i yjmi maJmtl&i*- NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. KI I^B ^ AMERIKA Excellent advi medium. CLEVELAND, O. TCJJREK 23. JULIJA 191a. letošnjih jesenskih volitev za Clevelandčane. Voliti bo treba o 44 novih postavah. —Rojaku Josipu Rusu, članu dr. sv. Janeza Krstnika, št. 37. J.S.K.J. se je pripetila v nedeljo nesreča. Bil je pri seji, kjer Je siromak prejel podporo za dolgo bolezen. IJ)obro se spominja, da je vtaknil v hlačni žep cekin za deset dolarjev in en papirnati petak. Ko je pa prišel domov, ni imel več denarja. če je mogoče kdo najdel, naj bo tako dober in prinese v naše uredništvo, da rojaku vrnemo denar. m i v ' f RESNOST POLITIKE. —Ravno letos je bilo prav, ker se je toliko Slovencev po-! tegnilo za ^državljanski papir. —Najstarejši Clevelandčan I Letos se je delala nova ustava John Pintar se je namenil, da fca državo Ohio, in o teh novih odpotuje v staro domovino, postavah bo treba jeseni gla- pintar, ki je sploh znan jako sovati, in sicer pri primarnih dobro skoro všem po Clevelan-volitvah, ki se vrše meseca sep- du in okolici, je star 65 let ter tembra. Če ljudje sprejmejo no- je bival skoro neprenehoma zave postave, je dobro, drugače dnjih 33 let v Ctevelandu. V jih lahko ovržejo. Te nove po- četrtek pa odpotuje preko stave so se korenito spremenile New Yorka in Trsta v svoj roj-od prejšnjih. Velikanska spre- stni kraj Škocjan pri Mokrono-membjfcbo nastala po državi, in gu. Želimo mu srečno pot in posebno večja mesta kakor je še dolga leta. Cleveland, bodejo imela veliko korist od novih postav. Cleve- —Rojak Karol Lampe je v land n. pr. dobi po novi posta- Collinwoodu na stop n7lA od- vi popolno svobodo, da se ura- Pr! svojo mesnico in ga Slo- vnuje vse svoje mestne finance vencem priporočamo. * in se vlada popolnoma neodvis- _^le(kče vese]jce Jn iknikl no od kake druge oblast^ Me- sq dose(Jaj naznanjeni: ^ ju_ sto bo lahko delalo svoje zek z- ; z mce, svoje tovarne, sp oh s, bo ^ S D RZ u u. prisvojilo lahko vse. Je pa se d "Slovenski Dom" št. 6 mnogo drugih važnih stvar,j g D Z y Notti h Ohio> glede spremembe ustave. Tre- 0 . . T „ f , , . , .. 18. avgusta praznuje dr. Lun- ba bd glasovati ,o saloomh, . , , .. , ' . . ■ar « - . v.. der-Adamic slovesno razvitie katere hočejo škrat, na enega zaJtave y Dah,er yrtu av. na vsak,h 500 prebivalcev. i o j d -w s.n.p.j. je.jako pametno in koristno za ? ^ ... . . .. v t> t t 1 • iz Collinwoodu svojo veselico, ljud, Treba bo glasovati o so- ide 2. se^t,srtlbra na dmjskem odpokbc^referen- ^ § veselifa države . Oh,o zadcvojjni podelit, zen- se dr sy skam vohvno pravico, m Frančiška, jt. 66. k.S.K.J. v ■ eo clrusrin oaiocnnin stvari]. Muhič vrtu na Woodland ave. § Ker bo pa glasovanje letos jn 79 cesta, dne 29. septembra silno teško. radi ogromne mno- jma veselico dr. Srca Marije in I žice stavljenih vprašanj, in ker oktobra je naznanjena igra volivci ne bodejo mogli takoj "Krivoprisežnik" dr. Lunder- v trenutku presoditi vse, kaj je Adamič. Bogat program za dobro in kaj ni dobro, je skle- kratko dobo. - * nila državna postavodaja države Ohio, da predno so vrši- —Za zadnji list smo prejeli jo volitve, volivcem natančno prepozno sledečo novico: Bar- razjasni, kaj pomeni vsaka berton, O. Tukaj je utonil ro- nova postava, in kako je treba jak Karol Gale. Mladenič je za njo glasovati. Toda kako naj pred nekaj tedni prišel sem iz se to volivcem dopove? Nika- Clevelanda,-kjer mora biti go- kor drugače ne kot potomca- tovo poznat. Doma je iz Hru- sopisja. Zato je bilo izvoljenih šice pri Ljubljani. V društvu ni v vsakem countyu, po dolgem bil nobenemu, kar je pri današ- | x in tehtnem premišljevanju, pet njih razmerah skrajno žalostno časopisov, ki bodejo zato od in naravnost hudobija od vsake države plačani, da prinašajo ga, ki ne pristopi k društvu, natančne razklade in razlože o Tr*ba je bilo prijeti za klobuk novih postav;ah. I11 v naše ve- in hoditi okoli, da se je nabrala lik o veselje moramo na tem potrebna svota, kar je prava *tu konštatirati, da je'bil iz- križeva pot, ker vsak pravi, kaj d mhogo in mnogo listov, bom dajal, k društvu naj bi šel. iterih je v Cuyahoga County Resnica je to in žalostno je, z dvesto, izvoljen naš Ust da se ravno naši mladeniči ta- ^levelandska Amerika" kot ko malo brigajo za društva, peti list, ki bo prinašal državne Za basseball za postavanje na ; razlage o novih postavah. O- cestah in za druge neslanosti blasti so prepričane, da je Slo- imajo denar, za društvo ne. In ■encev jako veliko število dr- to je resnica posebno pri mla- avljanov v Clevelandn, kakor dih fantih, katerim je danes pi- o ostali Ohio, torej je treba jača vse, društvo deveta briga. trn tudi dobiti tolmača za pri- Tukaj imajo taki rojaki, kate- hodnje volitve, ki bodejo naj- rim ni skrb društvo, lep vzgled, težje, kar smo jih še imeli. Iz kako bo žalostno z njih tru- * tega se pa tudi razvidi, da ob- plom, kadar umjo ali se jim lasti cenijo marljivost in na- zgodi nesreča. Rojaki, pamet prednost Slovencev, ki se za- in v društva* ker ne veste niti vcdajo politike.; in jim bo torej za en dan, če ga priživite. šla rada na roke. Poleg tega jej Ivan Zeleznikar. pa vlada naročila še 5000 izti-j . , . .. . r —Bojkot novih solskih knji- sov našega lista, da ga po pre- J . ' . , .. , pah iKJStaja vedno večji. De- vidnosti razdeli. , , -V * ^ lu lavska unija je nasvetovala, naj Cenžene slovenske državlja- vsi meščani neprestano telefo- „ ki bodejo letos volili, torej nirajo na' šolski odbor, noč in jozarjanio na izdaje našega dan, tako da bo šolskega odbo- išta in sicer dne 30. julija, 6. ra strah samega telefona in se >,gusta, <20. avgusta in 27. av-«bo moral udati. ista, ker v teh številkah bo natančna informacija nove kon- -V pondeljek je bil rojsten itucije države Ohio. Kdor bo'dan mesta Cleveland, kateri dan so povsod slovesno obhajali. —Slabo navado imajo cle-veladski policisti. Vsakega, katerega dobijo pijanega, progla- 10 in vestno čital to raz-ta bo dobro volil in bo "vedel naprej', kaj je koristno kaj ni. Poleg tega pa :mo mi še v posebnih član 1 razlagali p^men ene ali sijo blaznim, in sicer iz vzro-ige ustave. Kdor izmed dr- Va, ker potem dobijo dolar. V HHBkd^w.*^-sobotp je lili lista, V jeseni bo treba glasovati po Turške trdnjave so odbile na-državi Ohio za novo de- pad na Dardanele in pri Cesar umira. lavsko postavo ponesrečenja lavcev. glede de- MANJ TOŽB, tem potopili dve laški vojni ladiji. V AFRIKI. Japonska vlada ae pripravlja, da zatre vsake nemire, ki bi se mogoče pojavili pri cesarjevi smrti. Carigrad, 20. julija. Osem Columbus, Ohio. 21. joUj^, italijanskih torpedovk je na-Vsakdo ve, kako teško je za padlo danes zjutraj zunajno tr-delavca dobiti kako odkodnino, dnjavo DardaneJ, i ti turški to-kadar se po svoji ali po krivdi P°vi v trdnjavah so takoj za-kompanije, kar se največkrat ^ bljuvati žveplo in ogenj zgodi, poškoduje. Treba je raz- na laške ladije, in v teku pol novrstnih tožb po sodiščih, po- ^e sta se dve potopili z vsem tov okoli advokatov. In če pa- moštvom vred, dočim je bilo de taka delavska žrtev potem v ostalih šest ladij zelo poško-roke kakemu brezdušitežu, ki kovanih. Boj je trajal samo 45 siromaka popolnoma oguli, te- minut. nakar s0 italijanske la-claj je gorje š-e večje. Na stoti- dite odplule. Italijanski povelj-ne delavskih pijavk se delav- je računal, da bodejo voja-cem vedno ponuja, da g^edo z ki v turških trdnjavah spali, za-njim na sodišče in iztirajo de- to je izvolil kot čas za napad nar od kompanije za poškodni- «Wed enajsto in dvanajsto uro n0 j ponoči. Toda Turki so s po- Državna konvencija, ki dela močjo ogromnih reflektorjev nove postave za državo Ohio, kmalu odkrili sovražnika in za-yt tudi v tem oziru naredila čeli s streljanjem. Če bi se Ita-red. Po novi postavi skoro ne lijanom posrečilo priti skozi to bo treba nobene tožbe pred ožino, tedaj bi lahko potolkli sodiščem. Da se ljudje prepri- vso turško vojno mornarico in čajo, kako deluje noYa postava,' začeli bombardirati Carigrad, je državni odbor za delavsko nakar bi se morali Turki udati. odškodnino It tri mesece se Radi laškega napada je turška ravnal po njej, dasi še ni odo- vlada zaprla morsko. ožin<* pri hrena. V teh treh mesecih so! Dardanelah, da ne more nobe-imeli 182 slučajev. Vsak izmed na ladija skozi. S tem je trgov-te;li slučajev bi gdtovo priseg ska mornarica silno oškodova-pred sodišče, če ne bi država j na, ker se blago np more pre-posegla vmes. Toda to število peljati semintja. je izjemno majhno, ker je dr-1 Tripolis, 21. julija. Sinoči se iavni odbor sprejel samo take je vršil boj s turškimi in laš-slučaje, kjer je bila resnična kimi četami, in po dveurnem nujnost, in kjer se je položaj pokazal-v *«€>ttuci zapleten. Kadar dobi odbor pravico razsojati, tedaj tedaj se bo na leto lahko rešilo tisoče takih pritožb, bre-z zamude časa, ne da bi sodnija kaj veljala, in ne da bi bilo komu treba kaj plačevati advokatom. Stroški tega ra. sodišča med delavcem in delodajalcem bi se pokrivali s prispevki, katerih bodejo delodajalci morali plačevati 90 od-stodkov, in sicer jih bo država prisilila, a ostalih deset procentov bodejo plačevali delavci. Kakor rečeno, se bo o tej postavi jeseni glasovalo, če jo ljudstvo sprejme ali ne. Dasi ima nova postava nekaj malih hib in ni povsem prikrojena modernim zahtevam . delavca, vendar bo slednjemu mnogo koristila, ker ga bo obvarovala raznih izkoriščevalcev, ki se pridružijo delavcu, kadar se ponesreči in mu skušajo odtrgati polovico njegove odškodnine. boju so morali Turki bežati. Več sto Turkov pWjjilouubitih in stotine ranjenih, dočim so ime\i Italijani le majhne zg.ube. VSA DEŽELA MOLI, Tokio, 22. julija, TekgJam, ki je prišel ob poldvanajstih danes zjutraj, pravi, da je japonski cesar v zadnjih zdihih. Vročina zelo napreduje. Vse upanje nu okrevanje je zginilo, kakor so naznanili zdravniki, ki se mude ob bolnikovi postelji. Cesar ni spal preteklo noč pač pa neprestano blodel. V njegovi bliiini so zbrani mi-j nistri, zunajni veljaki in razni zastopniki inozemskih držav. Japonski prestolonaslednik, ki je imel pretečeni teden koze, jt toliko ozdravel, da ga spustijo k cesarjevi postelji, če bo slednji še živ. »Kako so Japonci prepričani, da njih cesar ne bo ; več ozdravel, nam kaže dejstvo, da vsi obiskovalci, ki pridejo v cesarjevo palačo, po svojem obisku takoj odidejo v palačo prestolonaslednika, da se mu poklonijo. ^ j Vlada se pripravlja za vsak slučaj smrti. Nemirne vojake so zaprli v njih barake, v mestu in na deželi so pripravljeni i najbolj uda ni vojaki, in časopisi so dobili obvestilo, da ne j smejo pisati senzacijonelnih 'poročil. *Po vsej deželi molijo po tem-pelnih in cerkvah budisti, šinto-isti in kristijani za cesarja. Neki šintoiski duhoven je danes zju- Policijski škandal. Newyorska policija deluje obupno, da dobi v roke morilce v znamen policijskem Škandalu. TRIJE PRIJETI. Cerkev in to Med nemškim pret se je začelo širiti da se mora cerkev lo- j» Čita od države. SKUŠNJE. ...Jpa New York, 22. julija. Policija Berolin, 21. julija. Na je danes zaprla tri osebe v zve- škem postaja vprašanje, če zi z umorom gamblerja Her- naj država loči od cerkve, man Rosenthala, ki je bil ustre- dalje bolj zanimivo in pel ljen ravno nekaj časa prej, ko Posebno izobraženi krogi, je hotel povedati razne dogod- kor zveza zdravnikov, vsei ke o policiji v New Yorku. Vsi ški profesorji in drugi zaj trije so obdol'zeni, d*a so bili v jajo to idejo. Liberalne stran-neposredni zvezi z umorom, ke v državnemu zboru, Vseh skupaj ima sedaj poli- pa socijalni demokratje deh cija v zaporih sedem oseb. Po- jo z vso silo na to, da se stv< ročnik Becker, ki je bil v zve- uresniči. Rastoča malomarr zi s policijskimi morilci, vsaj Nemcev je drug dokaz za tako se sumi, še vedno opravlja čitev. Dokazano je, ia izi svojo službo. Policijski komi- 100 prebivalcev mesta Beroli sar in in njegovi pomočniki se na hodi le eden redio^vcerl neprestano posvetujejo, kako In nekateri časopisi skl< priti vsem morilcem na sled. iz tega, da je večina ljudstvi Policijski komisar ti°če odstra- za ločitev cerkve od niti madež, ki je padel na po-,Takozvan ''modernizem'® licijski oddelek s tem umorom, med Nemci silno razširjen, i boltše družbe ne smatrajo dostojnim hoditi ob vsaki bilo med perilom tudi' predno je bil ustreljen. Spre- bankovcev po dolarju, govoril je mimogrede nekaj ;kan«.i in s škrobom traj splezal na vrh najvišje-^«- kratkih besed, potem pa zgi- kakor srajoe ii Poboj v Meksiki. Jaurez. Mex., 21. julija. Na:l tisoč Indijancev je v gorskem prelazu Rozas napadlo kakih 600 meksi'ka'.iskih vstajnikov. Nad 500 Meksikancev so Indijanci ubili in le kakih 20 se jih je rešilo. Vlada je najela Indijance, da napadtfjo uporne državljane. —Cisti dobiček Johnsonove veselice je znašal $15.000. Ta svota se porabi za spomenik. Najlepši spomenik Johnsonu je pa petnajst milijonov dqlarjev, katere je £e prihranil Cleve-ladnčanom pri ycentni vožnji. -V četrtek, petek in soboto Michigan za Roosevelta. Jackson, Mich., 21. julija. Državna republikanska organizacija se je danes očitno odklopila od regularne republikanske stranke ter izvolila Roosevelta kot voditelja. Poln državni tiket bo pri prihodnjih volitvah na vrsti v prid Roosevelta. jponske gore, Fuji, kjer je molil ob solnčnem vzhodu za cesarja, in ne budistovska žena je odšla v gozdove, da se posvetuje z duhovi glede cesarjevega zdravja. Vsi cesarski princi so bili poklicani iz dežele v glavno mesto. Posebno nestrpno pričakujejo poročila Koreanci, katere so Japonci podjarmili. Časopisi pišejo obširna poročila o cesarja, ki delujejo na to, da se i/ve, kako je narod častil vladarja. Znano pa je, da sedajni japonski cesar nikdar ni imel odločilne besede pri vladarskimi poslih, pač pa je vodilo vso vlado nekaj izbranih mož. Blazne ženske. Močna deklica. New Rochelle, N. Y., 22. julija. Ko je 19 letna Lois Ball prišla v svojo spalninco, je o-pazila nekega zamorca pod njeno posteljo. Brez odlašanja ga je izvlekla izpod postelje in se je dobil county blagajnik 6 mi- ysedfa . nakar . (oHko \tjonov dolarjev v davk.h. Trt ja ^ da ^ . milione je pnslo po posti, 3 mi- II lijone so prinesli ljudje v urad. Kdor sedaj davka ni plačal, ta bo kaznovan z 15% svote, vendar, se to še ne bo zgodilo pred Trije ubiti. Iz Akrona se poroča, da so 14. dnevi, ker morajo najprvo bili v neki tovarni v Bartonu knjige urediti. —John Trapnel, o katerem smo poročali, da je po nemarnosti kompanije zgubil obe roki in nogo, je dobil sedaj po 5. letih hudega boja na sodni-jah $15.000. Zahteval je $20.000 vendar se bo zadovoljil s 16 svoto. ubiti trije Hrvati, ko je počil parni kotel. Za njih imena se še ne ve, samo toliko vedo, da omenjeni ni&o bili v društvu. —(V- Oblak se je utrgal. Reno, Nev., 22. julija. V Seven Throughs se je utrgal o-Narodna Dobrodelna Drti-blak in ubil 26 ljudi j. Zgo-žba ima sejo v torek. 30. julija ;dile so se še druge nesreči v Knausovi dvorani. Vsi>člahi so prošeni, da pridejo, ker če | —Ciril Metodova podružnica ih ne bo tedaj bodejo isti, ima svojo redno mesečno sejo Dublin, Irska, 21. julija. Sem je dospel angleški mini-sterski predsednik Asquith, da bi imel govor med zbrano množico. Neki ženski se je posrečilo se preriniti do ministra in je zagnala proti njemu odprt ža-kelj moke. K sreči pa je ža~ kelj zadel nekega druzega, ki je bil naenkrat ves bel. Ženska je sufrageta, in množica je bila tako razjarjena, da bi jo takoj dobro štepla, če ne bi prTšla policija, ki jo je odvedla v za por. Prijeti Jac Rose je obdolžen, da je naročil avtomobil, v katerem so se peljali morilci, da ki v cerkev. Vsekakor je ustrele Rosenthala. Omenjeni deželi obisk cerkev veliko b dan je bil v Sam Paulovem klu- ši kot v mestih, bu in moral na vsak način govoriti o umoru, ker Sam Paul je prijatelj največjih newyors-kih zločincev. Druga oseba, ki je zaprta, je Bridgey Webber, star sovražnik ustreljenega Rosenthala. Webber je bil v Metropolitan hotelu in je šel mimo Rosenthala deset minut prej, Der.ar ;e dal v peri San Bernarde, C ; nkcvci so bi prani, tako da so ncv:. Pczneje se je Ro^ m nit, da je pozabil iz žepa vzeti bankovce, v perilo nedeljski telovi steni Kitajec mu je bai lepo opral in čiste vrnil. -----■'■v^' Sneg v Michiganu. Grand Rapid.-;, Mich., 20. Brzojavka %z Carp Lake „ da je tain padal 1 hen sn in da je vsa žetev ter s okolici u:iič;no radi v< mraza. DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo: za % 10.35 .....................50 kron. za 20.50 ..........................100 kron, za 41.00 ..........................200 kron, za 102.50 ..........................500 kton. za 204.50 ..........................1000 ki on, za 1020.00 ....................5000 kron. Poitarln« J« viteta pri teh svotah. Doma ae nakazane avote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Nale denarne poilljatve Izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. i Denarje nam poslati Je najprllfeneje do 950.00 v gotovini v pHporoCenem all registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft PRANK SAKSER " New York, N. Y. y?. il 'JL ' Jmm 82 Cortlandt St., Italijanski gamblerji. London, 30. julija. Policij jsapria v M'cnte Catin:, i: Milana kakih dvajset y:šj t-.-vn h uradnikov, ki so v svb'em stanovanju z t 1 vete denarji', policija je oc da Iz ar:c vaira 300 coo li nara. za kiterega se je ig ->tv;.r je vzb;i • '!:>. .-.p'.oisjn l lil pc Itafe : ga Mr. RUD. PFJ ki je polno pooblaščei -topa naš list, pobira no. ogla ttb = mor f !pol m : Ženska volivna M pravica. £ Wmk I ike le danes zelo pogan-da bi bile enake v politi-im. Posebno one boga-topačinje, ki nimajo dru-dela kot kričati po ulicah ilijonar^kih klubih, te se ajo V politiki, da bi do-flasove. S požiganjem, s em na cestah in z me-kamnov se borijo na junaške sufragete, zapirajo v ječe, po-vijo, da so junakinje nja in "narodne mttče-Namreč zato, ker so raz-osebno lastnino po uli-Vse preblagi so se angle-iki s temi podivjanka-name3to, da bi doma se-in pletle nogavice pvojim razgrajajo po javnih in tako prodajajo žensko čast. -jič so dobile ženske nov k za svojo propagan-sicer so se zatekle k mu pismu, glasom katfe-ze baje Bog sam odlo-ora ženska glasove do-litiki, ker jo je Bog naredil in jo ustvaril po podobi. Nadalje pravijo, je človeški moški rod iz 1 daj častil ženske, torej ,ejo rnoski vendar toliko t ni, da jim privoščijo sko volivno pravico. Na ta izvajanja sufraget iz svetega lisma, pa je jim nekdo dobro odgovoril i«n sic-er sledeče: Sufragete, ki pravijo, da so po svetem pismu upravičene voliti, naj si dobro zapomnijo, I predno citirajo sveto pismo, če »sploh kaj vrjamejo vanj, da je Bog ustvaril Evo le raditega, da Adatn ni bil sam, in sicer jo je ustvaril kot pomočnico Adamu. In tekom stoletij ter tisoč* letij so se moški vedno tako ravnali, da so opravila, kar jih je bilo zunaj hiše, sami opravljali, a druga dela so prepuščali ženskam, -namreč kar je bilo v hiši narediti. Tako se je delilo zunanje in notranje delo med žensko in moškim skozi ves čas, in skušnja je pokazala, da je to najboljša pot. v družinskem življenju, da se o-hrani mir in red. Mož naj glasuje za družino, in dobili bodete sami devet-na^ft izmed dvajset žen, ki ab-utno ne marajo ženske vo-pravice, ker se počutijo olj svobodne in v pravici, dokler so same gospodinje v hiši in delajo pametno ter se sploh na kaj razumejo. One pa, ki svoj živ dan prelenuharijo. te pa naj kričijo in razbijajo po Le dvajseti del današ-iensk je postal blazen in vso silo priti v politiko shodih m zbo- IVI JiiVJiumu zahtevajo materinega Modre in družino-ljubne suira-gete so tol Vsak pa mora vedeti, da politika napravi največ zdražba Legijon onih, ki so vsled domišljavosti postali v resnici bolni. Ljudje se zastrupajo tudi s svojim ko- rij/ Ze dva prijatelja se skrega- prnenjeni... koprnenjem po le ta, ker je eden demokrat, drugi j poti. Mnogim je umetnost ka- republikanec, kako se pa kre-jkor opij, ker se upijajo z njo. gajo Šele druge stranke. In kaj In opaziti je tudi, da se najbolj naj si mislimo, kadar pride politika celo v družino. Oče bo za tega, za te naprave, za te izdatke, mati za druge, hči zk erotične narave često najmanj ljubijo. Kadar dozorel mož ljubi žensko, preveč sovraži njene na- Iruge. To bo večen ravs in l>a-ke, da bi mogel ljubiti pov-kavs v družini, in kjer je prej sem iskreno. Le nedozoreli,-ne-vladala najlepša sloga in dru- samostojni ljudje ljubijo na-žinska zadovoljnost, tam se bo pake. Mož, ki ljubi, čuti tako naselil črni črv nesloge ter u- fino, da ga razžali nerodna ge gonobil vsak mir in napredek družine. Saj vam je vendar(zna-110 že iz sedajne novejše zgodovine. da je politika tolikokrat največji in prvi povod prepira v družini. In to se godi sedaj. ko ima sil-no malo žensk na svetu volivno pravico. Kaj šele tedaj, kadar se bodejo ženske popolnoma polastile politike. Zopet pravijo, da je moški rod vedno častil žene. In po naših nazirajih je torej jako u-nvestno, da če ljubimo žene da jih zadržujemo od umazane »as in da mi .mislimo sami. politike. In če se hočejo sufragete v resnici opirati na sveto pismo tedaj morajo konečno tudi pri- Razum naj vodi tvoje roke znati, da je bila Eva prvo živo bitje na svetu, ki je prelomila postavo iz svoje ženske radovednosti, torej je po svetem pismu edina kriva, ker tiči danes svet v verigah suženjstva m tqiljenja. Ko bi Eve ne bilo, edaj bi danes sufragete ne kričale po ženski volivni pravici, n dasi dobro vedo, da je bila ženska prva grešnica na svetu, e vendar silijo danes zopet v >olitiko, da lii s pomočjo slednje še več grešile. Torej sufragete morajo opustiti sveto pismo, ker prvo bla-mažo so že doživele z njim. Nočna modrovanja Noč je ogledalo duš. Kakor ikoli podnevu, se v noči razodene človeku duša, to je vse isto, kar imenujemo dobro in labo, pogum in bojazen, ljubezen in sovraštvo. Pripeti se, da ponoči ne morete spati. Vroča omotica leže preko teleta. Vsi živci se napno, V9i čuti se poostrijo. Možgani delujejo bolj »napeto, čelo se pali ob ognju blazin, in znojnih luk-nic se vsujejo iskre. Takrat mo rate, morate misliti. Ali ne? Gotovo ste že doživeli trenutek, ko ste zakričali samemu sebi: Razglasi se duša nocoj pred seboj, uklenjena v strast, v mogočni oblasti lazil" Ali pa: Noči brez spa-nja in brez zvezd, Noči iskanja skritih cest, Noči vprašanj, noči molčanj, Nerazrešljivih, večnih tajn. .Sami ne vemo, kako je to, da se nam na svetu najbolj gnusijo ljudje, ki malo ali nič ne mislijo. Človeku bi morala biti vc.i-dar miiel potrebna, kakor iibi voda. In stremljenje ljudi bi moralo biti v prvi vrsti, da postanejo ljudje, v drugi vrsti pa, da postanejo "boljši ljudje. Znamenje slabih ljudi j je, da opazijo samo slabe stvari svojega bližnjega. Kajti kdor jih ne opazi na sebi, opazi jih tem-prej na svojem bližnjem. sta ženske roke ali nepotrebna vejica v njenem pismu. Mi vsi smo nenasitni ljubezni. Pa vendar je ljubezen strup. Pravijo, da zdrav človek ne potrebuje Boga, Ergo so vsi oni, ki iščejo Boga bolni, ker se še sedaj niso orijen-tirali o božanstvu, ki jih je poslalo na svet. Vsak ve, da za druge ljudi ni vse novo, kar mi mislimo. Bogve, kdo je že vse mislil na iste stvari? Ali poglavitno je, tako se nam zdi, da je novo za Nehaj, ne izčrpaj vseh svojih moči j, ker ko pride smrt, ne boš imel ničesar pokazati. roke delo, a/ vse skupaj ob- lažuj z mirnim srcem in jasno sta pa poklicala na pomoč po- . • t ^T cifii^n a s-vklict L-i i o »olitflvala pametjo L. Z Ženske uloge v zgodovini. Ginerva Amieri je bila mrtva. Ko se je zvedelo za njeno sni rt, je nastalo mnogo pripovedk od mož, ki so jo ljubili. Ker ona je bila najlepša ženska v starem italijanskem mestu Florenca. Toda izmed vseh moških, ki so obžalovali njeno smrt, je bil en sam, na katerega se obračal ljudski pogled, in o katerem ljudje niso .vedeli, kaj bo začel, ko sprejme novico o smrti svoje ljubice. V svoji nežni mladosti je Ginerva ljubila in bila ljubljena od mladega Antonija Rondi-nelli. Ona je bila plemenitega rodu, on pa ne. Raditega je njen oče, Messer Amieri povzročil, da se je poročila z bogatim Francescom Agolanti. Le obotavljajoče je ubogala o-četa. Vzela je Agolatonija in bila mu je zvesta žena, dasi je njena ljubezen v srcu še vedno gorela za Rondinelija. I11 sedaj se je po mestu razglasila novica, da je mrtva radi nepričakovane hitre bolezni. V tedajnih časih, to se je zgodilo v štirinajstem stoletju, je bila navada, da je zdravnik hitro pregledal mrtvo truplo, nakar se je takoj pokopalo. Ta* ko so tudi mlado deklico kmalu odnesli v družinsko rake v, ki se je nahajala v pritličju flo-rentinske katedrale. iRlesnrca pa je bila, da Ginerva r.i bila mrtva; Samo v globokem spanju se je nahajala. Vzbudila se je ob polnoči, in se grozno prestrašila, ko je videla okoli sebe samo mrtvaS-ke rakve. Bila je bosa, oblečena v tančice, roke pa je imela zvezane na prsih. Z velikimi trudom se je Gi-nervi posrečilo razvezati roke. Potem je pa razbila rake v, v kateri se je nahajala in ko- vekaj. Pa nas vseh še čaka pre-grenka minuta, ko se bodo sesuli trhli stebri naše domišljavosti in se bo razbil naš ponos ob drugih, ki 4>odo imeli premoč. Čemu mislimo toliko in O" političnih, cerkvenih in kulturnih'razmerah slovanskih držav Moravije in Panonije v drugi polovici devetega stoletja se je že mnogo pisalo, in raz-ven razvoja ruske države, ga ni bolj zanimivega dogodka v slovanski zgodovini, ki bi učenjake bolj zanimal, in tudi gotovo nobenega ne, ki bi izzval, večjo literaturo. Seveda mnogo spisov o teh dogodkih ni mnogo vrednih, a nekaj jih je, ki zaslužijo najbolj častno mesto v slovanski zgodovini. Nekaj posebnega in dobrega se je pred 15. leti našlo v shrambah pape-žovih pisem v angleškem muzeju v Londonu. Tukaj je mnogo govora o drugih narodih, nas pa bo zanimalo, v kakšnem razmerju je bil sv. Metod pri tedajn h papežih, ker ta pisma razgrinjajo pred niyiu tudi več zgodovine prvotnih slovanskih držav Moravije in Pano-.nije. V tem oziru so važna nekatera pisma papeža Ivana VIII. Štefana VI., toda predno o njih nadalje govorimo, je treba nekaj besed, ki naj Mužijo kot uvod. Najhujši zoperniki Metoda so bili nemški duhovni, posebno od tedaj, odkar je papež Hadrijan II. imenoval Metoda za panonskega in moravskega nadškofa. Kar se nikdar prej ni dovolilo kakemu narodu, to je dovolil papež Hadrijanll. Metodu. Metod' je smel namreč prišla do hiše svojega sopro- službo božjo opravljati jzključ-ga. Agolanti je smrčal. Zbudil no v slovanskem jeziku po vsej se je radi njenega trkanja na svoji nadškofiji. Kdo si more vrata in nevoljno stopil nav- popisati jezo nemških katoliš-zdol, da pogleda kdo je. Ko pa kih duhovnov, posebno solno- Mi. ki smo mali, mi sanjamo rakala skozi temo, dokler ni daleč, priš]a (|G vrat. Z vso močjo se mi ki smo bolni, mi sanjamo je zaletela v vrata, dokler niso moč, slednja odnehala, in kmalu se sanjamo — pojemo -— vris- je nahajala sredi polnoči na kamo, ni.estnih ulicaih. Cesta, po kateri v dušah pa čutimo grozo in je korakala, je še danes znana n°č! kot "Mrtvaška cesta". O blagor nam, ki smo mladij . Hodila je po tihih ulicah in zdravi in si domišljamo bog- spavaiočeera mesta, dokler ni t ji zaK-nce, naj gre. je korakala deklica hiše, prosila sorod-jo vzamejo, toda povsod je bila pregnana na enafe način. Povsod so jo kleli kot zlodja in grozili, naj se pobere. Konečno, vsa obupana, se je napotila proti hiši Antonija Rondinelija. Izmed vseh prebivalcev v mestu je bil edini Rodinelli ču-ječ. V temi se je jokal za svojo mrtvo ljubezen. Ko pa za-čuje njen glas, tedaj skoči kvišku, ves prevzet veselja. Nič ga ni brigalo, če bi bila Ginerva tudi hudi duh, ki je prišel po njo, da ga vleče s seboj v pekel. "Duh" je imel obraz Gi-nerve, in "duh" je imel glas Ginerve. On jo je ljubil. In ona je prišla nazaj k njemu iz groba. To je bilo vse, kar je vedel in za kar se je brigal. Naj bo demon ali angelj, samo da je ona. Na stežaj odpre vrata in jo sprejme y svoje naročje. Vodil jo je v sobo svoje matere, kjer se je kmalu zopet pozdravila. Agolanti in stari Amieri sta pa kmalu zvedela resnico o Gi-nervi, da ni duh, pač pa pra,va Ginerva. Zahtevala sta, da Rondjnelli vrne deklico njima. Rondinelli je odklonil. Nato svetno oblast, ki je zahtevala od Rondinellija, da spusti Gi-nervo in jo pošlje očetu, oziroma njenemu možu. Posvetna oblast je razsodila, in ta razsodba se še danes hrani v arhivih flofentinskega mesta. Ker so Ginervo pošteni zdravniki proglasili za mrtvo, in ker je bila Ginerva postavno in resnično pokopana, po vseh obredih svete cerkve, torej je o-menjena Ginerva v resnici mrtva. Njen mož jo ne more zahtevati več nazaj. In posvetna oblast se nikakor ni hottla več mešati v te zadeve. Ginerva in Rondinelli sta s^ poročila. Agolanti je pa bil po tedajnih florentinskith ppstavah udovec, kateremu še živi žena. Papeževo pismo in sv. Metod. zagleda pred vrati, boso, samo graškega nadškofa, ko je zve tako često o sebi? Ali je to sa- v tančice oblečeno, se zgrozi, del o tem dovoljenju. Nemška mo izraz samoljuba in domi^ zaloputne vrata pred njo in be- jeza je bila prav tako velika, Ijavosti ? j i\ v postelj. Vsa njena priče-j kalfor veliko je bilo veselje Slo- Globoko pogledati v življen- vanja rn dokazi ga niso mogli vencev. Nemški duhovni, ki so ic, t*« bodi načelo. Kajti, ah, i pregovoriti. Seveda, v tedajnih | prej službovali med Slovenci, kolika skrivnost je življenje za [časih so bili ljudje silno vraža- se niso prav nič brigali za njih mladega človeka. Samo. kdor pusti,y da vtisne življenje vse svoje 1 sledove v njegovo no-miOst, ta je žfvel *ti. I vero, pač pa edino na to. da so Ginerva se je napotila prod (praznili Jepe slovenskim ver- i ,in Ginerva se je napotila proti praznih hiši svojega očeta. Kn začuje nrkom. rod. pobrali najprvo v*0 desetino, potem pa pričali in govorili o kriianem Zveličarju, kako je bil reven in bos hodil o- Vsem tem nezigodam je pa postal konec, ko je postal Me tod nadškof panonski in morav-ski, ki je prepovedal, da nemški duhovni ne smejo pobirati med narodom desetine in drugih davkov, pač pa če 'hočejo med njimi ostati, morajo najprvo učiti narod večnih resnih ali pa se pobrati iz nadškofije. Tudi so bili Slovenci silno zadovoljni, ker so dobili dovoljenje, da o-pravljajo službo božjo v svojem jeziku, kar se prej niti poslej, ni dovolilo nobenemu narodu na svetu. Solnograška nemška oblast nemška oblast v Pano-niji je nehala leta 871 in je moral solnograški nadškof zapustiti Panonijo. Že tedaj je imel v sr»cu črn rtaklep, da bo zatožil Metoda in obrekoval vse 110-votarije, katere je ta v svoji nadškofiji upeljal. In ti črni naklepi so imeli svoje sadove. 2e leto pozneje je solnograški nadškof izdal dekret, v katerem si je prilaščal pravice na slovenski zemlji,'katere je uživala njegova škofija zadnjih 75 let, in katere so mu podelile nemški cesarji. O nadškofu govori nemški solnograški nadškof skrajno prezirljivo, da naravnost sovražno. Pisal je, da je Metod pri Slovencih onečastil službo božjo, ker uči evangelij v barbarskem jeziku slovenskem. Meiod se pa ni udal nemškim zagrizencem. Slednji so sklicali zbor, katerega se je u-delečil tudi kralj Ludovik, ki se je krepko potegnil za nemške pravice, in se ob tej priliki tudi z Metodom pošalil, česar pa ne bi naredil, če bi vedel kakšen bo Metodov odgovor. Konec prepiru pa je bil ta, da so nemški katoliški duhovni, nasledniki Kristusa in bratje v Gospodu, planili po Metodu, ga ukovali v verige in ga imeli v podzemeljskih ječah dve leti in pol zaprtega. In tako so naredili ošabni nemški duhovni z nadškofom, ki je bil imenovan naravnost od papeža samega. ......Ta dogodek." tudi opisuje pismo papeža Ivana VIII., ki se hrani v angleškem muzeju. Srce mora utripati človeku, ko bere, kako so postopali nemški najvišji cerkveni dostojanstveniki napram Metodu. Ti možje so bili Alvin, nadškof solnograški, Hermanrich, nadškof pasavski in Anton, nad-škoff brizinski. Pravdo proti Metodu pa je napeljal Alvin. nadškof solnograški, kateremu so se sline cedile po lepih slovenskih pokrajinah, ker mu je odšlo toliko lepega denarja, odkar je Metod začel učiti verd v slovanskem jeziku. To potrjuje tudi papež sam v pismu na Alvina: Pravično je, da ti miruješ, ker si že toliko sovražnih naklepov brez povoda naperil proti našemu nadškofi! Metodu. In nodškifu brizin-skemu je papež lastnoročno pisal: Tvoja predrznost in ošab-nost ne preseza sanio oblakov, pač pa celo sega do nebes. La-stovoljno si vzel pravico tvoje nadškofovske časti in se hotel kakor partijarh maščevati nad našim nadškofom Metodom, in kar je bolj sramotno, si svojega brata nadškofa Metodija, kakor tiran, ne pa kot katoliški duhoven, preganjal kot zver, ga krivično obrekoval, da se nam je samim gnjusilo. Tako je pisal papež katoliškemu nadškofu in mu nadalje našteval še druge grehe in mu zlasti o-čital, da je v Rimu pred samim papežem lagal o Metodu. Vsled tega je pozval papež Ivan VIII brizinskega nadškofa v Rim, da se tam opraviči za svoja hudobna dejanja proti nadškofu Metodu. Konec prihodnjič. PRIPOROČILO. Rojakom v San Francisco. Cal. naznanjamo, da je naš zastopnik za to mesto in okolico- Mr. Jakob Laušin 21 to 19. cesta. San Francisco, Cal.. ki je splošno .znan in spoš! v tej haselbini. Rojak( Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50o. steklenice, r. AO. RICHTER 6 CO.. tlS PmtI Street, New York. It.Y. Dr. RUhtorjove Congo Plini« olajfaj* (25a. «U OQe.) 8 •M £ o M S ■S. «3 SLOVENSKA DVORANA, VWtfWlWl^WtNWVWVVWiB^W^ MIHAEL SETNIKAR, 0131 NT. CLAIR A VE. Tel. Princeton IM4 L Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v Cltvelandu za veselice, igre. za poroke in krstne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim! B TTTT TrTT: TTT11TTTTTTT? TTTTTTTTTTT2 \ Delam in popravljam vozove vsake vrste, btfrvam in prodajam Qzdra* Ijam konjske odtiske in prčklanH kopita. Kujem konje z največjo pazljivostjo Me CENE> PRAVE IN DOBRA P« >STRBŽBA. IjOHIT HOSTiL, 1263 E. 55th St HlllllillJLlillllill XLUJ.li-lllllU.ll llili illlilillll4 Razprodaja vsakovrstnih letnih ^^^ ce v l je v. Ker imamo dosti blaga in premalo prostora v naši prodajalni, smo se namenili razprodati kar imamo letnih; moških, ženskih in otročjih čevjjev za polovico prejšne cene. Frank Butala, * ■ - •'.,» 6220 St. Clair Ave. « _ _______ :■ V.« f i R ,-t" i : Poceoi, cisto, pripravno! Ali rabile plin v vaši hiši ? Če veste, koliko dtla prihrani. Vi veste, kako hitro in lahko vam da gorkoto in luč. Vi veste, kako malo velja za ud< bnost, ki jo dobite. . Rnbiro plin. Pomislite, k«j pomeni, če nimate ognja zjutraj, če vam ni treba drv sekati, ne premoga nositi, ne pepela čistiti. Vaša plinovapeč in luč deluje popolnoma it prižgete žveplenko — ni treba camude. Ugasnete s pritiskom prsta. Pridite v naš urad in poglejte, kaj more plin narediti v vašo radovoljnost. The East Ohio Gas Co. . -m ■t:' M V m • ■ S® Masonic Temple Building, f. : - .0 L--i t < iff | 13. novembra 1910. 1 1 1 Glavni sedež: Cleveland, O. -- mm — Inik JOHN GORNIK. 6105 ST. Clair Ave. idsednik MARTIN COLARIC, 1188 E. 61st St. iik( FRANK HUDOVERNIK, 1243 E. 60th St. car JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. ijnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave. Nadzorniki: ,NTON OŠTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK 20RIC, 1365 E. 55th St.; MIHAEL W INTER, 6030 St. Clair ave. Mil Porotniki: ANTON AHČIN, 6218 St. Clair Ave.; 'it ■ ' FRANK 2IBERT, 6124 Glass Ave. Pooblaščenec ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave. fVrhovni zdravnik'J. M. SELISKA1R, 6127 St. Clair Ave. Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo CLEVELANDSKA AMERIKA. i --saiimmm ' —' --- i ___ # FRANK ZAKRAJSEK, 6521 ST. CLAIR AVE Se priporočam rojakom v nakup naj'oljlih KOLES (BYCICLE IN MOTORCYCLE,) kakor tudi v popravljanje. Kdor leii imeti dobro kolo noj te obrne na prvo in največjo slovensko trgovino, osebno ali pismeno, ker v zalogi imam najboljša kolesa po nizki ceni ter jamčim, da bodem vsakemu «a-dovoljnost. Predno greste drugam, pridite k meni in prepričali se bo-dete. Odjemalcem ven iz Clevelanda pošiljam po expresu. Svoji k svojim m - Iz stare domovine. KRANJSKO. Ribnikar oproščen. Pravica je zmagala nad innfernalno zlo-jf bo in hudobijo. Sodišče je Rib-nikarja oprostilo. Jasno, kakor beli dan je obravnava dokazala Ribnikarjevo nedolžnost na o-citani'h mu hudodelstvih — in jasno se je tudi izkazala brezmejna podlost kranjske kleri-| kalne stranke in speci jelno de-nuncijantske dvojice dr. Lam-< peta in dr. Pegana, ki jima je zdaj pred vsem svetonv užgan ;at sramote, ki jima ostane, dokler bosta med živimi. Qpro-stitev Rrbntkarja pomeni naj-I hušjo obsodbo cele klerikalne stranke, posebno dr. Lampeta _P dr. Pegana. Javnost je z zadoščenjem in veseljem pozdra-vila zmago pravice — klerikal-I na stranka pa bo svoj zločin, ki . ga je storila s tem, da je s fal-sificiranimi izpovedbami sprain. vila Ribnikarja v preiskavo in v preiskovalni zapor še drago plačala, kajti kdor je pošten človek, mora taki stranki z zaničevanjem pokazati hrbet. Obesil se je na Jesenicah železniški delavec Janez Damar, j star 48 let. Našli so ga v četrtek ob poti v rebri nad Rate-la čanovo hišo. Bržkone je že par dni visel. Živel je v koruznem zakonu. S svojo "polovico" se je menda nekaj spri, nakar se je obesil na majhno vrvico, da je visel komaj za dva prsta od tal, pa je bilo dovolj. Doma je bil 7. Brezovice pri Kamniku. Umrl je v Metliki bivši žu-Fran Guštin str. begniti Tončič je predložil sedaj zaznam ukradenih dragocenosti, obleke in umetnin. Ta zaznam izkazuje, da znaša škoda, ki so mu je povzročili predrzni tatovi, skoro 16.000 K. Tončič je bil le za malenkostno svoto zavarovan. O vlomilcih nima policija še nobenega sledu, bržkone so se ti zbrali po lovu za njimi zunaj mesta kje vila mnoj de. Kaj takega ne pomnijo že mnogo let. Največ so trpele župnije Hoče, Slivhica, Fram in St. Janž. Zadnjič je zadela ista nesreča župniji Cirkovci in 'Sv. Lovremc, torej je omlačen celi desni breg Drave od Maribora do Hajdine. f Smrt vsled pretepa med 0-troci. Te dni so pripeljali v celjsko bolnišnico devetletnega kmečkega dečka Jožefa Blasu-ta iz Šmartnega v Rožni dolini težko poškodovanega. Fant je vsled svojih ran v bolnišnici umrl. Pravijo, da so ga neki fantalini tako hudo pretepli. 11 letni brat ustrelil enoletnega bratca. Iz Prevorja: \ Vodicah je. bil uletni sinček posestnika Romiha ustrelil svojega enoletnega bratca. Oče je lovec in je svojo nabasano puško premalo skrival pred otrokom. Mali oglasi. ANGLEŠČINA IN LEPOPIS JE pptom dopisovanja. Poučujemo že peto leto. Lahka metoda. Učite se lahko doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna šola 1380 E. 40th Street. Cleveland, Ohio. (Star naslov; 6119 St. Clair Ave. S. B. 10. (64) KJE JE moj brat Martin Vi-drih. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra, sedaj na obrežju in so pobegnili nato omo£ena Frančiška Sadar, 304 v Italijo. Zastrupila se je v Trstu 19- Front St. Leadville, Colo. (61) letna zasebnica Ana Galtčeva s Močni možjc dobij0 takoj staj. no delo v solarni, dobra plača. pan HI PRIMORSKO. m Rratovska ljubezen. Brata Avgust in Ivan Tabaj iz Gorice nista živela nikdar v poseb-soglasju, večkrat sta se erjala in psovala, a ta Iju-n je ostala pod domačo ehb. Preteklo soboto je pa cija posegla vmes in odpeljala Avgusta v zapor, ker je Ivanu pretil s sfnrtjd. Zdaj se nahaja v preiskovalnetn zaporu. Nesrečna smrt. Šestleten Iv. Zavadlav iz Št. Andraža se po otročji navadi zavesil na i voz od zadaj. Ko je voz 1 v Vrtojbo, je otroku jako moči. da bi se Vzdrži na njem in je padel na tla. rišla je takoj pomoč, a bila je rezuspešna. otrok je že izdili-Sodna komisija, ki je prišla ice mesta, je pri obdukciji ala, da je umrl radi pretre-možganov. 1 vldm. Kakor smo li, sta našla zakonska Trstu, ko sta se vrniFa 1 stanovanje, fenilovo kislino. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. Vzrok samoumora je nesrečna ljubezen. Podgane razširjajo kuge. Na parniku "Afrikana" družbe Av-stro-Amerikana, ki je zasidran v svrho razkladanja blaga v prosti luki v Trstu, so našli v skladišču več mrtvih podgan, o katerih je dognala bakterijolo-gična preiskava, da so poginile Vprašajte The Union Salt Co. Addison Rd. in Lak-e Shore železnica. (61) Priporočilo. Rojakom v Rock Springs, Wyo. in v okolici naznanjamo, da je naš zastopnik tam g. Fr. Eržen in g. Anton Justin, ki sta vsega zaupanja vredna roža kugo. Zdravstvena komisija jaka in se slednji lahko vedno je določila, da se mora parnik na nje obrnejo, za vse, kar od usidrati izven pristanišča. Usta- nfls potrebujejo. Rojakom ji'h vljena so vsa dela in ostane parnik v kvaranteni. Moštvo na parniku je dosedaj še zdravo. STAJERSKO. Požari. Ena oseba zgorela, ona hudo opečena. Iz Pečic *pri Podsredi: Te dni je iz dozdaj še neznanega vzroka nenadoma izbruhnil ogenj pri vdovi posestnici Pustišek v Šapolaih. HiŠo in zraven stoječ hlev je ogenj tako naglo objel, da se je Pustišek z eno hčerjo kamaj rešila iz plamena. Drugo hčer so zelo opečeno rešili iz požara in so jo takoj odpeljali v brežiško bolnišnico. 27letni slaboumni sin Joie pa je zgorel. Ko so sosedje požar .udušili, so našli od glave in udov le še kosti, ostalo truplo pa vse opečeno. Prepeljali so je v mrtvašnico v Podsredi. Tudi eno tele je zgorelo, škode je nad 1500 kron, ki ni pokrita, ker Pustišek ni bila zavarovana. Strela je udarila v nedeljo popoldne v Podsredi v hišo kp-vača Grmovška. Električna iskra je šivgnila pri enem hišnem oglu v sobo, v kotu viseči tabli sv. družine ubila šipo, odtrgala podobi sv. Jožefa glavo, potem pa zopet šimla ven in v zemljo, ne da bi pri tem napravila kaj več škodoe. Čudno pri tem je, da si je strela poiskala tako nizko ležeč predmet, kajti Grmovškova hiša leži najnižje izmed vseh hiš v trgu. Surov družinski oče. Iz Petrove pri Celju: Posestnik Jurij Korent je te dni po nekem prepiru zapustil sobo ter šel na cesto. Tam je pobral velik ka~ meii> ter ga skozi okno vrgel v sobo. v kateri je ležal hjegov bolan. V sobi je b a žena in prav toplo priporočamo. Uprav. "Clev, Amerike". Iščem svojega prijatelja Frank Zelnika, doma iz Turjaka na Dolenjskem. Povedati mu imam nekaj posebnega iz stare domovine. Kdor ve za njegov naslov, naj bo tako prijazen in' ga pošlje na Anton Železnikar, Box 612, Aspen, Colo. Naprodaj saloon na dobro znanem in starem prostoru Proda se radi odhoda v staro domovino. Natančneje se poizve na 7901 Marble ave. Newburg, (59) Naprodaj saloon v središču slo veske naselbine. Najbolj pripravno za Slovenca. Natančneje se poizve pri John B. Balazs, 1231 E. 61. cesta. (59) Na dobro hrano in stanovanje se sprejmejo fantje na .5713 Prosser St. Vprašajte ravno tamo (60) KJE JE Ig rac Kladnik? 30. junija je zapustil svojo družino v Manor,- Pa. očividno nekoliko zmešan. Zadnjič smo o njem .slišali v Blackburn, Pa. kjer si je dal brke odrezati. Govori Slovensko in tudi dobro .nemško in govori kakor skozi r.os. Je bolj srednje postave, ima belkaste lase, iste barve brke. Oblečen je bil v modro obleko, in pri sebi ima tri knjižice od dr. št. 7. S. S. P. Z., od dr. št. 20. sv. Barbare v Forest City In mojo knjižico. Star je 38 let. Kdor izmed rojakov bi vedel, kje se naihaja, naj meni sporoči, in mu bom zelo hvaležna, ker sem zelo v skrbeh zaoK _______ društvo a", št. 4. S. D. Z. ima mesečne seje vsako drugo sredo v mesecu v John Gr-dinovi dvorani ob pol 8. uri ■ zvečer. Vstopnina je od 16. do' 25. leta $1.50 do 25 do 35 leta $2.00 in do 45. leta $3.. Sprejmejo se tudi otroci ženskega spola od prvega leta naprej, ki plačujejo 15c na mes«;c. Članice plačujejo 8oc na mesec za $300 smrtnine in $5.00 bolniške podpore na teden, žene in dekleta so vabljena k obilnemu pristopu. Pojasnila ^daje.predsednica Rozi Urh, 1158 E. 60th St. tajnica Mary Colarič, n88 E. 61 St. in blagajnica Ana Zor-čič. 1390 E. 45th St. (59) ! lil Saloon naprodaj na St. Clair in 40. cesta, št. 4003 St. Clair ave. Zraven je tudi restavrant. Lepa prilika'za Slovenca. (59) JOSEPH JARC, Slovenski notar in tolmač na sodnijoh. Slavnemu slovenskemu ob činstvu naznanjam, da se bodem odsedaj naprej pečal samo z notarskim poslom. Izdelujem vsakovrstne prošnje, kupne pogodbe, izjave, pobotnice, pooblastila, vojaške prošnje za 0-prostitev vojaščine in vaj, iz-tirjam dolgove, posebno se priporočam slovenskim delavcem, ako katerega poškoduje v tovarni, naj se obrne na mene. Vse. moje delo je točno in pošteno, kdor pa enkrat ni zadovoljen, naj se pritoži pri meni, da se mu stvar razloži. Jos. Jarc, javni notar, 1140 Norwood Rd. (58) m S. S. CO. Dlreltta« voin)a med New York.oni lit Avatru-Ograko ' NIZKE CENE. Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na Indiji Kaiser Franz Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Kompanija ima sledeče dvovijake: Kaiser Franz Joseph I., Martha Washington, Laura, Alica, Argentina, Ocenia, in nove ladije se ie delajo. Za vse podrobnosti se Obr-uite na generalne agente. Phelps Bros. & Co. ^ 2 Washington SI Ne* Vtii, N.Y. ali pa na priznane agente v Z. D. in Canada frfrHJ. 4 4.4 4*4-* iiiititpaiiiiiiiiiiiiitiiiiiaigiiiitiiiiiiiniiiiiiniininiiiiMiBi Delo dobijo takoj delavci v foundry. £talno delo. Nobenega štrajka. Vprašajte takoj pri The Ferro Machine in Foundry Comp., Hubbard ave. in 66 St. Vzemite Broadway karo do 65. ceste potem pa korakajte do Hubbard ave. POZOR! Delo dobi ^ močan, mož pri zbiranju in razkladanju soli. Stalno delo in dobra plača. Vprašajte pri Union Salt Co. Addison Rd. in Lake Shore R. R. (60) Dekle dobi službo za hišna 0-pravila. Vprašajte pri ^ugust Kaušek, 6202 St. Clair ave. (59) HISE NAPRODAJ. Naprodaj imam vsakovrstne hiše in lote v Clevelandu, v Collinwoodu in Newburgu. Hišo lahko kupite od $1600 naprej. Imam tudi lote naprodaj v Rockportu kjer je nova slovenska naselbina. Farme naprodaj blizu Clevelanda, prav poceni. Zavarujem hišo in vse drugo proti ognju po najnižjih cenah in pri najboljših družbah. ■ August Kausek, 6202 St. Clair ave. (66) Sprejme se ena ali dve dekleti na stanovanje, ki bi hotele zjutraj in zvečer nekoliko pomaga-ti pri hišnih opravilih. Dobri pogoji. Poizve se v našem uredništvu. (59) jilkhhMnfthhhKhi ' Če gkrbite za S sobe* skrbite 1 za zdravje. Evropski način zdravljenja bolezni. Zdravljenje kroničnih bolez-nij, krvi, strupa, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljenje v grlu, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovskih električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metodami ,ki se rabijo v slavnem kar-lovškem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri Dr. L. E. SlEGELSTEIN 308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. Uradne ure: od zjutraj do 4. popoldne, pb nedeljah od 10 do 1 a. »w>i»«iaiif«mmritiHuintirf!iiiiiiiiiTtiiiignnniimiai*i Najnovejše za rojake Več let skušnje in naj boljši aparati mi omo gočijo, da lahko oprav ljam vsa zobozdrar- ' niška dela po naj niz ih * cenah. Vse delo je ga- ^ rantirano. Zobje se j derrjo brez vsake bole- t Čine. v ' V I Dr. L S. Rubin \ II ZOBOZDRAVNIK * I :1 im M - . , m 5506 ST. CLAIR AVE. f Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 1092 E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. ^ EV ED A HOČETE NAJ-"S BOLJŠE — in vi ho^jpte isto vsak dan. Dobri vzroki so zakaj dajajte svoji dru- žini lH * gj; LAUBOV GOLDEN ROP KRUH. Zavit v papir, varen proti prahu in boleznim. 5 Cte. ■fm VI se bodete čudili e k kako velike koristi za človeško zdravje je I Father Kneipovo grenko vino To greniko vino je eno najboljših, kar ji^i je bilo dosfdaj narejeno. To grenko vino je narejeno iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo nadalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo posktpil, se bo sam prepričal o njega pristnosti. Zahtevajte Kneipa! katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo grenko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, kakor jo vidite tukaj zgorej. Ako ^ vaš gostilničar ali lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo trn edini glavni založniki in razprodajami Kneipovega vina. Prv» Nlox ohnUh flružbn i: 1 OHIO BRANDY DISTILLING i 6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio irMiif .f f. 11 y I y y t int t > t i i n 111 m J. S. Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF. «122 ST CLAIR AYR N. E. Izdeluje stike za ženitbe in družinske slike, otroike slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirana NnhhnMhnnhnanMiitii J Največja slovenska trgovina iti pogrebni zavod f i ---- f Razdeljena t dva dela In ▼ polni meri s najtlnejttmd preskrbljena. Trgovina ta nakup pohtfltva. orodja, premog, f barv«, stekla in drugo. Pogrebni lavod je a najfinejšimi preskrbljen. Ml preskrbujemo uajlepfte sprevode v ljudij, zaknr Imamo brez Itevila sabval. Za vsaki staraj _ ambulance In fine koflje. rrgovtna odprta no6 in 8« vsem Slovencem ln slovenskim drufttvom. dve mu |iM>rlnoeton 1881. A TSCOVCC Is >061 Belt East 1881. A. U TO 111 a, 61*7 ST. CU« A' «« « * « «1« «1 s« « «1« m «1 m m m m« ------------1 1 * JOHN fiORNIK, ^■■■•■■^■■■■■w ^^Ma^nwBMBMBaBmHHBamBBmssBHeaB 8L0VEH8KI KROJAČ 6106 St. Clair Av* Priporočam ae vsem rojakom » nakup lepih, modernih In trpeS-nit s pomladne in letne oblek ter sukenj. Prodajam po meri ln £e uarejene. Priporočam se slavnim v nanravo uniform ln lsvrftujem vaa druga krojaika poročam I udi svojo veliko salogo vsefa moftklh potrebMto. Ejri EDINI ZALOŽNIK VSEH SOKOL8KIH POTREBŠČIN. Tel. Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIM! mim mi TAC! n 7CI t? SLOVENSKI JUSIJr ZtfJDLJD, NIK IN TRGOVEC. x Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištva, žekz-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan. JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE. lili linill H' HISE IN LOTI NIPBOflU v finem poletnem okraju -na lahka odplačila. , Loti od $50.00 do $200.00. Pet dolarjev plačate talcoj, in $5-00 na mesec. Cesta je tlakana skozi po celem 10 minut od cerkve in šole. Vzemite Shore Line ro do stop 126)4 in korakajte vzh kler ne pridete do Krakar-jeWga zemljišča. Historično politični roman. •pisal Sir John Retcliflfe; za Oct. Ameriko priredil L J. P. Prihodnje jutro je vladalo 1 polagoma umikati proti gorov-« -i.AX__UoriJ:« lr»j r on iih videli tudi BTO- zivahno iivljenje na haci-L Beg Apača so namreč ta-opazili, in grof je ukazal sti Slonga ter oba stražarj-Lase ki so visele od vrha she, so očitno kazale, kako je Apač pobegnil, in globoko ije, katerega so vsi potrebo-je pričalo, da je glavar co neopaženo šel. Grofa je >no jezilo, ker je' mislil :njati Apača za Križonosa in ranjenega Kleista, ki se je tudi nahajal v apaškem ujetništvu. ju, k; t r so jih videli tudi gro-fovi ogleduhi. Toda šel? proti večeru so bili vsi raztepeni vojniki zbrani, in dasi jih je bilo kakih 200 ubitih, so šteli Apači še vedno do petsto vojnikov. Začeli so se posvetovati. Glavar Črna Kača je v odsotnosti Sivega Medveda prevzel vrhovno poveljstvo. Sklenili so najprvo, da začnejo z mukami druzega jutra, tako da z bolečinami bledoličnikov potolažijo duhove ubitih, Radi strašnega imena, ki ga Razposlani ogleduhi so se vr- je ujetnik nosil, so se Apači najbolj svečano pripravili, da proslavijo njegovo smrt. Križonos se jb ivdal v svojo usodo in bil pripravljen pretrpeti vse bolečine, ki bi ga zopet združile z njegovimi ljubimi, katere so mu Apači pred leti pomorili. Malo pred solnčnim vzhodom pa se v taborišču prikaže Sivi Medved, in položaj se je naenkrat popolnoma spremenil. Takoj se je vršil ponovni vojni svet, in kakor so se drugi glavarji upirali, je konečno 'Sivi Medved s svoj osilno voljo pr^ magal vse ovire. Spremljan od drugih glavarjev stopi Sivi Medved, proti staremu možu: "Ivriionos," reče glavar, "je prost. Lahko se vrne k bledo-ličnikom. Moji mladi vojniki ga sledove Komanča in bodo spremljali, doktor ne za-Roke, toda nihče nI gleda obraza svojih prijate- ili proti jutru in naznanili, da se Apači umaknili proti se--vzhodu v gorovje. Tam se nameravali združiti z dru-ii vojniki, in če bi bilo tre-celo s Komanci. Don Kar-je radi tega silil, da se »ra Apača takoj preganjati, tudi grof je bil istih mislij. Silil je torej na vso moč, da se kompanije čim hitreje zberejo. _id vsem tem vrvenjem in ravilom pa je dobil še dovolj k, da se je poklonil svoji za-»nki kot pravi kavalir. Se-ita je bila mrzla kot vedno, natančen opazovale« bi do-,da se skriva včasih pod odgovori prikrita jeza jenega ponosa, je vprašal ogleduhe, če el kaj določenega vedeti. Romanca je vedel samo ki se je pa čuval ziniti lico. Pri zborovanju čaat-se je sklenilo, da se na-hacienda za oporfio točko lih operacij, radičesar se haciendi majhna posad-jod poveljstvom kapitana ikunha, dočim naj bi don tevan skrbel za zvezo med jmasom in ostali haciende-v bližini. Obvesti se naj tudi morska vlada o grofovih de-Ida se deluje potem po skup-11 načrtu proti Indijancem, latior je Še enkrat zatrdil, da fe bo vršila poroka takoj ko so Indijanci popolnoma premagam in pregnani. Ves je bil vesel, (ter dobi tako i^orenjaškega zeta. Jean in Bonifacij sta dobila grofa povelje, da ostaneta v ciendi. Senorita Dolores je nala skrajno prijazno z dtč-in «voje čute je znala ta-skrivati, da nista niti Suza-niti grof najmanj sledila, da ttnoriti vse znano. Pred od->TTjdom je grof tudi naročil Bonifaciju naj neprestano poizveduje po Železni Rioki in po Jaguarju. 1 Med temi opravili je minilo poldne, in grof je ravno' dal povelje, da se vsa četa dvigne, ko se naenkrat prikaže Križo-nos, kar je vse prijetno izne-na lilo. Stari Križonos je prišel sicer brez orožja, toda na konju iz kraja od gorovja sem. Ko skoči pred haciendo s konja na tla, prihitijo njegovi tovariši in ga obkolijo. Nosil je š; svoj križ in tudi drugače mu niso ničesar vzeli. Pripovedoval je čudno zgodbo. Ko je bil pri izhodu iz vo tline presenečen od sovražnikov in premagan, je bil vesel, ker se j? posrečilo njegovemu spremljevalcu pobegniti. Vzeli' so mu sicer vse orožje, toda drugo mu pustili vse; ravnali so z njim s strahom in nekakim spoštovanjem. Dejstvo, da so 'dobili v roke najstarejšega sovražnika Apače-v, jih je precej petolažilo nad zgubljeno bitko. Videl je tudi da so Apači ranjenega Kleista in Vetrno Cvetlico odpeljali v drugo smer. S tem oddelkom je šel tudi lord Drisdale, izdajalec Lopez in Malajec. Njega so pa spremili proti drugem kraju. Križonos je bil dobro prepričan, kakšna smrt ga čaka, če se ne posreči njegovim prijateljem, da ga re- ■ ljudmi in mogoče se je že pojavila odo izdaja. Ekspedicija, ki je štela toliko različnih mož, se je mogla držati skupaj le z največjq strogostjo. Neprestani boji, malo počitka in grozeči Indijanci so pomnoževali nezadovoljnost ljudij, posebno, ker slednji niso dobili od rudečkar-jev noltenega plena, kakor so ljudje pričakovali. Dvakrat je zaostal denar, katerega je obljubila vlada in podjetniki, tako da je moral ltaciendero zastaviti svoj osebni kredit, da se je moštvo lahko plačalo. Lahko je misliti, da to ni nič kaj dobro upljivalo na razdražene ljudi. Grof ni imel pri sebi nikogar, na katerega bi se lahko popolnoma zanesel, O nesrečnem Kleistu še do danes ni dobil nobenega sporočila, Bonifacij in Suzana sta pa bivala še vedno na haciendi. Tako se je grofova volja vedno bolj grenila, postopal je brezobzirno, da celo surovo, in vse njegove lepe viteške čednosti s*ogrozile, da se umaknejo surovosti. V oiVem času se je po pariških listih zopet začelo pisati o grdfit in njegovih bojih v Meksiki. Celo govorilo se je med ljudmi, da namerava grof ustanoviti neodvisno krivino Sonoro, kadar bo gotov s svojimi sovražniki. Pariški listi sq bili tedaj polni o pre»d.rznih nakanah grofa. Njegovi stari bojevniki iz Algira so se naenkrat spomnili, da je grof pred svojim odhodom v Ameriko zapustil v Parizu nezakonskega sina. Ljudje so se začeli navduševati, in r<£'s se je v kratkem ustanvoila družba fantastičnih elementov. Toda predno so mogli kaj narediti, so nastopili drugi važni dogodki na pozo-rišče. Se večje zanimanje kot v Parizu, je vladalo v glavnem mestu republike M'eksiko. Meksi-kanski generali, ki bi radi pov-speli višje, so. pošiljali k grofu svoje poslance in ga skrivej prosili, naj se pridruži s svojimi četami njim. Grof je pa odklonili vse take prošnje, in navidez podpiral tedaj nega predsednika Meksike, a v resnici se je držal skrivnih načrtov, katere sta skovala skupaj 9 hacien-derom. Ti načrti so govorili, da se odtrgate države Sonora in Chihuahua pbpolno od meksikan-ske republike "' in se ustanovi neodvisna kraljevina, kateri bi bil postavljen kot kralj grof Bul bon. In čudno, kmalu so se novice o tem razširile v mek-sikanskem časopisju, in nihče ni vedel, kako so prišle te govorice pred časom nepoklicanim na uho. Gotovo je bilo, da je bil skoro vsak korak .zaveznikov takoj znan javnosti. Kljub tej izdaji pa sta se zaveznika dobro razumela, in njune priprave so napredovale vsak dan. Premaga Indijancev je naredila grofa zelo priljubljenega pri narodu, dočim je zlato in upljiv haciendera pomagal na drugem mestu gladiti pot. Kar se je pa tikalo divjih >n surovih mož pri eks-pediciji, je pa upal grof, da jih zadovolji takoj, ko pridejo na cilj. Dvakrat v teku dveh mesecev je obiskal haciendero Guaj-mas, in gtof je dvakrat posetil svojo zaročenko na haciendi. Vselej ga je spremljal poročnik Karbojal, katerega grof ni hotel pustiti samega pri ekspe-diciji, ker se je bal, da bi huj-skal ljudi. Senorita pa je bila proti grofu mrzla kakor vedno. Skrivala je sicer dobro" svoje načrte, toda njeno sovraštvo do grofa je rastlo z vsakim obiskom, ker je dobro vedela, kje Križonos je seveda silno začuden poslušal ta govor. "Ru-dečkar," reče, "zvedel sem toliko slabega od tebe" in tvojega naroda, da preziram darilo svojega življenja iz tvojih rok. Če je Bog hotel, da sem padel v vaše roke, tedaj sem pripravljen umreti," "Sivi Medved je velik glavar," odvrne Apač. Bli je v ro-kau bledoličnikov ter je prisegel na svoj kalumet, da pošlje Križonos a k ijjittt, Apač drži svojo besedo." Šele sedaj razume Križonos. da se gr:1 za izmeno, toda vendar še ni vedel ali bi šel ali ;ie. "Sivi Medved," reče, "ali veš, da sem jaz sovražnik tvojega naroda? Ali me poznaš?" "Ti si oče bePe srne." "Potem tudi veš, da je med nama boj na življenje in smrt, in via, ko odidem jaz od tukaj, ta moja reka ne bo prej mirovala, dokler ni maščevala senet mojih otrok na tvoji glavi in onih zlodjih," Apač pa zaniČljivo zmaje z rarmtii. "Pojdi!" reče. "Tvoja glava je bela. Moji mladi vojniki vedo, da Križonos ni čarovnik, in da jim sedaj ni več nevaren." Zaničljiv smeh sledi tem glavarjevim besedam. Ves potrt zapusti taborišče spremljan od dw!i vojnikov. Križnoos ni vedel, kdo je iz-posloval njegovo rešitev. Mislil je, da je to grofova zasluga, ker je mladi Diaz prosil zanj > ko je pa hotel o tem z Diazem govoriti, ni ta hotel ničesar slišati, pač pa j'? bil vedno pri njem in se pogovarjal o drugih stvareh. Prosil je tudi haciendera, da se sme pridružiti grofovi ekspediciji, kar je don F.stevan rad dovolil .Tako sta preživela marsikak večer ob taboriščnem ognju in si eden I grof preživi večere in noči, ka uahua se _ posam^^H^^ kov. 01 Križonosa, Jamarja in njegove sestre ni prišlo nikakor sporočilo na haciendo, dasi je senorita dobro vedela, da mora biti Jaguar v bližini, ker je večkrat dobila zjutraj venec dišečih cvetlic na svojem oknu. Edini, ki je znal nekoliko podrobneje razmere, je bil master Slong, ki je ostal zajedno z morskim razbojnikom na haciendi pri posadki. On je pod pretvezo. da je strasten lovec večkrat iskal po okolici haciende, vendar ni nikdar črhnil niti besedice, kaj je na teh pohodih videl ali slišal. 4 Dva meseca sta minila. Za-hajoče solnce je zlatilo strehe in gore v okolici. Nobenega sledu ni bilo več na haciendi o groznem boju, ki se je tukaj vršil pred nekaj le-dni, da nasprotno, vse se je odelo v svečanostno obleko. Raz streh raznih poslopij je viselo na stotine meksikanskih i»n bur-bonskih zastav, venci in girlan-de so krasile razne verande, da celo grive in rogovi živine ^0 bile ovite s cvetjem. Na vseh voglih in konceh so prižigali umetne ognje, dvorišče pa je blio razsvetljeno z lampijoni. Najeta godba črnih muzikan-tov je igrala poskočne komade, in v sredini dvorišča je plapolal mogočen ogenj, dočim so vakveri se pripravljali, da začno pražiti mastnega bivola. Bil je poročni dan mlade in lepe zapovedovalke na hacien-.di. V eni uri bi moral priti igrof Bulbon s svojimi četami, nakar bi se vršila poroka na dvorišču haciende,. kjer so pripravili poseben altar. Lepa nevesta, bogato okrašena, z diamanti, stoji na plat-' formi verande in gleda s praznim ter motnim pogledom na živahno življenje pod njo. Senator, qjen oče, jo je pravkar zapustil, da razdeli 11a dvorišču še zadnja povelja, in le adjutant guvernerja Juareza, don Karbojal stoji ob njeni strani. Tudi njegove oči so bile obrnjene proti ravnini pred haciendo. Dalje prihodnjič. vec. zvedel selich, Box 227, Aspen, NAZNANILO. Iz urada dr. Srca Marije, st. s: naznanja, da je odbor po preivdnosti določil posebno sejo, ker pri mesečnih vedno primanjkuje časa. Dne 25. julija se vrši v Knausovi dvorani seja, pri kateri vsaka lahko plača in dobi nove plačilne knjige. Vsaka sestra mora vedeti, da je pri mesečni seji nemogoče vse narediti, ker je preveliko članic, in vsaka teško čaka do 12. ure. Ta dan se ne bo nič ukrepalo, samo plačevalo, nakar gre lahko vsaka domov. S sestrskim pozdravom Ivana Pelan, tajnica. ---(59) POSEBNOSTI lUUar zavarovalni polici, velja tudi kadar ta in nepotrebnih potrebno lu aettonj. Vie Oglasite se pri meni prej ko Se priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland in 10. ceste od ure tjutraj do ft. ure svetor. A. H^IHFIVEnR* ^ Angleščina Po navodilo tloventko angleške slovnice, tolmača in anglelko rioi ▼aija. Knjiga trdo V platnu vesana stane 91 • — In jo je dobiti pri: V.J.KUBELKA, »V. I« SI, far mmmmmm Največja zaloga slovenskih knjig. PiMte po cenik. »OOOOOOOOC i i ^ VAŽNO za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domoyino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih, fete** Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali* Pošiljatve je nasloviti: FRANK. S AKSER 82 CORTUNDT ST, = NEW YORK, N. § Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. Severov Antiseptični Toaletni prašek (Severa's Antiseptic Toilet Powder) je potrebščina v Vročeni vremenu ko se potite aH po kopelji. Prepreča in o-I • lajša prišče, razpoke, soln-j! čno ogorelost, teši razflra- | J ženo kožo in jo naredi ža- |j metasto in volno. ! t Je prijeten po britju — neobhodno potreben za dete. Cena 25 centov. -—-o —-- i ZJUTRAJ j j ali kadar obujete čevlj e in j; nogavice, natrosite vanje j| 1 Severov prašek za noge (Severn's Foot Powder) S Vsrka vlago, prepreča znojenje in odpravi zoprni | vzdtih, jih napravi udobne i 17 odpravi srbečico. tr H il 1L x 4.4.4. * 4.4.4.4,4. + + 4.4.4.4.4.4.4» 4» 1— 1 ■ " T ~~ Čudna slabost. so. na druzemu pripovedovala razne dogodke, Se istega večera je odpotovala grofova ekspedicija prati Apače m, in pot jim je bila zda-tno olajšana, ker so imeli s seboj Križonosa, ki Je kazal pot. Tekom sledečih dveh mesecih je bil grof v svojih bojih proti Indijancem vedno srečen, dasi so mu domače oblasti in intrige zagrenile marsikako uro n inu delal? sitnosti povsod, Da, pri dar pride na haciendo. Suzana je kmalu spoznala, da jo- senorita zasleduje in so-l vraži. Vendar ni hotela o tem ničesar omeniti grofu, ker se je bala, da bi s tem grofa razjezila. Gotovo je bilo sedaj, da so Indijanci tako poraženi, da ne bodejo več napadali Sonore in bližnjih krajev. Med Komanči in Apaxi je zopet zbruhnil stari prepir, katerga so znali umetno zanetfti agentje meksikanske vlade in vedno bolj širiti med narod, ki so se konečno umrak- - Se- Cena 25 centov/ — o --- BOL V HRBTU znači $ kako obistno nepriliko. Ker jih ne morete nadomestiti, bi jih morali ' vdrževati zdrave m mo-vilo ne naredi to tako čne. Nobeno drugo zdra uspešno, kakor Severovo zdravilo I za obisti in jetra (Severa'8 Kidney and Liver Remedy) Cena 50c in $1.00. --—- o Prodajajo se v vseh lekarnah. Zagotovite se, da zavitek Nekatere osejie so podvržene napadom čudnih slabosti j, katerih vzrok 3i nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost pride naenkrat, brez svarila ter naredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč krat posledica nereda prebavijalnih organov. Lahko je želodec bolan, jetra aH odvajalni organi, mogoče je slaba kri, slabi živci. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brez vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na vseh pre-bavljalnih organih. •v f Očisti celo telo in Daje moč celemu telesu, daje bogato kri, regulira sistem. To zdravilo, katero lahko rabijo vsi člani družine in katero bi morali vseh slučajih, ko ge ne počutite dobro, je dobro znano Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO. m To naravno zdravilo je narejeno iz grenkih zeliSČ in rudečega vina, ima obširno polje delavnosti, ker ima tako veliko zdravilno moč pnne^dnO. sti prebavi jalnih organov, ki so podlaga zdravja celega telesa. To zdravilo bi morali rabiti pri: Želodčnih boleznih in odvajalnih orga nov, zaprtju in njegovi posle