragolije fantje in nagajali drug drugemu. Tudi dekletom niso prizanašali. Večkrat je katera trdo pristala na zadnjici. Nekdo me je spotaknil in padla sem na nos. Iz ust se mi je vlila kri. Čutila sem, da so se mi zobje pošteno zagrizli v jezik. Sošolci so me pospremili v ambulanto. Bolniška sestra mi ni mogla pomagati, zato me je napotila v bolnišnico. Popoldne me je ati odpeljal na Jesenice. Vso pot me je skrbelo, kaj bo z mojim jezikom. Bala sem se, da bo zdravnik vzel v roke šivanko. Toda ravno to se. mi je zgodilo. Zdravnik mi je zašil jezik. Doma so mi rekli, da se je nesreča zgodila zato, ker je bil jezik predolg. Pa naj bo predolg ali prekratek, moram ga imeti, saj pravijo, da je to najvažnejši ženski organ. Lidija Markovič, 6. r. osn. šole Lipnica Poškodovanca sta predstavljala Andreja iz tretjega in Jožko iz drugega razreda. V komisiji so bili dr. Možgan ter medicinske sestre. Ocenjevali so sterilnost obvez, estetski videz, pravilni položaj ponesrečenega, pravilno izbiro materiala itd. Tekmovalči so imeli nekaj treme, tako da je vsaka skupina naredila, kakšno napako, nekatere manjše, druge večje. Učenci so pokazali precej znanja in spretnosti. Najbolje se je odrezala skupina s Trate, druga je bila Škofja Loka, tretja Ziri, četrta Gorenja, vas, zadnji pa domačini. Gostitelji so poskrbeli za dobro malico. Potem pa smo si ogledali še muzej v Železnikih. Vedno bomo radi obiskovali tečaje prve pomoči, saj se zavedamo, da bomo tako izpolnjevali dolžnosti človeka do človeka in pripomogli zdravstvenemu varstvu. Mira Luznar, 7. b r. osn. šole Železniki s šolskih klopi Zaslužila sem Nekega poletnega večera smo se odpeljali na morje. Zjutraj smo prispeli v tabor, v katerem naj bi preživeli del počitnic. Kuharica, ki je kuhala za dopustnike, je pritekla k očku in mu povedala, da je ena izmed njenih pomočnic zbolela. Takoj ko sta kuharica in očka končala pogovor,, sem vprašala kuharico, če smem delati namesto pomočnice. Najprej se je namrdnila, češ, kaj boš ti. Nazadnje sem jo le preprosila. Delo v kuhinji je bilo res težko, ko pa sem pomislila na denar, ki ga bom zaslužila, sem postala bolj močna. Začela sem delati. Moja sodelavka je bila Melita Podgorec. Zjutraj sva zgodaj vstali in začeli pripravljati zajtrk. Narezati je bilo treba kruh in skuhati kavo ali čaj. Ob osmih je bil zajtrk. Po zajtrku sva pomili skodelice. Dopustniki so odšli na plažo, jaz pa sem morala lupiti krompir. Kar malo sem jim zavidala. Vsa sem bila potna, saj je bilo v taboru vroče. Končno je bilo kosilo skuhano. Pojedle smo, nato pa zopet začele pospravljati. Ko smo pospravile, smo odšle za dve uri na plažo. Zares, prilegla se je kopel po delu. Kmalu smo morale nazaj v tabor. Pripravile smo večerjo, po večerji pospravile, nato pa trudne legle spat. Tako je bilo iz dneva v dan. Najprej zajtrk, potem kosilo, kopel, večerja in počitek. Tako je bilo vseh dvajset dni. Končno so se iztekli dnevi taborjenja in dela v kuhinji. Kuharica mi je zadnji dan izročila denar. Bilo je približno oseminštiri-deset tisočakov. V oči so mi silile solze sreče. Pri sebi pa sem si g&vorila: »Saj sem zaslužila!« Nataša Žvokelj, osn. šola Franceta Prešerna, Kranj jv.'J SGP PROJEKT Kranj razpisuje za šolsko leto 1974/1975 I. prosta učna mesta za: 8 ZIDARJEV 16 TESARJEV 2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA 1 AVTOMEHANIKA Kandidati morajo prošnji za.sprejem v uk predložiti: — spričevalo o uspešno končani osnovni šoli in — rojstni list Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1 do 10. julija 1974. II. štipendije: 5 ZA ŠTUDIJ NA GRADBENI TEHNIČNI ŠOLI 2 ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI 1 ZA ŠTUDIJ NA FAGG - KONST. ODDELEK 1 ZA ŠTUDIJ NA VEKŠ MARIBOR 1 ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI Kandidat mora prošnji za štipendijo priložiti: — natančno izpolnjen obrazec 1.65, ki ga je izdala Državna založba Slovenije (prošnja za štipendijo), pri podatkih o dohodkih je treba upoštevati osebne dohodke za leto 1973, — prepis zadnjega šolskega spričevala, diplome ali potrdilo o številu in ocenah opravljenih izpitov, — izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju. Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1 najkasneje do 10. julija 1974. Komisija za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovine Živila Kranj TOZD Slaščičarna-Kavarna Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. več natakaric 2. 3 kavarniških kuharic 3. 4 pomivalk kuhinjskega pribora 4. več pomožnih delavk v slaščičarski delavnici 5. več učencev za poklic natakar in slaščičar Pogoji: Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati za navedena delovna mesta izpolnjevati še: pod 1.: kvalificirana ali polkvalificirana natakarica pod 2.: polkvalificirana kuharica pod 3. in 4.: nekvalificirana delavka pod 5.: končana osemletka Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi oglasa v Kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA 6. OFENZIVA NA BLEGOŠ NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO ^fffifM To je omogočilo Simonovemu bataljonu in Jankovi četi, da sta zvečer šla čez mejo brez vsakega strela. Medtem ko smo mi počivali, so Švabi sklenili okrog nas šest obročev. Tega seveda nismo vedeli. Nadaljevali smo pot. V dolini smo opazili kakšnih 60 Nemcev, od katerih jih je bila polovica na straži, druga polovica pa je z lopatami kopala jarke in se utrjevala. Vse grebene okrog nas so -že zasedli Nemci. Čakali so nas, da jim pridemo v pest. Nekaterih naših borcev se je že začelo lotevati maloduSje, bili smo ves dan brez hrane in vode. Niso hoteli več v tr^J juriš, s katerim bi bili gotovo razbili Švabe, ker bi jih presek'1, li. Posvetovali smd se, kaj naj storimo. Naenkrat zaslišimo P y poti korake. ' *' • - pup poročil a poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. ti. «• 9. 10. (danes dopoldne). 11. 12. 13. 14. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in »flmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radij-8K» dnevnik), 22. 23. in 24. □ SOBOTA, 1. JUNIJA Dobro jutro, H. 10 Glasbena matineja, 9 05 *~,(>nirski tednik, 9.35 Studio za najdene sklad-9.50 Predstavljamo vam, 10.15 Glasbeni arobiž od tu in tam, 11.20 Z nami doma in na Mi. 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ce z travnike in polja, 13.30 '■"ipororajo vam, 14.10 f\pesmijo in besedo po "'»Koslaviji, 15.40 Po jo naši operni pevci; 16.00 rt iljak, l(i.40 Glasbena med igra, 10.45 S knjižna trga, 17.10 Orgle v ritmu, 17.20 Gremo v *ln<). 18.15 Dobimo se ob isti uri. 18.45 Naš gost, { '■"O Lahko noč, otroci, 10.15 Minute z ansam-o»ni Mojmira Šepeta. 20.00 Radijski radar, «1.00 Majhni ansambli zabavne glasbe, 22.20 *'daja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in Mesom v novi teden ,'^Ki program Dober dan, 13.00 Panorama zvokov. I ).(K) *'rasli tako — kako pa mi?, 14.20 Majhni anRambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cve-)(,e dobe lepih melodij, 10.05 S Plesnim orke-str,»m RTV Ljubljana. 10.40 Tri tisoč sekund r,?dia Student, 17.40 Svet in mi, 17.50 S pevko oldo Viler, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 *evi.ia jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe •r IQ Ar''' P1"0«™™ ' (,'> Znanost in družba, 19.20 Giuseppe Verdi: "J'-!, opera v štirih dejanjih, 21.50 Sobotni n°čni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije O NEDELJA, 2. JUNIJA I']' Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: "deči skiro, 8.45 Skladbe za mladino, 9.05 Se Pj>ninite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 1.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, mes o|, n.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Hu-^°reska tega tedna — I. Asimov: .Jaz, robot, 4-25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri, •>•10 Nedeljska reportaža, 15.30 Popularne "Pfi-ne melodije, 10.00 Radijska igra — II. Ha-^eri,p: Kjer žabe letajo, 17.05 Nedeljsko šport-Popoldne, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 'lasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, . 20 Zaplešite z nami, 23.05 Literarni nok-lrn°. 23.15 Jazz za vse te' Pr«tn-»m Dober dan, 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, .J4® Glasbeni mozaik, 9.15 Nedeljski sprehodi; 'U.35 Naši kraji in ljudje, 12.00 Opoldanski j'°l'ktail, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, 4(K) Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na v«lu202 19 program m } Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igra-°> kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske poezije D ponedeljek, 3. JUNIJA pji() Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 I f Jn svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta vs l *las,>e, 9.40 Izberite pesmico, 10.15 Za ,,e'(,P telegrami. 14.35 Glasbeni revpte' I,r>'',r) Melodije iz filmov in glasbenih Don 1,i()() ^ knjižne police, 16.05 Slovenske Pot ' 1640 Rezervirano za mlade, 17.40 I) ? našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom an„ a Skoberneta in Ljubljanskim jazz nitv,Hrnh1°ni. 18.(X) Izložba hitov, 18.40 S Ples-" <>rkestri>m RTV Ljubljana program . 'z zborovske zakladnice, 19.30 Ansambel Mih'ta rt*servata, 19.50 Literarni večer, 20.35 sk|a\"'t' z Mozartom, 21.15 Večeri pri slovenskih bo* ••'eljih: Vilk() Ukmar, 22.55 Iz slovenske ^Je D TOREK, 4. JUNIJA H^l 1^'bro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Mov JSka za srednjo stopnjo, 9.35 Iz jugo-*k|aaii>8's '^.10 Zvoki in barve orkestra Boston 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z doma-jj^1'ansambli, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Ali 1'oznate?, 14.40 Na poti s kitaro, 15.40 Krsto »o^ii Suita za godala, 16.(K) Vrtiljak, 16.40 Naš Ko„t stek, 17.10 Koncertni oder za domačina in Orl 17.45 Pota sodobne medicine, 18.15 Z »vid m ,iarfia Milnchen, 18.30 V torek na i "e«je,-19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute |ja laamblom Atija Sossa, 20.00 Slovenska zem-•I. Q: Pesmi in besedi, 20^30 Radijska igra — raudoux: Intermezzo, 21.33 Melodije v |*daja CP VGorenjski tisk«, Kranj, ^'"ca Mofte Pijadqja 1. Stavek: CP gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru-», ® podjetje Ljudska pravica, vUbljana, Kopitarjeva 2. — Naslov l^ednistva in uprava lista: Kranj, Pijadeja 1. — Tekoči račun SiL S,)K v Kranju številka ^'5®0-601-12594 — Telefoni: glavni u e<*nik, odgovorni urednik in ^PPava 21-180, uredništvo 21-835, '»vinarji 21-860, malooglasni in '"»'nitk, oddelek 21-194. — Na-4gcn>na: letna 90 din, polletna (k.n' cena za 1 številko 1 dinar. 'Oproščeno prometnega davka po »^^^PHstojnem mnenju 421-1/72. ritmu, 22.15 Od popevke tlo popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Novejše skladbe slovenskih avtor jev Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop'scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 •Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: Igor Stufiec, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Koncert Kraljevega filltarmoničnega or- >• kestra, 21.25 Romantične komorue mojstrovine, 22.55 Iz slovenske poezije O SREDA. 5. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.10 Zgradba marksističnega mišljenja. 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti. 12.10 Znane melodije — znani orkestri. 1210 Kmetijski nasveti. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Giuseppe Verdi: odlomek iz 1. dej. opere Rigoletto. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Majhen recital pianista Andreja Jarca. 10.00 Loto vrtiljak, 17.10 I/, repertoarja zbora Slovenske filharmonije, 17.45 Jezikovni pogovori. 18.1"» S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci. 19.15 Glasbene razglednice. JO.00 Simfonični orkester H TV Ljubljana v slereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.(V» Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo. 14.35 Glasbeni variete. 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, Hi.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše. 17.(K) Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevcem Alfi jem Nipi-čem, 18.(M) Oddaja progresivne glasbe. 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Kantate Marjana Kozine, 19.50 Chri-stoph Kschenbach igra Bartoka. 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Karol Pahor, 20.35 Deseta muza, 20.45 Komorni orkester Saar-skega radia. 21.15 Razgledi po sodobni glasbi. 22.55 Iz slovenske poezi je 0* , ČETRTEK, ti. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šoia za višjo stopnjo, 9.35 I/, glasbenih šol, 10.15 Po Talij ini h poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Poje sopcanistka Ingeborg Hallstein, 1(>.(M) Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 20.30 Slovenska popevka 74 — prenos, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Nočni koncert Dru^i program 9.00 Dober dan, 13.1)0 Panorama zvokov, 14.(X) Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Mehurčki, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Poj o slovenski pevci, 16.00 •Okno v svet, 16.15' Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Antonin Dvorak: Rusalka, odlomki iz opere, 19.45* V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri, 21.00 Dubrov-niške poletne igre 1973, 22.55 Iz slovenske poezije O PETEK 7. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 -Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 I/, mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Iz orgelskih albumov Bacha in Brahmsa, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana, 20.00 Z lahko glasbo po svetu, 20.30 Slovenska popevka 74 — prenos, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama-zvokov, I4.(X) •Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Kilmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18. Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — D. Campfon: Kam so šli vsi strahovi?, 20.00 Klavirske miniature Matije Bravničarja, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije ■■■■■■■■■■I rmrnkiki Kranj CENTER 1. junija franc. barv. film OBSEDNO STANJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera slov. barv. filma LET MRTVE PTICE ob 22. uri 2. junija ob 10. uri PROGRAM RISANIH FILMOV franc. barv. film OBSEDNO STANJE ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer.-ital. barv. filma ČLOVEK Z IMENOM TRINITA oh21. uri 3. junija slov. barv. film LET MRTVE PTICE ob 16., 18. in 20. uri 4. junija slov. barv. film LET MRTVE PTICE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 1. junija angl. barv. film STRAH V NOCl ob 16. uri, franc. barv. film NASLEDNIK ob 17.45 in 20. uri ~ 2. junija amer.-ital. barv. film MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA UBIJ ob 14. in 18. uri, angl. barv. film STRAH V NOCl ob 16. uri, premiera ital. barv. filma OPERACIJA KONIHOR ob 20. uri 3. junija ital. barv. film OPERACIJA KONI- HOR ob 16., 18. in 20. uri' 4. junija ital. barv. film OPERACIJA KONIHOR ob 16., 18. in 20. uri Tržič 1. junija amer. barv. film OBRAČUN NA KORIBIH ob 16. in 18. uri 2. junija angl. barv. film DIAMANTI SO VEČNI ob 15., 17. in IW. uri 3. junija angl. barv. film DIAMANTI SO VEČNI ob 18. uri ' 4. junija ital. barv. film POŠASTI ob 18. ni 20. uri Kamnik DOM 1. junija amer.-ital barv. film SARTANA, -DOLARJI IN DUHOVNIK ob lii.. IH in 20. uri 2. junija ital. barv. film POŠASTI ob 15. in 19. uri. jug. barv. film ZAKLETA SVA., I RINA ob 17. uri • t. junija amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD oh 18. in 20. uri 4. junija amer. barv. film RANCARJI NAPA DAJO ob 18. in 20. uri Krvavec 1. junija amer. barv. film SLAČENJE ob 20. uri 2. junija ital. barv. film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA ob 17. uri Radovljica 1. junija amer. barv. film ZGODBA Z ZAHODNE STRAtfl ob 17.30, franc.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 20. uri 2. junija slov. barv. film SREČNO, KEKEC ob 16. uri. franc.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 17.45, amer. barv. film Z din. cvet ara 12 din, paprika 20 din. krompir 2.50 din TRŽI C Solata 10 din, špinača 10 do 14 din. korenček 10 do 12 din. slive 18 din, jabolka 5 do 7 din. pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 40 din, čebula 6 do 7 din, fižol 13 do 15 din. pesa 5 din, kaša K) din. čelmlček 2() din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 0,90 do 1,30 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 do 50 din. klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din. kislo zelje 6 din, kisi« repa 5 din, cvetača 10 din, paprika 25 do 30 din, krompir 2 din, češnje 10 do 15 din, paradižnik 20 din. V KRANJU Crnojevič Zdravko in Okorn Magda, l.ikozar Janez in Požarnik Zdravka. Jermol Milan in Jagodic Vera, Keber Zdravko in Sedminck Stanislava, Cerv Marijan in Kristan Ivanka. Knez Vilko in Kokalj Branka. Zemlja Franc in Strem felj Marija, Sodnik Pavel in I',nek Jožefa, Zoreč Jože in Mažgon Sonja. Rakovec Janez in^Ahačič Mira, Bilbija Sveto in Kolar Alenka, Senk Franc in Osterman Nada, Košir Janez in Sedej Miroslava, Gašperlin Andrej in Kepic Marija, Sušnik Miro in Strelec Stanislava, Prosen Valentin in Mesec Ljudmila, I'ajer Alojzij in Avman Ana. Milenkovič Milan in Ili jeva Nikolinka VTRŽlCU Meglič Janez in Teran Ana. Guček Peter in Rabič Evelina. Križnar Daniel in Logar Doroteja, Kos Stjepan in Radič Uršula. Smolej Jožef in Peteh Magdalena, Gregorčič Milan in Grbanovič Manda V KRANJU Narobe Marija, roj. 1891, .Javornik Marjana, roj. 1889, C.erl Janez, roj 1889, Bukovšek Angela, roj. 1908, Janežič Frančiška, roj. 1910, Aljančič Janez, roj. 1903, Gorjam Marija, roj. 1932, Lebar Albin, roj. 1894, Zalar Marija, roj. 1885 VTRŽlCU I^skovec Frančiška, roj. 1910, Šter Helena, roj. 1896, Ušeničnik Tomaž, roj. 1932 I O I SOBOTA. W I 1. JUNIJA 10.25 IVoslava ob obletnici napada Orjune — prenos iz Trbovelj, 18.(X) Obzornik, 18.15 Kje izvira Nil'.' — serijski barvni film, 19.15 Rezerviran čas, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 20.30 Mednarodni festival vojaških orkestrov — prenos (Sa), 22.05 Cannon — serijski barvni film, 22.25 TV dnevnik (Lj) UIIF — oddajnik Krvavec \ 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Plus pet (Sa), 19.15 Sprehod po Rovinju — zabavno glasbena oddaja (Zg). 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Mednarodni festival vojaških orkestrov (Sa), 22.00 TV dnevnik (Zg), 22.15 Celovečerni film (Sa) E NEDELJA, 2. JUNIJA 9.20 W. S. Reymont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka, 10.15 Ljudje in zemlja, 11. 20 Otroška matineja: Beli kamen. Na daljnem severu — barvna filma, 12.50 Poročila (Lj), 16.(X) Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial — prenos (Zg), 17.30 Mojster jazza Duke Elington, 18.00 Za konec tedna, 18.20 Poročila, 18.25 Nedelja v avgustu — češki film, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 ^Zabava vas Relja fiašič — oddaja TV Zagreb, 21.30 Od Homolja do Donave — barvna oddaja (Lj), 22: Glasbena oddaja (Bg), 19.20 Ne 8 -S ■g y E 2 „« ®3 53 i3 «4 Si h So C/3.S Š-Š š-š :l() 20 4 10 100 * (i() 88664 600 * 15910 (iOO 76164 6 t8236N 5.000 80364 1.0(10 586160 5,000 131711 K).(XX) 107210 I0IMHI 113704 150.000 55 20 fi5 20 01 .m 15 40 98151 lil ii i si 10 15 8(X) 21 >(>51 lii mi : loj:, l.ooo 78081 SIKI 187081 . 5.01 HI tilMi 80 491121 •">.()( H) Ii7(i 80 045821 10.000 0(>(i • HX) 15116 8(X) 79356 HOO 72 4() 87186 HOO r.,..,, ,(K) 74026 1.000 18252 6(X) 4*{06 ,7 >0 201572 5.000 4,,2r>17 247322 1().(XX) 580942 10.000 JJ 75258 1.000 87118 1.000 83 20 ■ 63 30 9 K) 073 ' 60 66699 6tX) 5593 - 500 27489 8.000 173319 5. prezrite, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV 1 dnevnik, 20.40 Lilith — ameriški film, 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila. 17.45 Mali svet, 18.Kronika (Zg), 18.30 Reportaža (Sa), 19.00 Glasbena . oddaja (Bg), 19.20 Sodobna znanost (Sa), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Odprta univerza (Bg), 21.15 Komorna glasba, 21.45 Moja žena, prva soseda, 22.1524 ur (Bg II) rn ^ i Četrtek, ■ ^^ J ti. JUNIJA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.05 Junak mojega otroštva, 17.50 Obzornik, 18.05 Otroci j in mi, .19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik. 20.25 Kam in kako | na oddih, 20.40 H. Krvavac: Valter brani Sarajevo — barvna TV nadaljevanka, 21.25 ; Četrtkovi razgledi: Arabati, 21.55 TV dnevnik, 22.15 Slovenska popevka 74 — barvni posnetek (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.35 Poročila, 17.45 Mladost na stopnicah — ; oddaja TV Ljubljana. 18.15 Kronika, 18.30 Folklorna oddaja, 19.(X) Prometni krog, 2().(X) TV dnevnik (Zg), 20.30 Krog, 21.15 Feljton, 21.45 24 ur, 22.(K) Neznani leteči predmeti — 1 serijski film (Bg II) 0 « petek, 7. JUNIJA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg). 17.35 Veseli tobogan, 18.10 Obzornik, 18.25 Etnomuzikolo-gija: Glasba Latinske Amerike — barvita oddaja, 18.50 Atletika: skok v daljavo, 19.15 Pet minut za boljši jezik. 19.25 IV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik. 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.45 Zakon-, sko življ en je — 2. del francoskega filma, 22.40 TV dnevnik, 22.55 Slovenska popevka 74 — barvni posnetek ( Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.35 Poročila (Zg), 17.40 Otroški spored (Bg), 1 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sk). * 19.00 Mozaik (Sa), 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vse ali nič — kviz. 21.30 Kojak — serijski film, '22.20 TV dnevnik, 22.40 Festival risanega in lutkovnega filma (Zg) Nedelja, 2. junija, ob 18.25: NEDELJA V AVGUSTU — češki film; režiser Otokar Vav-ra, 1960, v gl. vlogah: Vlasta Fabianova, Bohumil Zahorsky, Jirina šejbak>va; Zgodba se odvija ob nekem jezeru na jligu Češkoslovaške in pripoveduje o ljudeh različnih generacij. 'I i generacijski problemi, ki jih film načenja, so zajeti v več vzporednih zgodbah ljudi, katerih usode se kakorkoli že prepletajo. Film je posnet po gledališkem delu Františka H rubin a. Sreda, 5. maja, ob 20.40: LILITH — ameriški film; režiser Robert Rossen, 1964, v gl. vlogah: Jean Seberg (na sliki), Warren Beatty, Peter Fonda, Kim Hunter: Film pripoveduje o ljudeh v zasebni kliniki za duševno bolne. Klinika je namenjena bogatim klientQm, saj je terapija teh »norcev« vse prej kot vsakdanja in poceni. Skoraj na vsakega Inilnika pride en strežnik. Med njimi je tudi Vincent Bruce, ki se je tu zaposlil potem, ko se je vrnil iz vojske. Lilith je pacientka, močno neuravnovešeno, v«ndar izredno lepo dekle, ki močno vpliva na svojo okolico ljudi, ki živijo v njeni bližini. Zapletena psihološka drama ljudi, katerih nenavadno obnašanje ves čas lebdi med normalnim in nenormalnim, tvori svojevrstno, vse prej kot preprosto ljubezensko melodramo. Meja med zdravimi in bolnimi je zabrisana, saj gre pravzaprav le za neuravnovešene ljudi v najrazličnejših duševnih stiskah. L > i I ^JPFI ■ SOBOTA, 1. junija, ob 15. uri — Pavel Lu-žan: MICKA SE PREDSTAVI IN JANEZ KRANJSKI JANEZ; gostovanje" Lutkovnega gledališča Kranj v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju v okviru republiške revije gledaliških skupin Slovenije; Ponedeljek, 3. junija. ot> 10. uri za vvz Kranj in izven — Pavel Golia: JURCEK; ob 15. uri za Posebno šolo in izven — Pavel Golia: jurcek; ob 17. uri za OŠ Staneta Žagarja in Franceta Peršerna Pavel Golia: JURCEK; gostuje DPD Izola' TOREK, 4. junija, ob 19.30 za red premierski in izven — a. N. Ostrovski VOLKOVI IN OVCE. GostujeSNG Drama iz Ljubljane. GLAS 11 Sobota, 2. junija 1974 * VALILNICA NAKLO bo razprodajala enoletne kokoši- nesnice po 40 din v sredo, 5. junija, v Pod-brezjah od 8. do 12. ure KZ Naklo Elektrotehniško podjetje Kranj Koroška c. 53 c razpisuje prosto delovno mesto za določen čas, ZA OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL V RAČUNOVODSTVU Vsi zainteresirani naj oddajo prošnje na upravi podjetja ali •pa naj se zglasijo osebno do 10. junija 1974. Osrednja knjižnica Kranj išče honorarna sodelavca: 1. za delo v Ljudski knjižnici z nekajurno dnevno zaposlitvijo, 2. za delo v podružnici Stra-žišče z osemurno zaposlitvijo na teden. Prednost imajo študentje absolventi. Interesenti naj se prijavijo na upravi Osrednje knjižnice Kranj, Tavčarjeva 41, do 15. junija 1974. Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju Skupščine občine Kranj, da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji (prijave sečnje, gozdnogojitvenih del itd.) za leto 1975 po naslednjem razporedu: JEZERSKO — v pisarni proizv. okoliša KOKRA — pri Arnežu PREDDVOR-v pisarni gozdnega obrata GORIĆE — v gasilskem domu NAKLO — v pisarni skladišča DUPLJE — pri Klemenčku KRANJ — v pisarni GG Kranj PODBLICA — v gostilni Vidic BESNICA — v pisarni Krajevnega urada Besnica ŠENČUR — pri Dolencu ŠENTURSKA GORA - pri Grilcu OLŠEVEK — pri Mubiju CERKLJE — v zadružrtem domu ZALOG — pri Recku. 14. junija od 7. do l£yure 16. junija od 8. do 10. ure 10. in 17. junija od 7. do 12. 11 in 1fi inniin nH 7 Hn 19 ure iu. in IV. junija od v. do 12. ure 11. in 18. junija od 7. do 12. ure 11. in 18. junija od 7. do 12. 12. junija od 7. do 12. ure 10., 17. in 24. junija, 1., 8. in 15. julija od 7. do 12. ure 10. junija od 7. do 12. ure 11. junija od 7. do 12. ure 6., 7. in 20. junija od 7. do 12. ure 13. junija od 7. do 12. ure 12. junija od 7. do 12. ure 3., 4. in 18. junija od 7. do 12. ure 13. junija od 7. do 12. ure Gozdno gospodarstvo Kranj Gozdni obrat Preddvor Projektivno podjetje Kranj * t razpisuje prosti delovni* mesti: diplomiranega ekonomista analitik za delo na področju izdelave analiz in programov Pogoj: končana fakulteta, praksa zaželena; 2. gradbenega tehnika — pripravnika za delo v enoti »nizke gradnje« Pogoj: končana srednja gradbeno tehniška šola. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na: Projektivno podjetje Kranj, Kranj— Cesta JLA 6/1. » Komisija za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovine Živila Kranj TOZD Maloprodaja Kranj OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1.. 2 natakar iev-točajev v restavraciji Globus 2. natakarja-točaia v mlečni restavraciji Kekec / .; v • • 3. kuharja v mlečni restavraciji Kekec 4. mesarja sekača 5. VEČ UČNIH MEST ZA NASLEDNJE POKLICE: a) V POSLOVNIH ENOTAH NA PODROČJU BLEDA — natakar 2 učni mesti — kuhar 2 učni mesti — prodajalec 2 učni mesti b) V POSLOVNIH ENOTAH NA PODROČJU KRANJA: — natakar več učnih mest — kuhar več učnih mest — prodajalec več učnih mest Pogoji: „ Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati za navedena delovna mesta izpolnjevati še: pod 1. in 2.: kvalificifan ali polkvalificiran natakar pod 3.: kvalificiran kuhar pod 4.: polkvalificiran delavec pod 5.: končana osemletka Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi oglasa v Kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA 6. Pripravimo zamrzovalno skrinjo za novo sezono Zimske zaloge smo v glavnem porabili, novih pa še nismo vložili, zato je prav zdaj pravi čas, da zamrzovalno skrinjo izpraznemo in temeljito očistimo. To storimo tudi, če skrinja ni zaledenena. Skrinjo najprej izklopimo — ne le gumb, temveč jo je treba izključiti iz električnega omrežja. Ce imamo shranke v košaricah, potem košarice s shranki vred zavijemo v debelo odejo, če so pa ti le v vrečkah, le-te naložimo v kartonasto škatlo in jo omotamo v odejo. Ko so shranki lepo na varnem, postavimo v skrinjo približno 5-litrsko posodo tako vroče vode, da vročino roka še prenese. S čisto krpo ali gobo nanašamo vodo na zgornji rob skrinje, kajti, če se je v skrinji nabral led, je ta običajno na zgornjem robu. Z vodo se bo lepo odmočil in z lahkoto ga bomo potem odstranili. Vodi dodamo žlico detergenta, skrinjo temeljito umijemo, splakne-mo še s čisto vodo in nato vodo z dna poberemo ter vso notranjost obrišemo s čisto krpo (prekuhano in zlikano!) do suhega. Skrinjo pustimo še nekaj minut odprto1! da izhlapi Še morebitna vlaga, ki je ostala od pomivanja, nato pa skrinjo zapremo, jo priključimo na električno omrežje in vklopimo oranžni gumb (skrinje LTH!) za neprekinjeno delovanje tako dolgo,, dokler nam rdeča signalna lučka močno žari. Ko lučka ugasle, oziroma le še rahlo brli, je znak, ia je skrinja zopet ohlajena na tem->eraturo, ki je naravnana s termostatom. Zdaj lahko spet vložimo shranke, ki smo jih prej zaščitili z >dejo. Ker so se ti med čiščenjem že nekoliko ogreli, bo rdeča signalna uč na pokrovu ponovno zažarela, '.ato pustimo skrinjo še vedno vklop-jeno na neprekinjeno delovanje oranžno stikalo!). Šele potem, ko bo •deča luč ugasnila, oziroma povsem ibledela, preklopimo stikalo na avtomat. Sedaj bo gorela le še zelena uč, kar pomeni, da skrinja pravilno leluje in da se po potrebi avtomatič-io vklaplja in izklaplja. Tako je ikrinja higienično očiščena in prijavljena na začetek nove sezone. da ne bomo pokurili preveč elektrike! Ce bomo s skrinjo pravilno ravnali — paziti moramo, da so io t m ca* Sobota, 1. junija' 1974 živila v pravi embalaži, da skrinje ne odpiramo prekomerno, da ne držimo vsakokrat predolgo odprte — se nam ne bo obložila z ledeno plastjo. Zaradi prevelikega vdora toplega zraka se namreč skrinja kaj hitro obloži z ledom, ki deluje potem kot izolator med hladilno steno in shranki. Zato tako obložena skrinja le počasi ali pa sploh ne zamrzuje živil, čeprav motor neprekinjeno dela, kajti v takem primeru avtomat sploh ne izklaplja. Posledica je prekomerna poraba električne energije. Strokovnjaki so izmerili, da potroši skrinja, ki je obložena s 3-milimetrsko ledeno plastjo, približno 10 % več električne energije, s 5-milimetrsko 30 %, 10-milimetrska plast pa zahteva kar 75 % večjo porabo električne energije. Poskusi so pokazali, da potroši napolnjena 380-litrska skrinja LTH, seveda pri pravilnem ravnanju, le poprečno do 2,4 kWh dnevno, torej mesečno le poprečno 60 do 70 kWh. Kar bi bilo več, je to posledica napačnega ravnanja s skrinjo. Torej, koliko elektrike bomo porabili, je odvisno od nas. ZAMRZOVALNA SKRINJA , NAJ NE BO SAMO ZA MESO Ce ste skrinjo kupili predvsem za shrambo mesa, naj vas opozorimo, da je skrinja povsem enakovredna tudi za vlaganje sadja in zelenjave, saj je ugotovljeno, da je, biološka vrednost tako shranjenih povrtnin in sadja veliko večja kot pri klasičnem vkuhavanju, vlaganju v kis, sol, sladkor, alkohol, pasteriziranju itd. Če pa upoštevamo še veliko možnost kvara pri klasičnem vlaganju in pa čas, ki ga od nas zahteva tako shranjevanje živil, je ta sodoben način konzerviranja zdaleč ekonomičnejši in zanesljivejši. BOROVNICE Zdaj zdaj bodo zazorele. Letos dobro kažejo in res je prava škoda ta žlahtni sadež sušiti ali pre-kuhavati za zimo. Zakaj ne bi sredi zime, ko je naš jedilnik že precej enoličen, s svežimi borovnicami obogatili in popestrili kosilo? Polne so namreč vitamina C in A, zato so pomemben vitaminski dodatek pri deficitarni hrani za otroke, bolnike, stare ljudi pa tudi za druge, seveda. Zamrzujemo le sveže, enakomerno zrele, čvrste jagode. Pre- beremo jih, na cedilu pod prho operemo in dodobra odcedimo. Najbolje je, da jih potem razgrnemo še po pladnju in jih na zraku povsem osušimo. S pladnjem vred jih potem damo za nekaj ur v zamrzovalnik, da zamrznejo, spet vzamemo ven, potrese-mo s sladkorno moko, embali-ramo in zamrznemo. Tako zamrznjeno jagodičevje pozimi nekaj ur pred uporabo stresemo v kompotne skodelice, po okusu še dodatno potresemo s sladkorno moko ali sipo, ter pustimo, da se odtali. Da dobe temperaturo okrog 15 stopinj Celzija, je potrebno 2 do 3 ure. Zamrznjeno živilo nima pravzaprav nobene arome, niti okusa. Tega začne pridobivati šele pri +8 stopinjah, pri 15 stopinjah se pa do konca razvije. Za shranjevanje jagodičevja so najbolj primerne posodice iz ojačane alu folije. Te so idealne sicer za vse vrste živil, za jagodičevje pa še posebej. Pri nas se menda dobe v ljubljanskem Maksimarketu, v oddelku za živila v kleti. ČEŠNJE Enako kot za zamrzovanje borovnic, velja tudi za zamrzovanje češenj. Pri njih moramo'paziti le na vrsto in barvo češenj.-Zamrzujemo sorte črnih hrustavk in višnje. Belice in češnje svetlejših barv pri zamrzo-vanju grdo porjave, pa tudi preveč vodene so. Bolje je, da češenj za zamrzovanje ne razkoščičujemo, kajti izkušnje so pokazale,, da.so po odtalitvi neizko-šč ičene češnje okusnejše, boljše arome in man j vodene. Tudi češnje pred zamrznitvijo posujemo s sladkor-, no moko. Tako pripravljeno sadje Osušene borovnice prqd zamrznitvijo posujemo s sladkorno sipo namreč bolje obdrži aromo, pa tudi čvrsto ostane dlje kot sicer. Na pol kilograma sadežev računamo lOdkg sladkorja. Ce imate že omenjeno posodo iz ojačane alu folije, lahko v njej zamrznete že gotov češnjev zavitek in kar zamrznjenega, s posodo vred postavite v pečico in spečete. Posodo lahko uporabite večkrat, le pazljivo morate ravnati z njo. rdeče jagode Vrtne in gozdne rdeče jagode se prav tako kot borovnice odlično ohranijo v zamrzovalniku. Tudi pripravljamo jih ravno tako. Glejmo pa le, da bomo zamrzovali le bolj mesnate sadeže. Odlične bodo pozimi same s sladkorjem, v sadni solati, uporabimo jih pa tudi za dodatek k raznim miksanim pijačam ali kot vabljiv nadev na sadni torti. GOBARJI, POZOR Najbolj vneti gobarji so že našli svoje prve letošnje gobe. Vsak dan jih bo več in dobro vemo, da sveža goba ne čaka. Zamrzovanje je zanje trenutno' najboljši način konzerviranja, pa tudi zamudi nas ne veliko. Zdrave, čvrste gobe skrbno očistimo, narežemo na nekoliko debelejše lističe, jih eno minuto prevremo v rahlo osoljenem kropu, hitro ohladimo v mrzli vodi, temeljito odcedimo, nato pa naložimo v posodo ali v vrečko in zamrznemo. Takšne gobe po zamrznitvi lahko uporabljamo kot sveže in na katerikoli način pripravljamo. JAJCA, MLEČNI IZDELKI, PRVA ZELENJAVA Naj vas spomnimo, da je na trgu še vedno dovolj jajc in poceni so, potem masla, smetane, skute, na vrtu pa je že dovolj velika špinača in drobnjak se je že košato obrastel. Bolj ga režemo, lepši je. Ker ga ne moremo naenkrat vsega porabiti, potrebovali ga bomo pa kasneje, tudi tega zamrznemo. Zamrzujemo svežega, lahko narezanega ali pa tudi v celem. Zelo dobri so fritati z drobnjakom in če si jih naredimo na zalogo, bomo imeli dobro vitaminsko zakuho za juho vsak čas pri roki. kjaj pa od mesa? Polna gnezda zajčkov imamo, piščanci so že dobili pravo težo, kozlički so tu, jagnjeta itd. Ce hočemo, da bomo ohranili mlado meso za vse leto, kar v skrinjo z njim. Pa še nekaj. Sedaj se še dobe pri mesarju jeziki, suhi ali sveži. Bi morda pripravile, če imate čas in voljo, seveda, nekaj obrokov pekljanega jezikav omaki za kasneje? Lahko vam postrežemo, tudi z dobrim receptom. Posoda za globoko zamrzovanje ojačane alu folije Pekljan jezik v omaki ' Potrebujemo: 1 goveji jezik, ® strokov česna, 5 dkg soli, žličk® celega popra, 5 brinovih jagod, limonino lupinico, vršiček ro-žmarina; vodo, jušno zelenjavo, drobno čebulo, lovorov list, ma* ščobo, 40 g moke, sol, 1/2 del belega vina ali žlico limoninega s ka, žličko kaper, ščep popra. Priprava: Jezik damo za pol ur« 'v vodo, nato ga s ščetko dobro odrgnemo, da odstranimo vs° sluz, na debelejšem koncu mu ^ vrha odrežemo še kožo. Po vsej dolžini ga potolčemo z leseni!111 tolkalom. Česen zmečkamo s ljo, v možnarju ali na deski Pa stolčemo pripravljene dišave pekljanje, to je poper, brinove ja" gode, limonino lupinico in r°* žmarin. Z mešanico česna, soli in dišav dobro natremo jezik, damo v porcelanasto skledo, ov' težimo in pokrijemo. Tako ostane na hladnem vsaj štiri dO1' Razsoljeni jezik potem dobro operemo in skuhamo skoraj d® mehkega v juhi, ki smo ji doda*1 jušno zelenjavo, opečeno čebul0 in lovorov list. Kuhanemu jeziku olupimo debelo kožo (pri kuh#' nju je nekoliko odstopila) in narežemo na tanke rezine. Iz m®' ščobe in moke pripravimo sveti® prežganje, ga zalijemo z juho, kateri se je kuhal jezik, po oku^ dosolimo, dodamo limonin ali vino, sesekljane kapre in P0' popramo. Zamrzovanje: Jezik z oma^ vred ohladimo in primerno e*11' baliramo. Trajal bo tudi dva meseca. Odtaljevanje: Jed malo nate'1' mo, predenemo v primerno P°s°ti do, .prilijemo skodelico juhe a ^ vode in zavremo. Pred servir® njem še pikantno začinimo. No, toliko za danes o zamrzov^ nju, pa še drugič kaj več. Le liko bi še pripomnila, da če še n mate skrinje, nameravate po } kupiti, vzemite jo še do češenj * borovnic. Da vam potfem ne žal. -Os Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam KOSILNICO BCS in Konja. Sebenje 36, Tržič 3518 .Prodam francosko športno dirkalno KOLO. Zg. Brnik 81 3530 Prodam PERESNO KLADIVO »t. 3 — (federhamer). Poklukar Mirko. Bled, Črtomirova 39 3545 Prodam mlado brejo KRAVO, na Klanec 19, Kranj 3546 Prodam novo KOSILNICO za faktor stayer. Hočevar Miro, Žeje, Komenda ' 3547 Prodam SLAMOREZNICO na Motorni pogon. Breg ob Savi 11 x 3548 Prodam električni ŠTEDILNIK, hladilnik HIMO in štedilnik na trdo gorivo. Dolenčeva 7, Kranj 3549 Prodam težko KRAVO, simen-talko, 9 mesecev brejo. r»iaklo 45 3550 Prodam nov PLETILNI enoredni fTRoj. Kavčič, Breg ob Savi 76, tel. 21-770 - 3551 , Prodam 2 TRAVERZI, dolžine £ m-8x18 in 3000 kosov OPE^E wak, velikost 45 x 34. Krajnik tlril, Breznica 5, Škofja Loka 3552 Prodam dve KRAVI po izbiri. Le^njica 17, Podnart 3553 . Prodam CIRKULARKO z elektromotorjem 5,5 KM in BIKCA si-jjentalca. Kupim KONJA 400 do lip" kg, sposobnega za kmečka dela. ^goriška 25, Bled 3554 7 Prodam PRAŠIČA, 60 kg težkega, ^goša 42, Begunje 3555 Prodam KRAVO s teličkom in broški športni kombinirani VOZIČEK. Sr. Bela 18 3556 »Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE p0 izbiri, bele. Komenda 44 3557 Rejci perutnine Kmetijski zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno Javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica Prodam GUMI VOZ. Radovljica, ^arjeva 6 3558 t prodam KRAVO z drugim tele-ali brejo 7 mesetjev in PLUG — Prežni, obračalni. Delnice 10 3559 Prodam mlado KRAVO, 8 mese-C?,v brejo s tretjim teletom. Potoč-n,«» Zabukovje 3, Zg. Besnica 3560 -Prodam ORGLE TIGER in KI-pAKO MUSIMA, dobro ohranjeno. ahgus Marjan, Zlato polje 3, Kranj 3561 Traktorske KOMBINIRKE > za na kardan, prodam. Zapoge 6, °dice 3562 . Prodam KRAVO, dobro mleka-flc0, osem mesecev brejo, ki bo ^etrtič teletila. Poljšica pri Pod-art\i 13 356^ ^Prodam 1000 visečih avstrijskih NAGELJNOV vseh vrst po 1 din. ^strica 13, pri Naklem 3564 ^ P*odam 9 let starega KONJA. 34, Kranj 3565 t jProdam rabljen betonski MEŠA-Mj brez motorja. Naslov v ogla-oddelku 3566 Prodam OKNO z roleto 120x90 £ Kletno OKNO 70 x 80 in otroško ^Lo. Naslov v oglasnem oddelku tv 3567 (sinodam globok OTROŠKI VOZI-malo rabljen. Campa, Pševska c'7 a 3568 ^Prodam stoječe SENO. Kranjska i0'Senčur 3569 Vodarn JARCKE, rjave pasme, >,esnice, tri in pol meseca stare. Marica, Sp. Brnik 73 3570 (škodam globok OTROŠKI VOZI-Gosposvetska 17, Šuštaršič rJJc . 3571 6 nrbdam 10 mesecev stare KOKO- dragega sina in brata Stančka Iskra se iskreno zahvaljujemo vsem sovaščanom za izkazano pomoč ter delavcem kolektiva Klan in vsem ostalim za sočustvovanje in izražena sožalja, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči Iskrovi. Poljče, 29. maja 1974 Za vedno nas je zapustil naš skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric in tast Alojz Markovič Livarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 1. junija 1974, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališču v Kranju. Zal u joči: žena Vika, hčerka Slavica, zet Peter, vnukinja Alenka ^ in ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, 31. maja 1974 Zahvala Ob nenadni praznini, ki je nastala v našem domu s smrt jo naše drage žene, mame, hčerke, sestre in tete _ Marije Gorjanc roj. Lombar se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo imeli radi. Občuteni stiski rok sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so prihiteli v tako velikem številu po slovo, so nam v veliko uteho. Iz srca se zahvaljujemo vsem tistim, ki so s cvetjem okrasili njen prerani grob in onim, ki so v pokojničin spomin karkoli dobrega storili. Posebna zahvala naj velja dr. Zavrniku, dr. Petriču in strežnemu osebju infekcijskega oddelka bolnice Golnik. Enako se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in občutene poslovilne besede, sodelavcem Tekstilindusa Kranj — obrat oplem. I, Trgovskemu podjetju Steklo Ljubljana in sodelavkam poslovalnice v Kranju, Šolskemu centru za blagovni promet v Kranju, in sicer razredu 2. g in 2. f, pevcem DPI) Svoboda Primskovo in dobrim sosedom. ' Še enkrat zahvaljeni vsi. Žalujoči: vsi njeni Primskovo, Nova vas,vLancovo, 30. maja 1974 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Marije Kunstelj Jurjeve mame iz Sp. Senice se iskreno in najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vso zahvalo smo dolžni vsem dobrim sosedom za pomoč in trud, sorodnikom in znancem ter za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Prav posebno se zahvaljujemo č. g. župniku, pevcem, godbi na pihala za spremstvo in za izrečene zahvalne besede pri odprtem grobu. Prav tako se tudi zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Medvod za lajšanje bolečin. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: sinovi Lojze z ženo, Vinko z družino in Karel, hčere Mici, Angelca z družino, Regina z družino, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo Sp. Senica, 29. maja 1974 pogovor tedna Metka Papler: po maturi jezikoslovje 'Si- 4 Atletika, kraljica Sporta, je v Kranju vzgojila že vrsto atletov. Spomnimo se samo odličnih dosežkov reprezentanta v višino Mileka, bratov'Preželj, Kavčiča, Vegnutija ter Se nekaterih. AK Triglav pa ima v svojih vrstah tudi državno mladinsko rekorderko ter članico državne reprezentance Metko Papler. Pred devetnajstletno simpatično Metko je letos pomembno leto. Cez dobrih Štirinajst dni jo čaka pomembna Preizkušnja, saj bo kot maturantka kranjske gimnazije rriorala pokazati vse svoje znanje dvanajstletnega šolanja. V atletiki pa je letos zapustila mladinske vrste in bo prvič nastopala v članski konkurenci. Ima mladinski državni rekord, saj je njeno najljubše atletsko orodje disk Poletelo že 49,54 metra. Metka je svojo športno kariero začela v letu 1969 kot skakalka v višino. Toda kmalu je pod vodstvom trenerja profesorja Petra Kuko-vice presedlala na mete. Izbrala si je disk in kroglo ter z njimi dosegla že lepe uspehe. V mladinski konkurenci je v letih 1970, 71, 73 osvojila najvišji državni naslov in bila stalna državna reprezentantka v metu diska. Letos prvič nastopate v članski konkurenci. Kaj pričakujete od sezone kot članice in katere so vaše največje konkurentke? »Le dve sta, in s tema dvema bom bila trd boj za najboljša mesta. To sta Stojkovičeva iz Šabca ter Mariborčanka Ronuti-jeva.Upam, da mi bo uspelo,premagati obe, saj treniram vseh šest dni v tednu.« Kako uskladite treninge, tekmovanja ter šolo? »Z dobro voljo in trdim »garanjem' se tudi to da. V šoli nimam namreč kaj dosti težav, pri atletiki pa me poznate sami. Ce Človek uskladi oboje, ima še za osebne stvari nekaj časa.« Vaše želje za bodoče in kam po maturi? »V letošnji sezoni je moja želja, da bi disk zalučala nad 51 do 52 metrov. Po maturi pa mislim, na študij jezikoslovja.« Kot poznamo Metko se ji bosta zagotovo uresničili obe želji. Je Pridna tako v šoli kot na treningu. Mi pa ji želimo vso srečo pri maturi kakor tudi v atletskem krogu. Prepričani smo, da nas bo Metka v tej sezoni razveselila z dolgimi meti in novim državnim rekordom. D. Humer Alples : Duplje 14:16 Križe v gosteh več kot častnega P°raza niso dosegle. Šešir je doma Katastrofalno premagal Krško in si &ko še izboljšal razliko v zadetkih. . erbj začelja je z minimalno razliko ^bila Sava, vendar je zmaga brez ^fiiena, saj sta obe ekipi že zdavnaj °bsojeni na izpad. V pomembni Danes in jutri sobota , NOGOMET - škofja Loka ob 17.15 l/rH : Alples (člani); Kranj stadion Stanka Mlakarja 17.15 Korotan : Bohinj (člani); ob uri Triglav : Slovan Bled ob 17.15 Bled : Naklo (flani>; 7®«enice ob 17.15 Jesenice : Britof (liani); Šenčur ob 17.15 Šenčur : Lesce Klani); .Rokomet — Kranjska gora ob uri Kranjska gora : Gorenjski se- Jesenice ob 16. uri Jesenice : Storžič; Trži6 ob 17.15 Tržič B : Sava B, ob • uri Tržič ; Ribnica; "uplje ob 16. uri Duplje B : Šešir B; ,Košarka — Jesenice ob 19. uri •Putnice : Koper (člani); nedelja h ROKOMET — Križe ob 8.30 Križe -Radovljica; Kranj stadion Stanku 1''0. uri Veterani ; Krvavec; ■ desnica ob 10. uri Besnica les H; , ž«bnica ob 8.30 Zabnica B : IVed-dv0r B Mlakarja Alp- •dh tekmi za obstanek v ligi je Alples zapravil priložnost za zmago nad direktnim tekmecem za izpad in je z današnjim porazom vse bližje gorenjski ligi. Izidi: Mokerc : Slovan-B 27:19 (11:8), Brežice : Križe 30:21 (15,9), Olimpija : Novo mesto 21:26 (6:14). Šešir :' Krško 43:25 (20:9), Alples : Duplje 14:16 (11:9), Preddvor : Sava 19:20 (13:11). Lestvica: Šešir Mokerc Brežice Novo mesto Krško Duplje Slovan-B Olimpija Križe Alples Sava Preddvor 20 1 8 0 2 494>316 36 20180 2373:28636 20 13 1 6 477:409 27 20 11 1 8 403:375 23 20 10 2 8 389:375 22 20 10 0 10 350:371 20 20 8 2 10 388:400 18 20 8 2 10 383:398 18 20 9011 313:343 18 20 7 2 11 329:33316 20 3 0 17 312:436 6 20 00 20 331:500 0 . Množične akcije Jeseniških alpinistov •J*K ')ln'stič»i odsek Planinskega društvu I>latlj *eli privabiti v svoje vrsti- rim več Alpinisti so zato sodelovali pri *ki|i)!,Jen) zimskem pohodu na Stol. večje v?,,' nt' planincev pa so se lotile zahtevnejših yrS|f,,,v na Oltarju v Mnrtoljkovi skupini, na i n a.u.' Mojstrovki in Travniku. Mladi planinci liri v n'st' so sodelovali pri triglavski šlaleti. V »Ponih. na Slin. Travniških Škrhinah itd. (!{$r«mu imajo pohod na (iolico ter obisk rav.nika, Mojstrovke in Sita. Do jeseni "lH()>/?v.aj(> organizirati še več' zahtevnejših 'jati pohodov in tako planince usposab- ejavZa a'pinistične in plezalne naloge. '■»,1.in'l"l jeseniškega odseka ima velik iM>men 1 <>sni ljudski odpor. H. H. ,, Planinski izlet W>»ko društvo Medvode nadaljuje z |v'^t'ni obsežnega programa izletov. Tako na izlet na Porezen. -Ir Izidi XVII. kola v LCRL — ženske: Olimpija-B : Ribnica 10:0 b. b. odvzem 1 točke. Sava : Storžič 12:6 (5:4), Lisca : "Radeče 47:14 ^(7:8), Kamnik : Zagorje 23:13 (12:4) Šešir : Alples-B 6:15 (!>:'.U Lestvica: Sava 17 14 2 Lisca 17 13 2 Radeče 17 10 2 Kamnik 17 Olimpija-B 17 Alples-B 17 Sloržič (-1) 17 Zagorje 17 Šešir 17 Ribnica 17 7 2 HO 7 1 Preddvor prvak v B ligi Razen v članski A nogometni ligi za prvenstvo Gorenjske so povsod končali s tekmovanjem. V prihodnjih dneh bodo še borbe med najboljšimi v mladinski in pionirski ligi (A in B skupina) za gorenjskega prvaka. Rezultati: člani, B liga: Primskovo : Pod brez je 5:1, Preddvor : Kondor 6:0, Trhoje : Reteče 2:1, Triglav B : Bled B<):0. liGR^VlCfl' Preddvor 10 6 4 0 35:12 16 P/iiriskovo 10 6 2 2 35:18 14 1 268:182 30 2 301:175 28 5 271:205 22 8 179:184 16 9 198:204 16 9 260:275 15 7 0 10 171:218 13 5 111 194:263 11 5 0 12 172:227 10 4 0 13 172:258 7 I. Novosel Železnikarice . ŠŠD Ratitovec Železniki je bil organizator letošnjega rokometnega prvenstva Gorenjske za pionirke. Med dvanajstimi ekipami so največ uspeha imele domačinke, ki so naslovu v zimskem prvenstvu dodale še letnega. Uspeh pa je še toliko večji, saj nobeni ekipi ni uspelo, da bi premagale prvakinje. Tako se"v Železnikih ni treba bati za dobre rokome-tašice, saj imajo dekleta Alplesa, ki uspešno nastopajo v drugi zvezni ligi, dovol j mladega naraščaja. Izidi predtekmovanj — skupina A: Ratitovec : Lipnica 20:1 (9:0), Storžič : Kokrški odred 4:3 (2:2). Storžič : Lipnica 6:6 (4:3), Kokrški odred-: Ratitovec 5:9 (3:4), Ratitovec : Storžič 15:9 (8:4), Lipnica : Kokrški odred 6:9 (4:4); skupina B: Lucijah Seljak : Ratitovec B 11:6 (7:3), Matija Valjavec : Anton Tomaž Linhart« 11:2 (7:1), Lucijan Seljak : A. T. Linhart 10:3 (4:1), Ratitovec B : Matija Valjavec 4:12 (2:5), A. T. Linhart : Ratitovec B 6:5 (4:2), Lucijah Seljak : Matija Valjavec 7:8 (4:5); .finale: za 7. mesto: Lipnica : Ratitovec B 4:3 (2:2), za 5. mesto: A. T. Linhart : Kokrški odred 10:0 bb, za 3. mesto: Storžič : Lucijan Seljak 11:10 (6:6), za 1. mesto: Ratitovec : Matija Valjavec 8:2 3(2:1). Vrstni red: 1. ŠŠI) Ratitovec Železniki, 2. ŠŠD Matija Valjavec Preddvor. 3. ŠŠD Storžič Tržič, 4.ŠŠD Lucijan Seljak Kranj, 5. ŠŠD Anton Tomaž Linhart Radovljica, 6.ŠŠD Kokrški odred Križe, 7. OŠ Lipnica, 8. ŠŠD Ratitovec-B, Železniki. -dh Jeseničani prvič na vrhu Ze kolo pred koncem prve gorenjske rokometne lige so si Jeseničani, ki so v predzadnjem kolu v Cerkljah premagali Krvavec, zagotovili naslov gorenjskega prvaka. To je hkrati prvi najvišji naslov Jeseničanov v svoji devetletni karieri. Levji delež so jim napravili igralci Gorenjskega sejma, ki so v tem kolu na domačem igrišču ostali praznih rok v igri s Križani B. Storžič je doma osvojil pomembni točki v igri s Trži-čem B. Radovljica je premagala Veterane, Kranjska gora pa visoko Savo B. Izidi: Gorenjski sejem : Križe B 19:20 (7:9), Krvavec Jesenice 13:23 (6:12), Storžič : Tržič B 26:25 (11:11). Kranjska gora : Sava B 13:17 (14:10), Radovljica : Veterani 19:17 (9:9). Lestvica: Jesenice 17 15 0 Gor. sejem 17 13 1 Kranjska gora 17 10 1 Kfiže B 17 10 0 Krvavec 17 6 2 Radovljica 17 Storžič 17 Veterani (-1) 17 SavaB 17 Tržič B 17 Sindikalno prvenstvo v balinanju Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica je bilo minulo nedeljo občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju, ki ga je pripravil balinarski klub športnega društva Radovljica. Za to tradicionalno tekmovanje se je prijavilo sedem ekip i/, osnovnih organizacij sindikata i/, radovljiške občine. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa osnovne organizacije sindikata skupščine občine, ki je na teh tekmovanjih v presledkih zmagala že petkrat. Druga je bila ekipa Almire Radovljica, tretja pa prva ekipa iz Klana. Na naslednja mesta so se uvrstile ekipe Verige I^esce, druga ekipa Klana, Iskra Otoče' in kot sedma je bila ekipa Psihiatrične bolnice Begunje. A. Z. Kondor 10 Trhoje 10 Pod brez je 10 Reteče 10 izven konkurence Triglav B 11 Bled B 11 30:23 31:24 19:39 6:40 13 12 5 0 7 2 2 44:31 15 7 2 2 31:25 15 Tudi mladinci so končali. V A ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Bohinj : Naklo 1:6, Bled : Jesenice 2:4. Lesce : Tržič 1.2. Lestvica: 12 7 Jesenice Naklo Trži? Triglav Bled Lesce Bohinj Mladinci, 8:0, Britof Primskovo 1:1. Lestvica: Britof Šenčur LTH Sava Alples Primskovo Korotan 6 5 4 1 1 B liga: Alples 72: 8 30:1-9 31 ;27 27:28 27:29 16:35 15:72 Šenčur : Sava 5:2, Korotan : 0 5 4 6 6 8 10 24 15 14 11 10 3 10 8 7 6 4 1 0 2 3 2 5 6 9 11 48:17 62:20 40:20 26:28 32:21 21:6J 5:67 20 17 17 13 10 4 0 Košarkarska reprezentanca v Kranjski gori V hotelu Lek v Kranjski gori se je zbralo 13 najboljših jugoslovanskih košarkarjev, ki se bodo tu pripravljali za bližnje svetovno prvenstvo v Portoriku. Zvezni trener Mirko Novosel je povedal, da košarkarji trenirajo dopoldne v naravi, zvečer pa v dvorani. Edini cilj skupnih priprav sta vzdržljivost in obramba. Košarka-ji bodo ostali v Kranjski gori do 5. junija, 12. junija bodo igrali z Italijo v Ljubljani, potem pa se bodo še štirikrat srečali z reprezentancami ameriških collegeov. J. J. Tudi pri pionirjih je končano nogometno prvenstvo Gorenjske. V A skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Šenčur : Britof 2:3, Jesenice : Alples 5:1. Bohinj : LTH 2:2, Bled : Lesce 1:2. Lest vica: Jesenice 14 LTH 14 I „esce 14 Bohinj 14 Šenčur 14 • Alples 14 Britof 14 13 10 9 5 3 2 2 3 4 6 9 8 11 87:14 38:21 22:16 30:30 30:51 12:41 17:43 26 21 19 13 8 8 •5 Pionirji, B liga: Primskovo : Pod brez je 9:0, Tržič : Sava 1:3, Triglav Korotan 3:0, Preddvor : Naklo 0:7. Lestvica: 11 10 8 Sava Naklo Primskovo Triglav Tržič Preddvor Podbrezje -'Korotan 14 14 14 14 14 14 14 14 67:13 59:17 59:25 38:20 41:24 19:61 14:57 3:83 . Novak 23 21 17 17 16 6 6 2 Triglav : Slovenija 1:2 (1:0) Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, prijateljska trening tekma, gledalcev 100, sodnik Mežek (Tržič). Triglav: Kljon, Kos, Valant, Mrak, Šprajcar (Ocepek), Dulič (Krnič), Svetelj, Jakovec, Golič, Ro-dič (Celan), Klajič (Dulič). Slovenija: Kranjec (Kocjančič), Damjan. Hrovatič (Kolenc), Lovre-čič. Fatur, Šabič, Poljanšek, Bona-taj, Zukovič (Šebjan), P. Ameršek. Mladinska reprezentanca Slovenije do 21 let je pod vodstvom trenerja ljubljanske Slavije Perhariča sklenila skoraj enotedenske priprave v Tupaličah in Kranju. Pripravljali so se namreč za nastop v Pirman-sensu (ZRN), kjer bodo nastopili na turnirju reprezentanc Bavarske, Julijske Krajine ter Koroške. Za uigravanje so se v prijateljskem srečanju pomerili s kranjskim conskim ligašem Triglavom. Po vodstvu domačinov V prvem delu sd re-prezentantje v nadaljevanju dvakrat ukanili sicer odličnega vratarja Eljona. Pripomniti pa je treba, da so prvi gol dosegli s kazenske točke 11-metrovke. -dh Pred odločilnimi nastopi 2 361:267 30 3 416:301 27 6 331:319 21 7 275:348 20 9 336:373 14 6 1 10 324:337 13 5 3 9 276:317 13 5 2 10 299:339 11 5 1 11 338:415 11 4 1 12 285:321 9 -dh Pred lanskoletnimi državnimi prvaki v kegljanju kranjskim Triglavom so v sredini meseca pomembni nastopi. Na letošnjem državnem prvenstvu bodo morali braniti naslov, našo državo pa bodo 15. in 16. junija zastopali v pokalnem tekmovanju. Za vstop v finale se bodo v teh dveh dneh v Budimpešti borili še s prvaki NDR (Carel Zeiss — Jena), Avstrije (Bundesbahn — Dunaj) ter ZRN (Kegel club — Ep-pelhein). V finalne borbe se bo uvrstilo le prvouvrščeno moštvo. Triglavani se zavedajo, da so pred odločilnimi nastopi. Zato so za najboljšo šesterico pripravili izbirno tekmovanje na težkih kegljiščih. Tako so se borili v Celovcu, Lipici, Sevnici, Domžalah, Hrastniku, Trojanah, Ajdovščini, Trbovljah, danes pa ponovno v Sevnici. Po devetih nastopih se je že skoraj izkristaliziralo moštvo, ki bo v Budimpešti branilo ugled jugoslovanskega in slovenskega kegljaškega športa. Poleg Turka in Martelanca, ki sta avtomatično prišla v ekipo, imajo največ možnosti še Ambrožič, Pavlin, Vehovec, Bregar in kot rezerve še Jenkole, Prijon, Marin-šek in Kordež. Vrstni red po devetih nastopih: 1. Ambrožič 7748, 2. Vehovec 7716, 3. Kordež 7671, 4. Bregar 7656, 5. Pavlin 7635, 6. Prijon 7584, 7. Jenkole 7504, 8. Marin-šek 7499. Ce pa odštejemo dva najslabša rezultata pa je 1. Ambrožič, 2. Pavlin, 3. Vehovec, 4. Bregar, 5. Kordež, 6. Prijon, 7. Marinšek in 8. Jenkole. V okviru priprav za državno prvenstvo in za pokalno tekmovanje se bodo Triglavani v torek v Domžalah v prijateljskem srečanju pomerili z letošnjim slovenskim prvakom ljubljanskim Gradisom, v sredo pa še v Ljubljani na kegljišču Slovana. "v Po gorenjskih krajih KRANJ (A. K.) - V nedeljo, 26. maja, je tovarna IBI Kranj organizirala turnir v odbojki v počastitev dneva mladosti. Na turnirju je sodelovalo 6 ekip: IBI, Sava, Iskra, Tekstilni center, UJV in Šenčur. Prvo mesto je dosegla ekipa IBI, ki je prejela pokal sindikalne organizacije IBI Kranj. Turnir je bil odigran v dvorani osnovne šole maršala Tita v Predosljah. BRITOF (D. H.) - Nogometni klub Britof bo danes na svojem igrišču organizator letošnjega finalnega mladinskega prvaka Gorenjske. Za tretje oziroma četrto mesto se bosta ob 15.30 pomerili mladinski enajsterici Naklega in Šenčurja, za prvo in drugo mesto pa ob 17. uri Britof in Jesenice. Borbeni košarkarji 5. kolo GKL je prineslo pričako- Lestvica: vane rezultate, nekoliko preseneča Beksel 5 5 0 241:194 10 le visoka zmaga Tržiča nad Kladi- Šenčur 5 4 i 330:284 8 varjem. Beksel še naprej vodi in je Kladivar B 5 3 2 340:297 6 edina še neporažena ekipa, Šenčur Tržič 5 2 319:277 6 pa si je z dobro igro v zadnjih kolih Gotik 4 1 251:225 6 zagotovil trenutno drugo najvišjo Krvavec 5 2 3 263:270 4 pozicijo na lestvici. Gorenja vas B 4 i 220:244 2 Izidi: Beksel : Triglav-IBI 72:53, Naklo 5 i 4 267:322 2 Šenčur : Gorenja vas B 84:72, Tržič : Triglav-IBI 5 i 4 227:300 2 Kladivar B 86:67, Krvavec : Naklo Radovljica (-1) 5 i 4 239:325 l 71:58, Gotik : Radovljica 87:62. -bb- TRGOVSKO PODJETJE EHNO-MERCATOR C E L J E N *» V '< % * , «, Danes teden začetek prireditev v motokrosu v Podljubelju Dirkači iz desetih držav že prijavljeni Franc Tolar iz Kranjske gore, poslovodja Petrolove bencinske črpalke: »Obvoznica je bila potrebna, vendar bi morali projektanti načrtovati primernejši in preglednejši uvoz v naselje. Tudi prometna ureditev kraja ni najboljša. Tako zapletena je, da se še domačin ali poznavalec Kranjske gore komaj znajde. Pred zgraditvijo obvoznice smo imeli na črpalki velik promet. V sezonskih mesecih so vozila v koloni čakala na gorivo! Danes se dogaja, da nas tudi po uro ali dve ne obišče vozilo. Sicer pa je čudno, tla nas kdo pri takšni prometni > ureditvi še sploh najde! V Podkorenu imamo še eno črpalko, ki je bolje obiskana od naše. Če bi bila še ta slabše obiskana, bi bilo podjetje Petrol še bolj prizadeto.« Mihaela Dimitrovski iz Kranjske gore, vodja izmene v Emoninem Marketu: »Zaradi slabe zime na eni in obvoznice na drugi strani, ki popelje prehodnega turista V soboto, 8. junija, ob 15. uri dirka za državno prvenstvo v motokrosu, v nedeljo-, 9. junija, ob 14.30 pa začetek dirke za svetovno prvenstvo — Med odmorom dirke tekmovanje mopedistov — Udarniško delo tržiških dirkačev Še dober teden nas loči od velike mednarodne mot-okros prireditve v Podljubelju. Za dirko Velika nagrada Jugoslavije in pokal FIM, ki se bo štela za sveffovno prvenstvo moto-krosistov v kategoriji 125 kubičnih centimetrov in se bo začela v nedeljo, 9. junija, ob pol treh popoldne, so se že prijavili tekmovalci iz desetih držav. Na mednarodni dirki svetovne vrednosti so obljubili ude- Zanimiva zdravstvena razstava V sredo so kranjski sejem obrambe in zaščite obiskali tudi predstavniki slovenskih zavodov za zdravstveno varstvo, ki so nekaj pred tem v Ljubljani podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju. Posebna pozornost teh predstavnikov je bila usmerjena zdravstveni razstavi Zdravje je v vojnem času še posebej pomembno, ki jo je tokrat prvič pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Predstavniki slovenskih zavodov, republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno politiko ter vidni strokovni delavci s področja preventive in zdravstvene prosvete so razstavo, ki v sliki in besedi razlaga najnujnejše ukrepe za obvarovanje zdravja in življenja človeka, pohvalili in priporočili ogled še posebej šolski mladini. Organizator razstave zato razmišlja o možnosti, da bi razstava obšla še ostale gorenjske občine, zanimanje zanjo pa so pokazali tudi v drugih slovenskih krajih, L. M. ležbo tekmovalci Avstrije, Francije, Belgije, Zvezne republike Nemčije, Finske, Nizozemske, Švice, Velike Britanije, Poljske in seveda .Jugoslavije. Njene barve bodo branili trije ali štirje tekmovalci, med katerimi bo zenesljivo Tržičan Branko Ahačič, ki vodi po dosedanjih dirkah za državno prvenstvo za kategorijo motorjev s prostornino 125 kubičnih centimetrov. V nedeljo, 9. junija, bomo videli »na delu« najboljše mo-tokrosiste v tej kategoriji. Pravilnik o nastopanju na tovrstnih dirkah med drugim zahteva, da dirkači ne smejo biti mlajši od 18 in starejši od 25 let. Ustrezni predpisi veljajo tudi za težo jeklenih kon jičkov. Na podljubeljski dirki za svetovno prvenstvo se bo pomerilo 35 tekmovalcev. V odmoru mednarodne dirke se bodo pognali po progi tekmovalci na mopedih s prostornino 50 kubičnih centimetrov in opravili IV. dirko za državno prvenstvo. Tekmovalna proga pa bo zaživela že v soboto, 8. junija, ob 15. uri, ko bo na sporedu III. dirka za državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 125 kubičnih centimetrov. Tržičan i so sredi pospešenih priprav na dirko. Klubski funkcionarji imajo polne roke dela. Pomaga jim okrog 120 drugih ljudi, prijateljev in članov tržiškega 'Avto-moto društva ter klubski tekmovalci, ki so organizirali posebno delovno akcijo. Veliko dela je tudi s pripravami paviljonov in stojnic, da bodo gledalci preskrbljeni z jedačo in pijačo, s pripravo parkirnih prostorov, ureditvijo prometa itd. Zvedeli smo, da bo na podljubeljski dirki posebna delegacija znane tovarne dirkalnih, motorjev Zundapp ter zastopstvo motociklističnega društva Holice iz Češkoslovaške. Tako kot vse dosedanje dirke bodo tudi letošnje posneli na filmski trak. Pionirji-likovniki v Smederevski Palanki Pod geslom jugoslovanskih pionirskih iger »Lepota v odkrivanju, radost v ustvarjanju« se je včeraj, v petek, 31. maja, začela že tradicionalna tridnevna Mala Groharjeva slikarska kolonija. Vendar tokrat kolonija izjemoma ni v Škofji Loki, temveč v pobratenem srbskem mestu Smede-revska Palanka. Palančani so z največjim veseljem prevzeli organizacijo srečanja mladih li-kovnikov-učencev iz vse Jugoslavije saj je takšna prireditev najbrž najboljša priložnos't za zbliževanje z mladino ter za spoznavanje posameznih predelov naše domovine. Iz Slovenije v koloniji sodeluje 39 pionirjev, spremlja pa jih 15 mentorjev, učiteljev likovne vzgoje. Kakor smo izvedeli, je pripravljalni odbor sprejel mnogo več prijav kot je bilo razpoložljivih prostih mest, zato so njegovi člani sklenili, da naj bo vsaka pokrajina zastopana s približno enakim številom predstavnikov. V Srbijo je torej odpotovala skupina, sestavljena iz Štajercev, Dolenjcev, Primorcev, Notranjcev in Gorenjcev. Želimo ji obilo uspehov in dobrega počutja ter seveda čim več osvojenih priznanj. Hkrati velja dodati obvestilo, da bo prihodnjič kolonija spet v Škofji Loki. rtfll Med drugim sejmom sredstev za obrambo in zaščito, ki ga bodo danes za".c v Savskem logu v Kranju in na katerem je, 36 razstavljevcev zastopalo & 1 domačih in tujih podjetij, so pripravili tudi dvodnevni seminar o nekaterl. aktualnih vprašanjih iz organizacije civilne zaščite. Seminarja se J^ udeležilo okrog 300 predstavnikov organizacij in enot civilne zaščite , republik in pokrajin, občin in večjih delovnih orgdnizacij. — A. Ž. — F. Perdari Umetnostni zgodovinarji zborujejo Škofja Loka — Včeraj, v petek, 31. maja se je v prostorih hotela Transturist začel dvodnevni občni zbor Umetnostno-zgodovinskega društva Slovenije. Gre za redno srečanje strokovnjakov, ki so ga v Škofji Loki organizirali zato, da bi na kraju samem videli učinkovitost posegov spomeniško-varstvene službe. Le-ta se namreč redko loti tako širokopoteznih akcij kot smo jim bili ob tisočletnici ozemlja priče v starem mestu pod Lubnikom. V programu zbora je predvidenih tudi več predavanj, glavni temi posvetovanj pa sta vloga umetnostnih zgodovinarjev v konservatorski dejavnosti, ter obravnavanje perečih problemov okrog njihovega zaposlovanja, (-ig) Novembra lani so odprli novo obvozno cesto v Kranjski gori in uvedli novo cestno-prometno ureditev. Prometno »ozko grlo« skozi središče utesnjenega turističnega kraja je bilo odpravljeno. Kolikor bolj so bili Kranjskogorci nove obvoznice veseli, toliko večje je sedaj njihovo negodovanje zaradi nevšečnosti in škode, ki jo nova cesta iz dneva v dan povzroča. Nova obvoznica obide Kranjsko goro v precejšnjem loku. Približno na sredini, na ne preveč preglednem kraju, je sicer urejen uvoz v Kranjsko goro, vendar je le-ta zelo slabo označen. Veliko voznikov, predvsem tujcev, uvoza v Kranjsko goro niti ne opazi in šele v višje ali nižje ležečih krajih ob glavni cesti spozna, da je Kranjska gora že mimo. Turistični tranzitni promet je padel, kar najbolj občutijo trgovine v središču Kranjske gore, bencinska črpalka in turistični ter gostinski objekti, ki jim je še do lanske jeseni navrgel prehodni turistični promet največ dohodka. Posledice slabe povezave kraja z obvoznico občutijo tudi hoteli, vendar ne v tolikšni meri. O težavah, ki jih je prinesla obvozna cesta in zadnje čase resno »pretresajo« Kranjsko goro (nanje so Kranjskogorci opozarjali že pred otvoritvijo ceste), smo se v sredo pogovarjali na Petrolovi bencinski črpalki, v Marketu Emone iz Ljubljane in na Turističnem društvu. mimo Kranjske gore, smo pod planom! Marsikdo se šele v. Mojstrani ali na Jesenicah zave, da je Kranjska gora že za njim. Za to je kriv neurejen in slabo označen uvoz v Kranjsko goro ter prometna ureditev kraja nasploh. Pošteno se moraš potruditi, da najdeš cesto v naselje. Včasih so se v središču Kranjske gore ustavljali številni turisti z osebnimi vozili ter izletniški avtobusi. Oglašali so se v trgovinah, v hotelu Prisank, v Kompaso-vem motelu itd. Zaradi obvoznice in pomanjkljive signalizacije, ki bi popotnika pripeljala v vas, so danes tovrstni gostje redki. Le kdor pozna Kranjsko goro in jo ima namen obiskati, nas poišče.« Tone Zidan iz Kranjske gore, tajnik Turističnega društva: »Obvoznice smo veseli, vendar naj se začeto delo temeljito zaključi! Zaradi neurejenega dostopa^do Kranjske gore se pritožujejo tako domačini kot številni gost je, ki kraj poznajo in so nanj navezani. Tudi promet po stari cesti ni dobro urejen. Še domačini se komaj znajdemo. Krajevna skupnost in Turistično' društvo nameravata sklicati prihodnji teden sestanek, na katerega bomo povabili predstavnike cestne skupnosti, Cestnega podjetja Kranj, občinske skupščine Jesenice in gostinskih ter trgovskih organizacij kraja. Temeljito se • nameravamo pogovoriti o tem vprašanju in škodi, ki jo -že ima Kranjska gora' zaradi tega. Društvo bo namestilo posebne opozorilne table metrskih razsežnosti, vendar le-te vsega ne bodo rešile. Prehodni turizem pada in bolj se bo treba nasloniti na stacioni-ranega.« J. Košn jek Vesel živžav je v torek popoldan napolnil kranjske mestne ulice. Okoli, \ otrok iz 'kranjskih vrtcev je v veseli in pisani povorki prehodilo pot od * jg Center do Titovega trga. Tam so se udeležili tekmovanja na skirojih, ki S. ^ tokrat spet organiziralo AMD Kranj. Najhitrejši cicibani so bili v vrtca Kekec in njim je pripadel tudi pokal. Nagrade pa so si prislužil1 . ^ najboljši posamezniki in pa najbolje uvrščene ekipe, vse ekipe pa so P^^a, tudi diplome. S tem tekmovanjem, katerega pokrovitelj je bila tovarna & f, so kranjski cicibani proslavili svoj praznik — dan mladosti. — Foto-Perdan Dobra organizacija letošnjih dirk je pomembna tudi zaradi tega, ker bo prihodnje leto v Podljubelju p0' novno ena od dirk za svetovn0 prvenstvo za kategorijo 250 kubtf' nih centimetrov. J. Košnjek 9 milijard za stanovanja rudarjev Odbor za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva Slovenije -je minuli četrtek v Poljanah nad Škofjo Loko sklical sestanek, posvečen problematiki zidave bivališč, namenjenih rudarjem v rudniku urana Žirovski vrh. Njegovi člani so v navzočnosti predstavnikov Geološkega zavoda SRS in skupščine občine Škofja Loka sklenili v to investicijo vložiti 90 milijonov novih dinarjev. Zgradili bodo samski dom za 150 delavcev in 250 družinskih stanovanj. Oba projekta naj bi bila realizirana do leta 1978. Odbor je podprl tudi načrt nove ceste Žirovski vrh—Škofja Loka, saj sedanja ne bo kos naglo naraslemu prometu in obre-jnenitvam, nastalim zaradi transporta rude s težkimi tovornjaki. __^J