URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 31 Ljubljana, sreda 16. oktobra 1974 Cena 8 dinarjev Leto XXXI 390. Na podlagi 136. člena, zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47-355/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o funkcijah in označbah funkcij, o uniformi, posebnih označbah, oborožitvi in posebni opremi milice ter barvi in emblemu službenih vozil I. FUNKCIJE IN OZNAČBE FUNKCIJ 1. člen Funkcije miličnikov so: pripravnik za miličnika, miličnik, pomočnik vodje varnostnega okoliša, vodja varnostnega okoliša, pomočnik komandirja oddelka, komandir oddelka, pomočnik komandirja postaje, komandir postaje, inšpektor, višji inšpektor in načelnik milice. 2. člen Označbo funkcij nosijo vsi miličniki in so.odvisne od delovnega mesta. Označbe funkcij se nosijo na naramkah plašča, površnika dežnega plašča, bluze in letne srajce in sicer: — pripravnik za miličnika: srebrno bel 10 mm širok našitek, ki je v obliki pravega kota všit na naramkah; kraka kota sta obrnjena proti zunanjemu robu naramke; vrhova krakov sta odmaknjena od zunanjega roba naramke 25 mm; — miličnik: enako označbo kot pripravnik za miličnika, le da je našitek zlato-rumene barve; — pomočnik vodje varnostnega okoliša: dva 10 mm široka zlato-rumena našitka, ki sta v obliki pravega kota všita na naramkah; presledek med našitkom je 5 mm, med zunanjim robom naramke in vrhom kraka bližnjega našitka pa 20mm; — vodja varnostnega okoliša: dva 10 mm široka zlato-rumena našitka, od katerih je eden všit vodoravno 10 mm od zunanjega roba naramke, drugi pa v obliki pravega kota s krakoma obrnjenima proti zunanjemu robu naramke; presledek med najbližjima točkama enega in drugega našitka je 15 mm; — pomočnik komandirja oddelka: 10mm širok pozlačen našitek, ki je všit vodoravno na naramki in 20 mm od zunanjega roba naramke; — komandir oddelka: dva 10 mm široka pozlačena našitka, ki sta všita vodoravno na naramki, presledek med našitkoma je 5 mm, med zunanjim robom naramke in bližnjim našitkom pš 20 mm; — pomočnik komandirja postaje: 20 mm širok po- zlačen našitek, ki je všit vodoravno 20 mm od zunanjega roba naramke; ' — komandir postaje: dva vzporedna pozlačena 20 mm široka našitka, všita vodoravno, in sicer: prvi 20 mm, drugi pa 45 mm od zunanjega roba naramke; — inšpektor: trije pozlačeni vzporedni našitki, od katerih je eden širok 20 mm, dva pa 10 mm; našitki so všiti vodoravno in sicer: prvi 15 mm, drugi 40 mm in tretji 55 mm od zunanjega roba naramke; — višji inšpektor: trije pozlačeni vzporedni'našitki, od katerih sta dva široka 20 mm, srednji pa 10 mm, našitki so všiti vodoravno in sicer prvi 15 mm, drugi 45 mm, tretji pa 60 mm od zunanjega roba naramke; — načelnik milice: trije pozlačeni vzporedni našitki, široki 20 mm, našitki so všiti vodoravno in sicer prvi 15 mm, drugi 40 mm in tretji 65 mm od zunanjega roba naramke. Učenci šole za miličnike — kadeti, nosijo na naramkah kot označbo srebrno bel 20 mm širok našitek, ki je vodoravno všit 30 mm od zunanjega roba naramke. II. UNIFORMA MILICE o) Zimska uniforma 3. člen Zimsko uniformo miličnikov sestavljajo: bluza, hlače, plašč, površnik, šal, usnjene rokavice, terenski čevlji, kapa, planinska kapa, srajca in kravata, nogavice in pas s prekoramnikom. Zimsko uniformo miličnic sestavljajo: bluza, krilo, hlače, površnik, pelerina, usnjene rokavice čevlji, škornji, baretka s ščitnikom, bela srajca in kravata, puli, nogavice in torbica. 4. člen Zimska uniforma je svinčeno modra. Moške nogavice so sive, ženske nogavice so kožne barve, kravata je modra, srajca je svetlo siva ali bela, puli je bel, pas s prekoramnikom je rjav, za prometno milico bel, usnjene rokavice, čevlji, škornji in torbica pa so črni. b) Letna uniforma x 5. člen Letno uniformo miličnikov sestavljajo: bluza, hlače, dežni plašč s pelerino, kapuco, zaščitnikom za hlače in preobleko za kapo, visoki ali nizki čevlji, pas za letne hlače, kapa, letna srajca, srajca s kravato in letne rokavice. Letno uniformo miličnic sestavljajo: bluza, krilo, dežni plašč s palerinico in kapuco, nizki čevlji, baretka s ščitnikom, bela srajca s kravato in letna srajca, nogavice in letne rokavice. 6. člen Letna uniforma je svinčeno modra. Čevlji so črni in običajne oblike. Letne rokavice so barve uniforme, za tiste, ki urejajo in nadzorujejo promet pa so bele. c) Dopolnilni deli uniforme 7. člen Za opravljanje določenih zadev in nalog dobijo miličniki dopolnilne dele uniforme določene v tej uredbi. 1 8. člen Dopolnilni deli uniforme so: usnjena obleka, kra-tek usnjen suknjič in posebne zaščitne rokavice, stra- žarski kožuh s stražarskimi škornji, siva zaščitna čelada, bela čelada za motoriste, svinčeno modra vetrovka, bela preobleka za kapo, beli narokavniki, krznen vložek za plašč, jopica, pumparice, smučarske hlače, jahalne hlače, planinski čevlji, dokolenke, delovna oblega, specialna in terenska uniforma, usnjeni škornji z ostrogami, gumijasti škornji in zaščitne rokavice. Miličniki, pri katerih narava dela to zahteva, dobijo poleg dopolnilnih delov uniforme: patrolno torbico, nahrbtnik, šotorsko krilo, odejo, varovalna očala, žepno svetilko, čutarico, porcijo, piščalko z vrvico in povesko dežurnega. 9. člen Dopolnilni del uniforme iz prejšnjega člena te uredbe pripada: — miličniku, ki opravlja službo na motornem kolesu: usnjena obleka, posebne usnjene rokavice, čelada, varovalna očala ter titovka; — miličniku, vozniku avtomobila in vodniku službenega psa, miličniku železniške milice in miličniku konjeniku: vetrovka ali kratki usnjeni suknjič;. — miličniku, ki opravlja opazovalno službo v mestih: zaščitna čelada; — miličniku, ki nadzira in ureja pron*ct na javnih cestah: bela prevleka za kapo, beli naroka vniki; — miličniku, ki kontrolira potniški promet na državnih mejah: zaščitne rokavice; — pilotu in aviomehaniku postaje letalske milice; letalski komplet, kot je določen za letalce in avtomehanike JLA; — miličniku, ki opravlja opazovalno službo, nadzira in ureja promet, opravlja službo zavarovanja ter drugo, zunanjo službo, kadar'to zahtevajo vremenske razmere: krznen vložek za plašč ali stražarski kožuh s stražarskimi škornji in rokavicami; — miličniku, ki sodeluje v gorsko-reševalni službi, miličniku, ki opravlja službo na gorskem mejnem prehodu in miličniku, ki opravlja službo na smučeh: pumparice z dokolenkami ali smučarske hlače, vetrovka, planinski čevlji in jopica; — vozniku motornega vozila in vodniku službenega psa: delovna obleka, gumijasti škornji in zaščitne rokavice; — miličniku konjeniku: usnjeni škornji z ostrogami in jahalne hlače; — miličniku iz čete milice: specialna uniforma — bluza, hlače, vetrovka z vložkom, planinska kapa, pulover, ogrinjalo za maskiranje in galoše; — miličniku med opravljanjem vojaškega strokovnega pouka: terenska uniforma — bluza, hlače, plašč ali vetrovka, planinska kapa, srajca s kravato in terenski čevlji. 10. člen Posebna letna uniforma je bela in je sestavljena iz bluze, hlač ali krila ter kape ali baretke s ščitnikom. K uniformi iz prvega odstavka tega člena dobi miličnik bele usnjene čevlje, tisti, ki ureja promet pa še bel dežni plašč s palerihico in zaščitnikom za hlače, belo majico, bele rokavice, bele nogavice in belo zaščitno čelado. III. POSEBNE OZNAČBE NA UNIFORMI MILICE 11. člen Posebne označbe so simboli za vrste dejavnosti v milici (splošna, prometna, mejna itd.) ter emblem mi- lice in šolskega centra za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve (šolski center RSNZ) in so sestavni del uniforme. Simbole za vrste dejavnosti nosijo miličniki na ovratniku uniforme, emblem milice in šolskega centra RSNZ pa na levem rokavu (10 cm od ramenskega šiva) ali na levi prsni strani pelerine. 12. člen -'Simbol na ovratniku je označba romboidne oblike. Podlaga je iz enake tkanine kakor bluza in plašč v velikosti 32 X 42 mm, obšita z zlato-rumeno vrvico, na njej pa je pritrjen kovinski znak. 13. člen Emblem milice je petbarvni znak na modri podlagi v obliki ščita v velikosti 70 X 85 mm z elementi grba SR Slovenije in napisom »MILICA«. Emblem šolskega centra RSNZ je štiribarvni znak na modri podlagi v obliki ščita v velikosti 80 X 85 mm z elementi grba SR Slovenije in napisom »ŠOLSKI CENTER RSNZ«. 14. - člen Znaki v romboidu na ovratniku so iz zlato-rume-ne kovine, in sicer: — plamenica velikosti 14 X 27 mm za splošno milico, železniško milico, milico za zavarovanje in za četo miliee; — razširjena krila, ki jih veže kolo z zvezdo v sredini, velikosti 32 X 15 mm za prometno milico; — mejni kamen z modro, belo in rdečo barvo; na beli barvi so zlato-rumene črke SFRJ, na vrhu kamna pa je peterokraka emajlirana rdeča zvezda; kamen in zvezda sta zlato-rumeno obrobljena; velikost znaka je 15 X 27 mm in je za mejno milico; — pokončna razpeta krila, ki jih spodaj povezuje zvezdica, velikosti 17 X 17 mm za letalsko milico; piloti nosijo tudi kovinsko značko pilota na levem zgor-' njem žepu; — podkev s prekrižanima sabljama velikosti 20 X 20 mm za miličnike konjenike; — Ura v velikosti 20 X 20 mm za godbo milice. 15. člen Učenci šole za miličnike — kadeti nosijo na ovratniku uniforme označbo šolskega razreda — 15 mm visoke rimske številke od I do IV iz srebrno bele kovine. IV. ZAŠČITA UNIFORME MILICE 10. člen Službena obleka, ki jo nosijo uniformirani delavci drugih državnih organov, zavodov in organizacij združenega dela. ne sme biti po barvi, označbah funkcij in posebnih označbah enaka uniformi milice. V. OBOROŽITEV. IN POSEBNA OPREMA MILICE 17. člen Za opravljanje z zakonom določehih nalog je milica oborožena in ima posebno opremo. 18 člen Oborožitev milice je: pištola, puška, polavtomatska puška, avtomatska puška, brzostrelka, puškomi- traljez, ročna bomba ter ustrezne naprave in pribor za to orožje in'naboji. 19. člen Posebna oprema milice je: gumijevka, sredstva za vklepanje in vezanje, plinska sredstva s solzivcem, sredstva za osebno varnost miličnika, patrolna oprema, kriminalistlčno-tehnična sredstva, sredstva za nadzor in usmerjanje prometa, sredstva za prisilno ustavljanje vozil, sredstva za kontrolo potniškega prometa čez državno mejo, prevozna sredstva za posebne namene, vodna in zračna plovila ter posebna sredstva za zveze in druga oprema, ki jo milica potrebuje pri opravljanju svojih z zakonom določenih nalog. / ' 20. člen Miličnik je za redno opravljanje' nalog oborožen s pištolo. 21. člen Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za osebe iž" 73. člena zakona o notranjih zadevah, če opravljajo delo miličnika. lvry,/v .. v*'*'’1; < VI. BARVA IN EMBLEM SLUŽBENIH VOZIL 22. člen Službena vozila organov javne varnosti so be!o-modra, razen vozil, ki se uporabljajo za posebne namene. Belo-modra službena vozila vozijo samo miličniki. 23. člen Emblem službenih vozil je petbarvni znak na modri podlagi v obliki ščita v velikosti 20 X 24 cm z elementi grba SR Slovenije in napisom »MILICA« nad ščitom. Emblem milice je nalepljen na obeh prednjih vratih službenega vozila. 24. člen Belo-modra barva in emblem službenih vozil sta zaščitena: nobeno drugo vozilo ne sme biti enako pobarvano in označeno. VII. POOBLASTILA 25. člen Delovtia mesta, za katera so predvidene funkcije predpisane v tej uredbi, se določajo z aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v republiškem sekretariatu za notranje zadeve. 26. člen Republiški sekretar za notranje zadeve: — določi označbe funkcij za posamezna delovna mesta miličnikov; — določi normative, po katerih dobijo miličniki In učenci šolskega centra RSNZ zimsko in letno uniformo; — predpiše kroj in dele zimske, letne in posebne letne uniforme ter dopolnilne dele uniforme in opreme; — določi sistemizacijo in tipizacijo oborožitve in posebne opreme v milici; — določi kdaj in s katerim orožjem (razen s pištolo) bo oborožen in s posebno opremo opremljen miličnik in enota milice; — določi normative glede barve službenih vozil. VIII. KONČNE DOLOČBE " 27. člen ' Funkcije, označbe funkcij, uniforma, posebne označbe, oborožitev in posebna oprema milice morajo biti usklajene s to uredbo do 31. decembra 1975. 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta uredba, se prenehajo uporabljati na območju SR Slovenije določbe uredbe o oborožitvi in opremi milice (Uradni list SFRJ, 6t. 20-307/67) in uredbe o funkcijah, označbah funkcij in uniformi milice (Uradni list SFRJ, št. 3-24/67, št. 15-200/ 69). 29. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-15/74 Ljubljana, dne 18. septembra 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične, republike Slovenije Predsednik Andrej Marine 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 898. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) in 6. člena družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva aU na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973 in aneksa k dogovoru (Uradni list SRS, št. 41-334/73) ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. ’entembra 1974, na 3. seji zbora občin dne 24. septem-h' 1974 in na 3 seji družbenopolitičnega zbora dne 'eptembra ’'"4 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1973 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna mesta Ljubljane za leto 1973, katerega sestavni del sta zaključni račun posebnega računa in zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen I. Zaključni račun proračuna izkazuje: ' din dohodke 135,748.009,83 izdatke 134,214.640,83 presežek dohodkov nad izdatki 1,633.369,00 II. Zaključni račun posebnega računa izkazuje: dohodke izdatke presežek dohodkov nad izdatki III. Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: a) obvezni del dohodke izdatke presežek dohodkov nad izdatki b) neobvezni del dohodke izdatke presežek dohodkov nad izdatki din 57,673.532,12 50,342.555,75 7,329.976,37 5.964.581.17 5264.581.17 47,62 47,62 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 1,533.369 din se prenese: — v neobvezni del rezervnega sklada razlika med dovoljeno in dejansko porabo 106.859 — v neobvezni del rezervnega sklada vračilo dio posojila železnici 72.228 — v mestne skupne rezerve 1,354.282 Presežek dohodkov nad izdatki posebnega računa v znesku 7,329.976,37 din se prenese kot dohodek posebnega računa za leto 1974. Presežek dphodkov nad izdatki obveznega in neobveznega rezervnega »klada se prenese v rezervni sklad za leto 1974 ločeno na obvezni in neobvezni del. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190 pred-74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik • Skupščine mesta . ... dohodkov Dohodki Ustvarjeno Glavni namen Razpored dohodkov Razporejeni, 79 0A dohodkov 01 Izobraževanje in vzgoja 2,568.000,00 2 Posebni občinski davek od prometa 02 Znanstvena dejavnost 2,200.000,00 proizvodov 85,956.596.20 03 Kulturno prosvetna dejavnost 32,930.660,45 3 Posebni občinski davek od 05 Zdravstveno varstvo 534.485,00 alkoholnih pijač 22 “/o dohodkov 32,733.675,65 06 Komunalna dejavnost 25,582.682,26 2 Posebni občinski davek od plačil 07 Delo državnih organov 41,214.345,78 za storitve 85 “/o dohodkov 2,158.862,30 08' 13 Narodna obramba Dejavnost družbenopolitičnih 5,378.000,00 3 Upravne takse 6,285.877,10 organizacij in društev 3,581.089,80 3 100 % dohodkov Sodne takse — udel. na rep. sodnih taksah 5,712.274,95 14 17 Negospodarske investicije Proračunske obveznosti iz preteklih let 17,603.184,30 1,340.128,25 3 Komunalne takse 2,492.092,05 18 Rezervni sklad 1,282.065,00 6 Drugi dohodki Prenesena sredstva Skupaj dohodki 408.631.55 0,03 135,748.009,88 19 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva Skupaj razpored 134,214.640,83 Pregled in razpored dohodkov posebnega računa proračuna mesta Ljubljane za leto 1973 Vrsta dohodkov Dohodki Ustvarjeno Vrsta izdatkov Razpored dohodkov Razporejeno 1 Prenesena sredstva 2 Dohodki od ukinjenih mestnih skladov 3 Dohodki za gradnjo prizidka sodnega poslopja v Ljubljani 4 Dohodki za investicije 5 Drugi dohodki Skupaj dohodki 27.133.793,72 454.877,80 1.844.700,00 26,121.730,00 2,117.430.60 57,672.532,12 1 Obveznosti iz anuitet 2 Investicije mestnega pomena 3 Program dolgoročnega razvoja Ljubljane 4 Avtomatska obdelava podatkov 5 Drugi izdatki 6 Obvezna rezerva Skupaj razpored 2,924.361,30 ' 42,175.335,55 1,588.800,00 , 3.126.933,35 470.763.65 56.362,00 50,342.555,75 899. Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št 7-31/73). 5 in 27 člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 17-93/71), 24., 124 in 166 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3., seji zbora združenga dela dne 24 septembra 1974 in na 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani 1. člen V odloku o ureditvi cestnega prometa v Ljubljan' (Uradni list SRS. št 22-486/72 in 42-814/72) se v 55 Členu spremeni prva vrstica in glasi: »Z denarno kaz- nijo 20 dinarjev se kaznuje za prekršek na kraju samem.« 2. člen 56. člen se spremeni in se glasi: »Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje za prekršek na kraju samem: 1. kdor na parkirnem prostoru, kjer je to določeno. pravilno ne uporabi parkirnega kartona (3. odstavek 6. člena), 2. kdor na parkirnem prostoru, kjer je to določeno, ne upošteva oziroma ne uporabi parkirne ure (2. odstavek 8 člena). 3. kdor parkira vozilo na javni cesti, ki je s posebnimi znaki pripravljane za čiščenje in odvoz snega (1. odstavek 15. člena), 4. kdor ravna v nasprotju z določbo 21. člena, 5. kdor vozi z ročnim vozičkom in triciklom na nožni pogon na območju iz 22. člena tega odloka (23. člen).« 3. člen Za 56. členom se doda nov 56a fien ki sc glasi: »Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek na kraju samem kdor parkira tovorno motorno vozilo ali avtobus v nasprotju z določilom, prvega odstavka 13. člena in na območju iz 22. člena točke a) tega odloka.« 4. člen V 57. členu se spremeni prva vrstica ter črta prva točka in se doda nova prva vrstica in nova 1. točka, ki se glasita: »Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek na kraju samem: 1. kdor vozi po posebnem prometnem pasu, označenem z rumeno barvo (44. člen),«. 5. člen Za 57. členom se doda nov 57a člen, ki se glasi: »Z denarno kaznijo 100 din se kazni ii« na kraju samem, kdor parkira ali vozi motorno vp-:lo v nasprotju z določbo 17. člena tega odloka.« 6 7 8 6. člen 59. člen se spremeni in se glasi: »Z denarno kaznijo od 500 do 3000 din se kaznuje 8a prekršek delovna ali druga organizacija, ki: 1. ne označi vseh postajališč s predpisanimi znaki 13. odstavek 41. člena), - . 2s. ne vzdržuje prometnih znakov in vozišč tako. kot določa 52. člen tega odloka. Z denarno kaznijo od 20 do 2000 din se kaznuje Poleg delovne ^Ji druge organizacije tudi odgovorna oseba.« 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 2. člen odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o Ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 42-814/72). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 193/pred-74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik » Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. 900. Na podlagi, 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7/70), 48., 124. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1974, na 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in na 3. seji družbenopolitičnega zbora sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane 1. člen V odloku o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št.’ 45-666/70) se v tarifi komunalnih taks, ki je sestavni del odloka, v tarifni št. 3. spremeni druga alinea, tako da se glasi: din — za tovornjake in avtobuse: 1. tovornjak do 12 ur parkiranja 22 2. tovornjak od 12 do 24 ur parkiranja 44 3. tovornjak s prikolico do 12 ur parkiranja 40 4. tovornjak s prikolico od 12 do 24 ur parkiranja 80 5. avtobus 12 ur parkiranja 10 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 194/pred'-74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Jtovič, dipl. inž. 1. r. 901. Na podlagi III. in V točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 22-571/73) ter 24,. 124. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela in na 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o soglasju k cenam za avtotaksl storitve na območju mesta Ljubljane 'I Naziv sklepa o soglasju k cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26-730/74) se spremeni in se pravilno glasi: »Sklep o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane.« II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 195/pred-74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r. 902. Na podlagi prve alinee 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni ist SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti — za gradbene posege na območju zazidalnega otoka CS-4 »Vrtača« 1. člen V drugem odstavku 1. člena odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) se izloči območje zazidalnega otoka CS-4 »Vrtača«, ki ga omejujejo osi naslednjih obstoječih ulic: Erjavčeva ulica, Prešernova cesta, Trg MDB, Tobačna ulica in Ziljskega ulica. 2. člen Za izločeno območje iz 1. člena tega odloka se ne izdela zazidalni načrt, zato se ustrezno popravi tudi grafični prikaz območij iz 2. člena citiranega odloka. 3. člen Izločeno območje iz 1. člena tega odloka se ureja na podlagi lokacijsko-tehnične dokumentacije, ki se izdela v skladu s pravilnikom, ki določa urbanistično .urejanje in gradbene posege na tem območju, katerega je pod šifro projekta 1930/74 v decembru 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. Ta pravilnik ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za to območje. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 196/pred-74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 903. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem plaj niranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane — za gradbene posege na območju zazidalnega otoka CS-4 — »Vrtača« - 1. člen V drugem odstavku 1. člena odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 39/67) se izloči območje zazidalnega otoka CS-4 »Vrtača«, ki ga omejujejo osi naslednjih obstoječih ulic: Erjavčeva ulica, Prešernova cesta, Trg MDB, Tobačna ulica in Ziljskega ulica. 2. člen Za območje zazidalnega otoka CS-4 »Vrtača« iz 1. člena tega odloka ne velja splošna prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč, zato se ustrezno popravi tudi grafični prikaz iz 4. člena citiranega odloka. ./ 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-, nem listu SRS. St. l97/pre^-74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. 904. Na podlagi 6. člena in drugega odstavka 23. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4/71) in 36. ter 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1974 in na 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 sprejela ODLOČBO o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi »Delavske univerze Boris Kidrič Ljubljana« (prečiščeno besedilo) 1 Poslovanje izobraževalne organizacije »Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana« (v nadaljnjem besedilu: delavska univerza), za katero je Mestni svet Ljubljana prevzel ustanoviteljske pravice s sklepom št. 010-038/67 z dne 19. aprila 1967, se uskladi z določili zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, 4-19/71) in nadaljuje s poslovanjem skladno z določili navedenega zakona. 2 Ime delavske univerze je: Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana. Sedež delavske univerze je v Ljubljani, Miklošičeva 26. 3 Delavska univerza je pravna oseba in je vpisana v register zavodov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. Rgz II-156/1. 4 Delavska univerza je samoupravna izobraževalo8 organizacija združenega dela, katere dejavnost je P°' sebnega družbenega pomena. 5 Naloge delavske univerze so: — ugotavlja potrebe, programira, izobražuje in vrednoti izobraževanje delavcev oziroma občanov, ki se izobražujejo pri delavski univerzi; — organizira zlasti izobraževalne oblike, ki omogočajo delavcem in občanom stalno izobraževanje in izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj ter idejnopolitična znanja,. ki so potrebna za delo, samoupravljanje in za osebno življenje delavcev in občanov; — razvija in izvaja verificirane oblike izobraževanja v skladu z zakonitimi predpisi ter strokovnimi navodili pristojnih organov kot npr. osnovno šolo za odrasle, tuje jezike idr.; — izdaja spričevala s splošno veljavnostjo za izobraževalne oblike, za katere je' verificirana pri republiškem sekretariatu za kulturo in prosveto, in to izobraževanje organizira po načrtih in programih, ki jih določa pristojni organ; — posreduje informacije in spoznanja o izobraže-ževanju odraslih ter nudi andragoško pomoč drugim organizacijam; — z dogovori in samoupravnimi sporazumi z organizacijami združenega dela organizira ter izvaja izobraževanje za njihove potrebe; • — razvija kulturno dejavnost, namenjeno dvigu splošne kulturne ravni občanov oziroma delavcev; — nudi pomoč delovnim in drugim organizacijam pri programiranju in organizaciji izobraževanja, izdelavi samoupravnih aktov in podobnih nalogah; — organizira pomoč za individualno učenje ter preverjanje znanja; — za potrebe izobraževanja nabavlja, izdeluje in posreduje udeležencem izobraževanja ter delovnim in drugim organizacijam ter posameznikom učila, učne pripomočke in opravlja tiskarske storitve. 6 Delavska univerza lahko izdaja spričevala s splošno priznano veljavnostjo za verificirane izobraževalne dejavnosti. 7 Delavska univerza ima svoj statut. Statut določa naloge, notranjo organizacijo, način volitev in odpoklic članov samoupravnih organov, načela medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, sklada in način financiranja. K statutu delavske univerze daje soglasje Skupščina mesta Ljubljane. , 8 Pri obravnavanju zadev posebnega družbenega po-. mena sodelujejo v organih upravljanja delavske univerze poleg članov delovne skupnosti tudi delegati kot Predstavniki Skupščine mesta Ljubljane, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter uporabnikov storitev delavske univerze. V skladu z določili prejšnjega odstavka imenujejo v organ upravljanja:: •— ustanovitelj — Zveza sindikatov Slovenije — mestni svet — Mestna konfnrenca SZDL —■ Mestna konferenca ZKS —■ Mestna konferenca ZMS — organizacije združenega dela — udeleženci izobraževanja 1 predstavnika 1 predstavnika 1 predstavnika 1 predstavnika 1 predstavnika 3 predstavnike 2 predstavnika Delavska univerza gospodari s premoženjem, ki ji je dano v upravljanje, ali si ga pridobi s svojim poslovanjem. » 10 Sredstva delavske univerze so: — sredstva, ki jih zagotavljajo z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi ter pogodbami družbenopolitične skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, interesne skupnosti ter občani, ki se izobražujejo; — druga sredstva. 11 Direktorja delavske univerze imenuje Skupščina mesta Ljubljane, potem, ko dobi mnenje delovne skupnosti. x 12 Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 198/preds.-74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 905. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1974, 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v upravni odbor sklada za gradnjo in opremo onkološkega inštituta v Ljubljani V upravni odbor sklada se imenuje tovariš Janez Strajnšak, dipl. inž. Št. 199/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 906. Na podlagi členov 6., 9. in 35. temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ, št 15/65) ter 125. in 182. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1974, 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o imenovanju mestnega javnega pravobranilca v Ljubljani Za mestnega javnega pravobranilca v Ljubljani se imenuje Nikola D m i t r o v i č. Št. 200/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 997. Na podlagi členov 6.. 9. in 35. temeljnega zakona o javnem pravobran^gjvu (Uradni list SliU, SL 15/65; ter 125. in 182. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupština mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 197*. 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o imenovanju namestnika mestnega javnega pravobranilca v Ljubljani Za namestnika mestnega javnega pravobranilca v Ljubljani se imenuje Sonja Rus-Boltar St. 201/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 908. Na doplagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter 125. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. Seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1974, 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k postavitvi Barbare Brecelj za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani. St. 202/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 909. Na podlagi 12: člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS. št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra >1974, 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o Izvolitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana Za sodnike občinskega sodišča I Ljubljana se izvolijo: Nataša J e lu š i č Tatjana Skubic Miroslava Belič Št. 203/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. , Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. 910. Na podlagi 12. člena zagona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74; je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1974, 3 seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana Razrešijo se sodniki občinskega sodišča I Ljubljana: Helena Vauhnik-Gabriel Mihaela Sotlar- Lavrič Razrešitev velja z dnem 30. IX. 1974. Št. 204/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 911. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125, in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1974, 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnika občinskega sodišča II Ljubljana Razreši se sodnik občinskega sodišča II Ljlibljana Darjan Smrdel Razrešitev velja z dnem 30. IX. 1974. St. 205/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 912. Na podlagi 38. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) ter na podlagi 7. člena statuta mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1974, 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika Skupščine mesta Ljubljane v svet mednarodnega centra za upravljanje podjetij v Javni lastnini 1 V svet mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini se imenuje tovariš , Tone Kovič, dipl. inž. II Sklep začne veljati z dnem ko je objavljen v Uradnem listu SRS. Št. 208/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 913. Na podlagi 38. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. 24. septembra 1974, 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet šole za medicinske sestre v Ljubljani I V svet šole za medicinske sestre v Ljubljani se imenuje tovarišica Karlina Remic II Sklep začne veljati z dnem ko je objavljen v Uradnem listu SRS. Št. 209/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1: r. 914. Na podlagi 206. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1974, 3. seji zbora občin dne 24. septembra 1974 in 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1974 sprejela SKLEP o podelitvi domicila mesta Ljubljane Mestnemu odboru zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918—1919 I Skupščina mesta Ljubljane podeljuje domicil mesta Ljubljane Mestnemu odboru zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918—1919 za posebne dosežke pri razvijanju narodne zavesti ter prizadevanjih za politično, nacionalno, kulturno in gospodarsko svobodo slovenskega naroda. II Ta sklep velja takoj. St. 188/preds. 74 Ljubljana, dne 24. septembra 1974. I Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 915. Občinska skupščina Celje je na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. oktobra 1974 po 65., 66. in 99. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64, 10/65, 43/76. 40/68 in 43/70) in po 146. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) 'sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Celje za leto 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Celje za leto 1973, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna za leto 1973. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po zaključnem računu za leto 1973 znašajo din: I. proračun dohodki izdatki nerazporejeni dohodki II. rezervni sklad dohodki izdatki nerazporejena sredstva • 3. člen Potrdi se med letom koriščenje sredstev rezervnega sklada za plačilo zapadlih obveznosti zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov. 4. člen Po 4. členu odloka o proračunu za leto 1973 se nerazporejeni dohodki proračuna za leto 1973 v znesku 1,222.007 prenesejo na poseben račun Skupščine občine Celje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu namensko za redno in razširjeno dejavnost šolstva. 5. člen Zaključni račun proračuna je sestavni del tega odloka. , 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-32/74 Celje, dne 1. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Celje za prof. Jože Marolt L r. 916. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 96. in 98. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) ter po 146. členu statuta občine Celje sprejela na sejah dne 1. oktobra 1974 ODLOK o uporabi dela sredstev rezervnega sklada občine Celje za odpravo posledic povodnji 1. člen Sredstva rezervnega sklada občine Celje se v višini 400.000 dinarjev brez obveznosti vračanja uporabijo za odpravo posledic povodnji, ki je prizadela del območja občine 17. junija 1974. Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabijo ža nadomestitev oziroma popravilo komunalnih objektov, ki jih je uničila ali poškodovala povodenj. : 77,756.794 ‘76,534.787 1,222.007 4.641.151 1,800.000 2.841.151 2. člen ' Komunalne objekte, za katere se bodo uporabila sredstva iz 1. člena tega odloka določi izvršni svet občinske skupščine. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-72/73-1/1 Celje, dne 1. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Celje za prof. Jože Marolt 1. r. 917. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta na osnovi 146. člena statuta občine Celje na sejah dne 1. oktobra 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine 1. člen V odloku o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-386/73 in 26-737/74) se prvi odstavek 5. člena spremeni in se glasi: * »Občinski upravni organ, pristojen za cene, odredi naj višji odstotek marže za vsa pomembnejša živila v prodaji na drobno.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-17/1974-1 Celje, dne 1. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Celje za prof. Jože Marolt 1. r. 918. \ Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 5. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 1. oktobra 1974 sprejela ODLOK o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju občine Celje 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja gradnja in upravljanje s toplotnimi napravami na območju občine Celje ter pravice in dolžnosti odjemalcev toplote iz toplotnih naprav. 2. člen \ Za gradnjo in upravljanje s toplotnimi napravami skrbi komunalna organizacija združenega dela. ki jo za to pooblasti izvršni svet občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: upravljalec). • 3. člen Odjemaleč toplote iz toplotnih naprav je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, ki gospodari s stavbo ali je njen lastnik, če prevzema toploto preko regulacijskih ali zapornih naprav, oziroma imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnih prostorov, če prevzema toploto preko energijskega števca. 4. člen Za toplotne naprave po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, ki služijo proizvodnji, razdelitvi in oddaji toplotne energije ter v enem sistemu oskrbujejo najmanj dvajset stanovanjskih enot in če kot nosilec toplote v sistemu služi voda. K napravam se štejejo tudi gradbeni objekti, ki so funkcionalno namenjeni strojnim toplotnim napravam (zgradbe kotlovnic, prostori podpostaj, kinete in podobno). Razmejitev do odjemalcev predstavlja energijski števec, skupna regulacijska naprava ali zaporna naprava za zgradbo. Toplovodne instalacije so tiste naprave, ki služijo razdelitvi in prevzemu toplote za memimi, regulacijskimi ali zapornimi napravami iz prejšnjega odstavka tega člena. » 5. člen Toplotne naprave so osnovno sredstvo upravljalca. Toplovodne instalacije so osnovno sredstvo investitorja, upravlja pa z njimi upravljalec zgradbe. 2. GRADNJA TOPLOVODNIH NAPRAV 6. člen Investicijskotehnična dokumentacija za toplotne naprave, toplovodne instalacije in druge naprave, ki služijo ogrevanju prostorov, mora biti usklajena s predpisanimi pogoji, po katerih se sklada z energetskimi programi in načrti področja, za katero je izdelana. Če za področje iz prvega odstavka tega člena ne obstajajo energetski programi in načrti, predpiše potrebne pogoje za izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije upravljalec. 7. člen Investitorji objektov iz 6. člena tega odloka so dolžni pred začetkom gradnje skleniti z upravljalcem pogodbo o financiranju toplo,nih naprav. Ne glede na pogodbo opravlja upravljalec nadzor nad gradnjo toplovodnih naprav. 8. člen ydeležba investitorjev se določi v sorazmerju med vrednostjo toplotnih naprav ter potrebno toploto za ogrevanje posameznih objektov. 9. člen K investicijskotehnični dokumentaciji za toplotne naprave, toplovodne instalacije in druge naprave, ki služijo ogrevanju prostorov, izda upravljalec soglasje. <■- 10. člen Investitorji, projektanti in graditelji toplotnih naprav ih toplovodnih instalacij, morajo upoštevati tehnični pravilnik o projektiranju in gradnji tovrstnih naprav, ki ga sprejme upravljalec in potrdi pristojni občinski upravni organ. V tehničnem pravilniku se določijo splošne smernice za projektiranje in gradnjo toplotnih naprav in toplovodnih instalacij. , 11. člen Priključitev toplovodnih instalacij na toplotne naprave se izvrši po tehničnem pregledu in potem, ko so izpolnjeni pogoji iz soglasja. 3. DOBAVA TOPLOTE 12. člen Dobava toplote je praviloma sezonska. Ogrevalna sezona se praviloma začne 15. septembra in konča 15. maja. V sezoni se začne ogrevanje oziroma dobava toplote, ko znaša po ugotovitvah hidrometeorološke službe zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 2. uri manj kot 1211 C, konča pa ko znaša zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri več kot 12° C. 13. člen Upravljalec dobavlja toploto izven sezone po posebni pogodbi z odjemalcem. 14. člen Upravljalec dobavlja in zaračunava toploto odjemalcu, ki je plačnik porabljene toplote. 15. člen Obveznosti upravljalen so zlasti naslednje: — da pripravi ali revidira vso tehnično dokumentacijo za gradnjo toplotnih naprav ali razširitev in rekonstrukcijo obstoječih, — da gradi toplotne naprave ali nadzoruje gradnje v skladu z določili tega odloka, — da dobavlja zadostne količine toplote, — da seznani porabnike z obratovalnimi predpisi, — da nadzira obratovanje toplovodnih instalacij, — da skrbi za vzdrževanje toplotnih naprav, — da obvešča odjemalce o prekinitvah dobave, — da v najkrajšem času odpravi motnje v dobavi, — da odgovarja za škodo na toplovodnih instalacijah, ki bi nastala zaradi obratovalnih napak toplotnih naprav, če te niso nastale zaradi višje sile. 16. člen Kot višja sila, ki vpliva na obveznosti upravljalca glede dobave toplote se štejejo zlasti: — nepredvideni naravni dogodki in večje okvare, — izpadi električne energije za obratovanje toplotnih naprav. 17. člen Obveznosti odjemalca oziroma investitorja so zlasti: • — da obvesti upravljalca o pričetku del na toplot- nih napravah ali toplovodnih instalacijah, — da opravi obratovalni preizkus toplotnih naprav in toplovodnih instalacij, — da obvešča upravljalca o motnj.ah na toplovodnih in stalacijah ali pri dobavi toplote, — -da odgovarja za škodo, ki bi nastala v zvezi z obratovalno nesposobnostjo toplovodnih instalacij, ' — da z .obratovanjem toplovodnih instalacij ne moti drugih odjemalcev, ,— da upravi)aleu omogoči pregled toplovodnih instalacij v vsakem času. 18. člen Upravljalec je dolžan obvestiti odjemalca o predvideni začasni prekinitvi dobave toplote z obvestilom v dnevnem časopisju in radiu. 19. člen "Upravljalec ustavi dobavo toplote po predhodnem obvestilu v naslednjih primerih: — če odjemalec moti dobavo toplote drugim odjemalcem, — če odjemalec ne dovoli upravljalen vstopa v prostore s toplovodnimi instalacijami, — če odjemalec ne plača odvzete toplote. 20. člen Upravljalec ustavi dobavo toplote brez prejšnjega obvestila: — če odjemalec poškoduje toplotne naprave ali svoje toplovodne instalacije tako, da je ogrožena redna preskrba s toploto, — če odjemalec odvzema toploto brez upravljal-čevega soglasja, — če odjemalec samovoljno posega v obratovanje toplotnih naprav, — če odjemalčeva toplovodna instalacija ogroža okolico. 21. člen Ponovna dobava toplote se prične potem, ko so odpravljeni razlogi, zaradi katerih je bila dobama toplote ustavljena in ko odjemalec poravna nastale stroške. 22. člen Ceno toplote določi upravljalec v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine. 23. člen Prevzete količine toplote se praviloma merijo s števci. V primeru, ko odjemalec prevzema toploto preko regulacijskih ali zapornih naprav, je lahko obračun stroškov ogrevanja pavšalen. 4. KAZENSKE DOLOČBE 24. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: — če v objektih za katere so bila izdana gradbena dovoljenja po uveljavitvi tega odloka, ne namesti merilnih naprav za merjenje individualno odvzete toplote, — če ne namesti interne naprave v skladu s soglasjem upravljalca. Z denarno kaznijo od 500 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi ‘odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 25. člen , Z denarno kaznijo od 300 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: — če ne izpolnjuje obveznosti iz 15., 17. in 18. člena tega odloka, — če moti dobavo toplote drugim odjemalcem’ (19. člen), — če ne dovoli upravljalcu vstopa v prostore s toplovodnimi instalacijami (19. člen). Z denarno kaznijo od 300 do 1.000 dinarjev se kazr nuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka "tega člena. Z denarno kaznijo od 500 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Upravljalec je dolžan prevzeti v upravljanje toplotne naprave, ki so bile zgrajene do uveljavitve tega odloka. O prenosu pravice uporabe na toplotnih napravah se sklene pogodba. 27. člen Splošni pogojj za dobavo in prevzem toplote, ki so določeni s t6m odlokom, veljajo, če se upravljalec in dobavitelj ali investitor ne dogovorita drugače. 28. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka opravlja občinska komunalna inšpekcija. 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. t St. 352-73/74-2 Celje, dne 1. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Celje za prof. Jože Marolt 1. r. 919. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 25. členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 20/65) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 1. oktobra 1974 sprejela ODLOK v o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in nagradi sodnikom porotnikom 1 2 3 1. člen Sodniki porotniki občinskega sodišča v Celju imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo zaradi opravljanja sodniške dolžnosti, povračila za izgubljeni zaslužek in do nagrade za opravljanje sodniške dolžnosti po določbah tega odloka. 2. člen N Stroški po tem odloku so potni stroški, stroški za prehrano in za prenočišče. Sodniki porotniki so upravičeni do povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena v višini, ki je določena za sodnike občinskega sodišča. 3. člen Sodniki porotniki, ki zaradi opravljanja sodniške dolžnosti izgubijo zaslužek imajo pravico do povračila izgubljenega zaslužka. 4. člen Sodnikom porotnikom, ki so delavci, pripada povračilo v višini dejanskega izgubljenega osebnega dohodka. Višino povračila za izgubljeni dohodek določi sodišče na podlagi potrdila organizacije združenega dela ali zasebnega delodajalca, kjer sodnik porotnik dela. Organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec izplača sodniku porotniku nadomestilo izgubljenega zaslužki, ng zahtevo organizacije združenega dela oziroma zasebnega delodajalca pa sodišče povrne sredstva v višini izplačanega osebnega dohodka. 5. člen psebe s samostojnim poklicem (kmetje, obrtniki in podobni), ki zaradi opravljanja dolžnosti sodnika porotnika izgube zaslužek, imajo pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Višino povračila iz prvega odstavka tega člena določi predsednik sodišča na podlagi podatkov o poprečnem dnevnem zaslužku, ki ga ugotovi pristojni občinski upravni organ občine Celje. Višina povračila se določi pavšalno, glede na poprečni dnevni zaslužek, ki ga dosegajo- osebe v posameznem samostojnem poklicu. 6. člen Nagrado sodniku porotniku določi predsednik sodišča po prosti presoji, vendar ne več kot 60 dinarjev za en dan opravljanja sodniške dolžnosti, 7. člen Po končani obravnavi na sodišču, najpozneje pa v 30 dneh po obravnavi, mora sodnik porotnik predložiti zahtevek za povračilo potnih stroškov, osebe iz 5. člena tega odloka pa tudi zahtevek za povračilo izgubljenega zaslužka. Ce ima sodnik porotnik pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka, mu sodišče izda potrdilo o opravljani dolžnosti sodnika porotnika. 8. člen Sklep o povračilu dejanskih stroškov, povračilu za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in o nagradi, izda predsednik sodišča ali od njega pooblaščeni sodnik na predlog predsednika senata. 9. člen Povračila in nagrade se sodnikom porotnikom izplačujejo iz namenskih sredstev, ki so predvidena v finančnem načrtu sodišča. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in nagradi sodnikom porotnikom (Uradni list SRS, št. 45-896/71). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-ned listu SRS. St. 113-8/1974 Celje, dne 1. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Celje za prof. Jože Marolt 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 920. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SRS (Uradni list SRS, št. 32772), odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica 1. člen V prvem odstavku 2. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 26/73) se besede Skupščina občine Cerknica spremene in glase: »Izvršni svet Skupščine občine Cerknica«. 2. člen V prvem odstavku 3. člena se besede svet za gospodarstvo pri Skupščini občine Cerknica spremene in glase: »Izvršni svet Skupščine občine Cerknica«. 3. člen V prvem odstavku 4. člena se besede svet za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem pri Skupščini ob ih ne Cerknica spremene in glase: »Izvršni svet Skupščine občine Cerknica«. 4. člen V prvem odstavku 7. člena se besede svet za gospodarstvo pri Skupščini občine Cerknica spremene in glase: »Izvršni svet Skupščine občine Cerknica«. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-10/73-1 Cerknica, dne 7. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. 921. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 168. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 24. septembra 1974 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica za leto 1974 1. člen S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč kot osnova za določitev odškodnin za razlaščeno stavbno zemljišče. 2. člen Povprečna gradbena cena za 1 m2 uporabne površine znaša: — v I. coni — v II. coni — v III. coni — v IV. coni 3.500 din 3.200 din 3.000 din -3.000 din Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljašča znašajo: — v I. coni 20 "/o — v II. coni 15 Vo — v III. coni 10 °/o — v IV. coni 5 ”/o od vrednosti zgradbe od vrednosti zgradbe od vrednosti zgradbe od vrednosti zgradbe Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini: — v I. coni 3,0 "/o — v II. coni 2,5 °/o — v III. coni' 2,0 »/o — v IV. coni 2,0 o/o od vrednosti zgradbe od vrednosti zgradbe od vrednosti zgradbe od vrednosti zgradbe 3. člen Posamezne cone obsegajo: I. cona — zemljišča na območju urbanističnega načrta Cerknica II. cona — zemljišča na območjih naselij, ki se urejajo z zazidalnimi načrti III. cona — zemljišča na območjih, ,ki se urejajo z urbanističnim redom IV. cona — zemljišča, ki so namenjena za gradnjo počitniških hišic 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-7/73-1 Cerknica, dne 7. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Cerknica 4 Slavko Tomič, dipl. oec. L r. SKUPŠČINA OBČINE LENART 922. Po 65. in 66. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68, 43-232/70) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1974 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1973 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1973, ki obsega: a) zaključni račun proračuna občine dln — dohodki 10,245.841,87 — izdatki 9,883.972,35 — presežek dohodkov nad izdatki 361.869,52 b) zaključni račun rezervnega sklada din — dohodki 716.269,55 — izdatki — — presežek dohodkov nad izdatki 716.269,55 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1973 v znesku 361.869,52 din se razporedi na: din — posebni račun za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti občine Lenart 276.410,00 — temeljno kulturno skupnost Lenart 12.592,00 — sklad opreme upravnega organa SO Lenart 72.867,52 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Lenart v znesku 716.269,55 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1974. 4. člen Pregled doseženih dohodkov in razporeditev dohodkov sta zajeta v bilanci o izvršitvi proračuna za leto 1973, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-dnem listu SRS. St. 400-2/72-277 Lenart, dne 30. septembra 1974. Predsdnik Skupščine občine Lenart Božo Tuš L r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov v bilanci proračuna občine Lenart po zaključnem računu za leto 1973 Vrsta dohodkov Dohodki Predvideno po planu Doseženo din št. gl. namena 2. 3. 5. Davki iz osebnega dohodka in na dohodek Davki Takse Dohodki po posebnih zveznih predpisih Dohodki organov in razni drugi dohodki Dopolnilna sredstva Prenesena sredstva 4,897.500 5,117.286,40 3,693.000 3,644.668,60 490.000 464.917,80 150.000 143.449,60 50.000 800.700 41.000 33.819,60 800.700,00 41.000,02 04 05 06 07 08 12 15 16 17 18 19 Razpored dohodkov Kulturno prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Narodna obramba Dejavnost krajevnih skupnosti Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investi cije Gospodarske investicije Gospodarski posegi Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Rezervni sklad Nerazporejeni dohodki Posebni račun za izravnave v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti Presežek dohodka nad izdatki Predvideno po planu 420.369 1,536.558 942.222 250.000 3,907.400 150.000 1,118.398 315.082 511.500 60.751 95.984 133.325 142.981 10,122.200 Izvršeno din 408.921,65 1,534.939,40 935.338,75 243.449,60 3,881.034,95 150.000,00 120.000 120.000,00 417.630 417.630,00 1.118.360,45 315.080.55 509.201,00 60.750,55 82.120,90 107.144.55 9,883.972,35 361.869,52 Skupaj 10,122.200 10,245.841,87 923. Po 43. členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SHS, št. 27-253/72) in 163. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je zbor krajevnih skupnosti na 3. seji dne 30. septembra 1974 sprejel ODLOK o spremembi odloka o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja 'stavbnih zemljišč v občini Lenart 1. člen Odlok o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 51-988/71) se v 2. členu spremeni tako, da se številka »1.600« zamenja s številko »2.500«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-5/71 Lenart, dne 30. septembra 1974. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart Slavko Kurečič 1. r. 924. Po tretjem odstavku 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list' SRS, št. 13-98/74), pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) ter 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart 1. člen Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 21-473/72)* se v 2. členu spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi: »Povprečna gradbena cena za en m* stanovanjske površine znaša za leto 1974 2.500 din.« 2 2. člen Ta odlok zgčne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-3/72 Lenart, dne 30. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš L r. 925. Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), in 5. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1974, sprejela ODLOK o spremembi odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov ter o vzdrževanju čistoče na javnih odlagališčih na območju mestnega naselja Lenart 1. člen V prvi točki 24. člena se namesto besede »hišni svet« vstavijo besede: »predsednik hišnega sveta, hišnik in druga odgovorna oseba«. 2. člen Po 2. odstavku 24. člena se doda še 3. odstavek, ki glasi: »Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje: — odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz 1. in 2. točke drugega odstavka 24. člena.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-5/67 Lenart, dne 30. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš L r. 926. Po 162. in 163. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 66. členu zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/71) sta zbor združenega dela Skupščine občine Lenart na 3. seji dne 30. septembra 1974 in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart na 3. seji dne 30. septembra 1974 sprejela SKLEP o ustanovitvi komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lenart 1 Ustanovi se komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lenart. 2 Naloga komisije je, da spremlja razvoj prometa in skrbi za prometno vzgojo šolske mladine, voznikov motornih vozil in ostalih prebivalcev v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/71). St. 020-20/74 Lenart, dne 30. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš L r. 927. Po 163. in 164. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in po drugem odstavku 3b člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 6-26/68, 20-114/70 in 11-86/73) sta zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Lenart na 3. redni seji dne 30. septembra 1974 sprejela SKLEP o ustanovitvi komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju občine Lenart 1 Ustanovi se komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju občine Lenart. 2 Naloga komisije je, da.daje izvid in mnenje glede stopnje in vrste otrokove prizadetosti ter razvrsti otroka v skladu z določili pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 8-65/74). St. 56-3/64 Lenart, dne 30. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 928. Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1974 sprejela ODLOK o nadomestilu osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov delegatom in funkcionarjem občinske skupščine 1. člen Delegat občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: delegat), funkcionar, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina in ki opravlja določeno funkcijo v občinski skupščini ali njenih organih (v nadaljnjem besedilu: funkcionar) ter član voljenih in imenovanih organov občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: član), ima pravico do nadomestila mesečnega osebnega dohodka in drugih povračil stroškov po določbah tega odloka in družbenega dogovora o osnovah jn merilih za določanje nadomestil voljenim in imenovanim funkcionarjem družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti v občini Lenart (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor). 2. člen Funkcionarju občinske skupščine pripada nadomestilo osebnega dohodka in druga nadomestila v višini in ob pogojih, ki jih določa družbeni dogovor. Za funkcionarja občinske skupščine sc po tem odloku štetejo: predsednik občinske skupščine, predsed- niki zborov občinske skupščine, tajnik občinske skupščine ter predsednik in člani izvršnega sveta občinske skupščine. 3. člen Delegatu, funkcionarju ali članu, kateremu ne pripada mesečno nadomestilo osebnega dohodka po določbah 3., 4. in 5. člena družbenega dogovora, se lahko prizna za posebno angažiranost občasna nagrada, ki 1 2 v enem koledarskem letu ne more presegati dvakratne višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu. 4. člen Višino mesečnega nadomestila osebnega dohodka po 2- členu in višino občasne nagrade po 3. členu tega odloka, določi komisija za volitve in iinenovanja občinske skupščine. Pri določitvi .višine mesečnega nadomestila osebnega dohdka in občasnih nagrad komisija upošteva družbeni pomen funkcije, značaj, obseg in zahtevnost dela, strokovnost, delovne izkušnje ter rezultate dela. 5. člen Delegat, funkcionar oziroma član ima pravico do nadomestila izgubljenega dela osebnega dohodka in druga nadomestila za tisti čas, ko sodeluje na sejah in delovnih sestankih teles, katerih član je ali če po naročilu opravlja naloge, ki terjajo odsotnost iz delovnega mesta v skladu z določili družbenega dogovora. 6. člen Delegatu, funkcionarju oziroma članu pripadajo za službeno potovanje dnevnice, potni stroški in druga povračila v skladu z družbenim dogovorom. 7. člen Delegatu, funkcionarju oziroma članu ter drugim udeležencem pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza ob naslednjih pogojih: — če so se udeležili seje, sestanka ali razgovora, na katerega so bili vabljeni, — čc je kraj njihovega stalnega prebivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo, sestanek ali razgovor uporabljati javno prevozno sredstvo v medkrajevnem prometu. 8. člen Potni stroški se povrnejo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom. Za prevoz z lastnim vozilom se priznajo potni stroški iz prejšnjega odstavka. 9. člen Če ni možnosti prevoza z javnimi prometnimi sredstvi, ker: — niso uvedena javna prevozna sredstva na določenih relacijah, — jih glede rta čas seje, sestanka oziroma opravka. ni mogoče koristiti, se delegatu, funkcionarju oziroma članu v skladu s 7. in 8. členom tega odloka prizna povrnitev stroškov za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom v višini 0,40 din za prevoženi kilometer. 10. člen Nalog za. izplačilo potnih stroškov izda odredbodajalec proračuna občine na podlagi evidence, ki jo vodi skupščinska služba. 11. člen Sredstva za nadomestilo mesečnega osebnega dohodka, nadomestila za izgubljeni osebni dohodek za udeležbo na sejah, dnevnice, povračila potnih stroškov in druga nadomestila po družbenem dogovoru delegatom, funkcionarjem oziroma članom, se zagotovijo v vsakoletnem proračunu občine Lenart. 12. člen Komisija za volitve m imenovanja mora izdati individualne odločbe na podlagi določb tega odloka. 13. člen Komisija ?a volitve in imenovanja skrbi za izvajanje tega odloka in daje pojasnila za njegovo uporabo. 14. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o višini mesečnega nadomestila osebnega dohodka in drugih nadomestil voljenim funkcionarjem Skupščine občine Lenart (Uradni Ust SF.S, št. 4-50/72) in odlok o povračilu stroškov in izgubljenega dela osebnega dohodka odbornikom, članom svetov in komisij Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-51/72 in 29-680/72). 15. člen » Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1974. St. 010-12/62 Lenart, dne 30. septembra 1974. Predsednik Skupščine občipe Lenart Božo Tuš 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 929. Na podlagi določil temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 17/74) ter 1Ž2. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija na seji dne 24. septembra 1974 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1973 1. člen Zaključni - račun proračuna občine Litija za leto 1973 vsebuje: 1. Skupni dohodki po bilanci 2. Skupna razporeditev dohodkov po bilanci proračuna 3. Skupni presežek dohodkov oziroma skupni primanjkljaj po zaključnem računu 2. člen Presežek po zaključnem računu se razporedi za prenos v proračun za leto 1974 3. člen Ta zaključni račun velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/63 Litija, dne 24. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. din 10,098.8777,57 9,995.947,80 102.929,77 102.929,77 102.929,77 Pregled dohodkov in razporeda dohodkov po zaključ nem računu proračuna Vrata Plan po rebalanci dohodka Dohodki in po poznejših Izvršeno spremembah !. Davek iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja 4,894.550 4,780.200,55 2. Davek od prometa blaga 3,643.200 3,437.850,95 3. ■ Takse 586.000 440.962,80 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih 920.000 769.778,45 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 129.000 125.339,75 7. Namenska dopolnilna sredstva 421.750 421.750,00 9. Prenesena sredstva 123.000 122.995,07 Skupaj: 10,717.500 10,098.877,57 St. Plan po rebalanci glav. Razporeditev dohodkov in po pozpejših Izvršeno namena spremembah 03 Kultumoprosvetna dejavnost 403.300 382.720,50 94,89 04 Socialno skrbstvo 1,565.100 1,496.594,75 95,62 05 Zdravstveno varstvo 574.040 310.416,45 54,07 06 Komunalna dejavnost 1,842.880 1,591.070,55 86,33, 07 Delo državnih organov 4,061.020 4,011.179,60 98,77 08 Narodna obramba 200.000 150.000,00 75,00 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 524.000 523.811,00 99,96 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 750.260 754.535,45 100,56 14 Negospodarske investicije 492.000 487.859,80 99,15 15 Gospodarske investicije 28.000 27.283,30 97,44 16 Gospodarski posegi 135.000 127.324,60 94,24 17 Proračunske obveznosti iz prešnjih let 10.000 8.629,80 86,29 18 Rezervni sklad 101.800 94.522.00 92,85 19 Nerazporejeni dohodki 30.000 30.000.00 100,00 Skupaj: 10,717.500 9,995.947,80 93,26 930. Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) ter 204. Člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne 24. 9. 1974, zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1974 ir. družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1974 sprejela ODLOK o izobešanju zastav v občini Litija 'l. člen Delovne in druge organizacije ter poslovne enote, hišni sveti, lastniki in upravitelji • zgradb na območju občine Litija izobesijo na dan državnih, republiških in občinskega praznika, ob posebnih prilikah, pa tudi na javen poziv pristojnega organa državne in republiške zastave. Ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv pristojnega organa je treba izobesiti žalne zastave ali državne oziroma republiške zastave na pol droga. 2. člen Poseben ali splošni poziv iz L člena tega odloka mora pristojni organ objaviti preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način. 3. člen Izobešene zastave morajo ustrezati ustavnim določilom. 4. člen Velikost izobešene zastave mora biti v razmerju i : T. 5. člen V smislu določil 1. člena tega odloka mora biti na vsaki stanovanjski, poslovni stavbi ali zgradbi izobešena najmanj ena zastava. 6. člen Na stavbah z več vhodi morajo biti na vsakem delu zgradbe, ki ima svoj vhod, vtične konzole. Kadar ima zgradba več vhodov, se mora izobesiti zastava na vsakem delu, ki ima svoj vhod. Ce se izobešajo tri zastave, mora biti državna zastava v sredini. Stolpnice in posebno visoke zgradbe imajo lahko izobešene zastave na drogih — jamborih. Vtičnice (konzole) in jambori za izobešanje zastav morajo biti nameščeni do 31 marca 1975. na novih zgradbah pa pred vselitvijo oziroma uporabo. 7. člen Izobešene zastave ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali drugače poškodovane. 8. člen Zastave se izobesi dan pred praznikom, pospravi pa najkasneje v 24 urah. ko mine razlog, zarad’ katerega so bile izobešene. V istem roku je trebo pospraviti tudi razne transparente in druge priložnostne okraske. 9. člen Na javnih prometnih površinah opravlja izobešanje zastav zato nnnblaščcna delovna organizacija po določilih tega odloka. 10. člen Zastave tujih držav se izobesijo na poseben poziv pristojnega organa, ki je dolžan tudi priskrbeti zastave, ki naj se izobesijo. 11. člen Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druge delovne organizacije: — če ne preskrbi, da so ob državnih, republiških ali občinskem prazniku in ob posebnih prilikah izobešene zastave v smislu določil tega odloka, — če v roku, ki ga določa ta odlok ne poskrbi za namestitev vtičnih mest ali mest za izobešanje zastav. Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije ali hišnega sveta oziroma občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Kazenska določila iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na občana se bodo uporabljala le za kršitelja mesta Litija, večjih strnjenih naseljih in ob glavnih prometnih cestah. 12 člen Izobešanje neustreznih zastav, nepravočasna odstranitev ter izobešanje zastav tujih držav brez poziva pristojnega organa se kaznuje po določilih zakona o prekrških zop^r javni red in mir. 13. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinski upravni organ za notranje zadeve. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/74 Litija, dne 25. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 931. Na podlagi 1204 člena statuta občine Litija (Uradni Hit SRS, št. 23/74) 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list SRS, št 16/74) je zbor združenega dela na seji dne 24. septembra 1974. zbor krajevnih skupnosti na seji dne 24. septembra 1974 in družbenopolitični zbor na seji sprejel ODLOK o ureditvi plakatiranja v Litiji in Šmartnem 1. člen S tem odlokom se ureja lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav v mestu Litija in Šmartnem. 2. člen V mestu Litija in Šmartnem je lepljenje in nameščanje plakatov dovoljeno samo na mestih, ki so za to določena. ' 3. člen Mesta za lepljenje in nameščanje plakatov določi organ občinske skupščine Litija, ki je pristojen za gradbene in komunalne zadeve skupaj s krajevnimi skupnostmi. Delovne in druge organizacije, družbenopolitične organizacije in društva lahko imajo svoje oglasne table (panoje). Te pa morajo biti urejene in postavljene v soglasju z organom iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Nameščanje plakatov lahko opravlja proti plačilu naročnika Gradbeno obrtno podjetje »Komunala« Litija. Lastniki oglasnih tabel iz drugega odstavka 3. člena tega odloka lahko plakate nameščajo sami. 5. člen Plakati se smejo lepiti samo na oglasne table in podobne naprave, ki so določene za plakatiranje po določilu 3. člena tega odloka. Lastniki in uporabniki morajo oglasne table vzdrževati. Izjemoma je plakate in obvestila, ki so splošnega družbenega pomena možno nameščati tudi v izložbena okna in druga primerna mesta. 6. člen Delovne in druge organizacije, družbenopolitične organizacije in društva morajo v 48 urah pospraviti vse lepake, ko je prenehal razlog za kar so bili nalepljeni. 7. člen Z denarno kaznijo od 300 do 1.000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor lepi ali namešča plakate na mesta, ki niso za to določena, 2. kdor lepi in namešča plakate, ki za prireditev še nima dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve po zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah (Uradni list SRS, št. 20/73), 3. uporabnik ali lastnik, ki naprav za plakatiranje ne vzdržuje, 4. kdor je plakate nalepil pa jih po določilih 6. člena ne pospravi. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek od 100 do 500 dinarjev. 8 9 8. člen Predlog za upravno-kazenski postopek za prekrške po tem odloku daje za komunalne zadeve pristojni upravni organ, PM Litija ali občinski organ za notranje zadeve. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/74 Litija, dne 25. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 932. Na podlagi 161. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela 24. septembra 1974, zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1974 in družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1974 sprejela ODLOK o sestavi in nalogah stalnih delovnih teles Skupščine občine Litija in njenih zborov 1. člen Stalna delovna telesa skupščine občine Litija so: — komisija za družbeno nadzorstvo — komisija za prošnje in pritožbe — komisija za zadeve borcev in invalidov NOV — komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve — komisija za odlikovanja in občinska priznanja — statutarnopravna komisija — komisija za verska vprašanja — komisija za dograjevanje samoupravnega sistema — komisija za preventivno vzgojo v cestnem prometu ' — vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. 2. člen Stalna delovna telesa opravljajo naloge, določene s tem odlokom in drugimi predpisi. Občinska skupščina lahko določi stalnim delovnim tčlesom tudi druge stalne ali občasne naloge. 3. člen Stalna delovna telesa proučujejo predloge, predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina, proučujejo druga vprašanja, s svojega delovnega področja ter o svojih ugotovitvah poročaj® občinski skupščini in njenim organom ter predlagajo sprejem predpisov in drugih aktov. 4. člen Stalna delovna telesa opravljajo naloge iz svojega delovnega področja na sejah. Seja delovnega telesa je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Seje vodi predsednik delovnega telesa, če je predsednik odsoten pa vodi sejo član, ki ga določijo navzoči člani delovnega telesa za vsako sejo posebej. O sejah se piše zapisnik. 5. člen Člane stalnih delovnih teles imenuje občinska skupščina izmed delegatov in drugih delovnih ljudi in občanov. Predsednike stalnih delovnih teles imenuje občinska skupščina' izmed delegatov. 6. člen Za pripravo gradiva, izvrševanja sklepov ter opravljanje administrativnih del za stalna delovna telesa, so zadolženi tajniki stalnih delovnih teles, katere imenuje izvršni svet občinske skupščine. 7. člen Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in ugotavlja, ali se organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami delovnih ljudi in občanov in politiko občinske skupščine na področju gospodarstva in družbenih služb ter ali pravilno in smotrno upravljajo in uporabljajo družbena'sredstva. Komisija za družbeno nadzorstvo ima 5 članov. 8. člen , Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe delovnih ljudi, občanov, organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti ter predlaga pristojnim organom ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Naloga komisije je predvsem pomagati delovnim ljudem, občanom in organizacijam pri uveljavljanju zakonitih pravic ter skrbeti, da organi in organizacije pri reševanju vlog in pritožb odločajo v skladu s predpisi. Organi in organizacije so dolžni komisiji na njeno zahtevo posredovati podatke in pojasnila, ki so potrebna za njeno delo. Komisija za prošnje in pritožbe ima 5 članov. 9. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV proučuje socialno in materialno stanje borcev in invalidov NOV, borcev za severno mejo 1918/19 in slovenskih dobrovoljcev 1912/18, pomaga borcem in invalidbm NOV, borcem za severno mejo in slovenskim dobrovoljcem pri uveljavljanju njihovih pravic. Komisija ima 5 članov. 10. člen Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve spremlja in proučuje kadrovsko politiko v občini. Spremlja izvajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike in štipendiranje v občini, predlaga v skladu z zakonom občinski skupščini imenovanje individualnih poslovnih organov v organizacijah združenega dela posebnega družbenega pomena. Komisija predlaga občinski skupščini izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev, članov organov občinske skupščine ter predstojnikov občinskih upravnih organov, ki jih voli ali imenuje občinska skupščina. Komisija v okviru družbenega dogovora določa osebne dohodke in druga povračila stroškov voljenim in imenovanim funkcionarjem občinske skupščine. Imenuje delegate občinske skupščine v razpisne komisije organizacij združenega dela za imenovanje individualnih poslovnih organov in članov kolegijskih organov. Komisija ima 7 članov. 11. člen Komisija za odlikovanja in občinska priznanja obravnava predloge za podelitev odlikovanj SFRJ posameznikom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in društvom, za delo in dejanja, ki zasluži splošno priznanje ter daje mnenje o predlogih odlikovanj pristojnim republiškim organom. Vsako leto predlaga občinski skupščini Litija zaslužne delovne ljudi in občane za podelitev priznanja občine Litija. Komisija ima 5 članov. • 1 12. člen Statutarnopravna komisija obravnava osnutke odlokov in drugih predpisov občinske skupščine in njenih zborov, ugotavlja skladnost teh predpisov s statutom občine, zakoni in drugimi predpisi ter pripravlja predloge za spremembo in dopolnitve statuta občine. Komisija ima 5 članov. 13. člen Komisija za verska vprašanja spremlja in analizira dejavnost verskih skupnosti, skrbi da verske skupnosti delujejo v okviru predpisov, ugotavlja izven-cerkveno dejavnost verskih skupnosti ter v zvezi s tem daje mnenje in priporočila občinskim upravnim organom, ter poroča občinski skupščini. Komisija za verska vprašanja ima 7 članov. 14. člen Komisija za dograjevanje samoupravnega sistema spremlja uresničevanje ustavnih dolbčb v samoupravnih aktih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, jim daje strokovno pomoč in pobude za izdelavo teh aktov. Obravnava samoupravne sporazume o združeva-hju organizacij združenega dela in drugih organizacij, statute in druge samoupravne akte organizacij združenega dela in predlaga občinski skupščini pripombe k tem aktom. Komisija ima 7 članov. 15. člen Komisija za preventivno vzgojo v cestnem prometu proučuje cestno prometno problematiko v občini, pospešuje prometno vzgoje; in izobraževanje učencev v cestnem prometu, usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se bavijo z vprašanji varnosti cestnega prometa. Predlaga organom in organizacijam, ki se bavijo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti cestnega prometa in vzgoje v cestnem prometu ter opravlja druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. Komisija ima 7 članov. 16. člen Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov ima vsak zbor. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvolita na vsaki seji komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja- delegatov. Mandat komisije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora. Mandat komisije družbenopolitičnega zbora traja do konca mandatne dobe zbora. i Komisije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na začetku vsake seje zbora, komisija družbenopolitičnega zbora pa le na začetku prve seje zbora, pregledajo pooblastila delegatov ter o ^vojih ugotovitvah poročajo vsaka svojemu zboru. Vsaka komisija ima predsednika in 2 člana. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/74 z Litija, dne 25. septembra 1974. Predsednik / Skupščine občine Litija ^ Jože Dernovšck 1. r. 933. Na podlagi 82. člena statuta občine Litija (Uradni Ust SRS, št. 23/74) in 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) je Skupščina občine Litija nn seji zbora združenega dela 24. septembra 1974, zbora krajevnih skupnosti 24. septembra 1974 in družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1974 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove šolskih poslopij na območju občine Litija 1. člen Razpisuje se referendum d uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje in obnove šolskih poslopij (v nadaljnem besedilu: samoprispevek) na območju občine Litija. 2. člen Referendum se razpiše za celotno območje občine Litija. 3. člen Na referendumu se bo odločilo o uvedbi samoprispevka za financiranje izgradnje sledečih objektov: • gradnji 12-razredne osnovne šole s telovadnico na Graški Dobravi v Litiji, adaptaciji šolske zgradbe na Rozmanovem trgu v Litiji, gradnji telovadnice na Rozmanovem trgu, gradnji 3-razredne osnovne šole v Kresnicah, gradnji telovadnice v Šmartnem, gradnji prizidka štirih učilnic s telovadnico v Gabrovki, napeljavi centralnega ogrevanja v osnovnih šolah Jevnica, Polšnik in Kostrevnici, o sofinanciranju gradnje šolskih igrišč pri podružničnih šolah, sofinanciranju gradnje vzgojnovarstvenih objektov v Litiji in Šmartnem ter sofinanciranju gradnje otroškovarstvene kolonije na Debelem rtiču. Skupna predračunska vrednost objektov znaša po današnjih ocenah 27,000.000 dinarjev. 4. člen Referendum bo v nedeljo, dne 17. novembra 1974, od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinoka volilna komisija. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Litija, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 6 6. člen Samoprispevek se razpisuje za dobo petih let, in sicer od 1. julija 1975 do 30. .junija 1980 in bi ga plačevali naslednji zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Litija: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil in uživalci pokojnin v višini 1 °/o od neto osebnih dohodkov, 2. zavarovanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 1 % od katastrskega dohodka in poseka lesa, letno, 3. občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ter intelektualne storitve, 1 % od ugotovljenega čistega dohodka. 7. člen Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil izpod 1.200 din, 2. upokojenci, ki prejemajo izpod 1.200 dinarjev pokojnine in isti, ki prejemajo poleg pokojnine tudi varstveni dodatek, 3. kmetijski proizvajalci, 'katerih katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih površin ne presega 2.000 din. Samoprispevek se tudi ne plačuje od Socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, otroškega dodatka in nagrad učencev v gospodarstvu. 8. člen Predvidoma bomo v petletnem obdobju s samoprispevkom občanov zbrali 8,750.000 dinarjev. Pri sofinanciranju izgradnje objektov iz 3. člena tega sklepa bodo sodelovale tudi sampupravne interesne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela in občani iz tretje točke 6. člena. O sofinanciranju izgradnje objektov iz 3. člena tega sklepa sklenejo subjekti iz drugega odstavka tega člena poseben družbeni dogovor. 9. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE LITIJA glasovnica za referendum dne 17. 11. 1974 o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje in obnove šolskih, vzgojnovarstvenih in telesnokulturnih objektov v občini Litija za dobo petih let, to je od 1. julija 1975 do 30. junija 1980. GLASUJEM »PROTI« »gA« Glasovalec izpolni glasovnice tako, da obkroži besedico »ZA« če se strinja z -uvedbo samoprispevka, obkroži »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 10. člen Denarna sredstva za financiranje izgradnje šolskih objektov, zbrana s samoprispevkom, prispevkom samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu pri Temeljni izobraževalni skupnosti Litija. S sredstvi iz prejšnjega odstavka bo upravljal organ, v katerega imenujejo svoje delegate podpisnice družbenega dogovora iz drugega odstavka 8. člena tega sklepa. Ta organ Ima svoj statut, s katerim se podrobneje ureja poslovanje s sredstvi^ vsaj enkrat letno mora o svojem delu poročati občinski skupščini, podpisnicam družbenega dogovora in občanom. Informiranje p realizaciji programa se zagotavlja tudi z občinskimi in drugimi sredstvi javnega obveščanja. 11. člen Za zbiranje samoprispevka je odgovorna davčna uprava občine Litija. 12. člen * Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. 13. člen Osnutek odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka bo pred referendumom obravnavan na zborih volivcev v krajevnih skupnostih, seji občinske skupščine, na zborih delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, posredovan pa bo občanom tudi v posebni brošuri. 14. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-2/74 Litija, dne 25. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 934. Na podlagi 2. odstavka 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na §kupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. oktobra 1974 sprejela SKLEP o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela drugih delavcev pri samostojnih obrtnikih 1. člen S tem sklepom se dovoljuje, da smejo samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravljajo dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev. 2. člen Dovoljenje iz prejšnjega člena izda občinski upravni organ, ki je pristojen za registracijo delovnih pogodb na individualna vlogo zainteresiranega samostojnega obrtnika s predhodnim soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ter pri tem obvezno upoštevati ostala določila obrtnega zakoAa v zvezi z zaposlovanjem delavcev pri samostojnih obrtnikih. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. Predsednik ___ zbora krajevnih Predsednik skupnosti zbora združenega dela Silva Bauman-Čenčič 1. r. Viljem Grebenc 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 935. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 65. in 66. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67 in 40-302/68) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 27. septembra 1974 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1973 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1973, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Slovenske Konjice. 2. člen I. Zaključni račun proračuna izkazuje: dln — dohodke 13,083.347,85 — izdatke ' 12,965.097,33 — presežek dohodkov nad izdatki 118.250,52 3. člen II. Zaključni račun rezervnega sklada kazuje: — dohodke — izdatke — presežek dohodkov nad izdatki 4. člen Presežka dohodkov nad izdatki iz 2., in 3. člena tega odloka se preneseta kot dohodek za leto 1974. 5. člen Sklepni račun proračuna občine in rezervnega sklada občine za leto 1973 je sestavni del tega odloka. 6. člen 1 1 • Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/74-1 Slovenske Konjice, dne 27, septembra 1974. , Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. občine iz- 719.617,13 299.888,24 419.728,89 Pregled dohodkov in splošnega razporeda dohodkov Vrsta Doseženo dohodkov uonoaKi din i Davki iz osebnega dohodka 5,680.634,99 2 Davki — ostali 5,975.046,56 3 Takse 792.780,85 5 Dohodki po posebnih zvez- nih predpisih 108.461,65 6 Razni drugi dohodki 111.823,80 7 Namenska dopolnilna sredstva 414.600,00 9 Prenesena sredstva — Skupaj: proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1973 Glavni namen ' Razpored dohodkov Razpored din 01 Dejavnost izobraževanja in vzg. 2,220,152,00 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 729.037,41 04 Socialno skrbstvo ’ 1,962.147,41 05 Zdravstveno varstvo 878.643,60 06 Komunalna dejavnost 293.786,95 07 Delo državnih organov 4,846.286,70 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 384.000,00 14 Negospodarske investicije 663.466,76 16 Gospodarski posegi 48.072,90 17 Proračunske obveznosti Iz prejšnjih let 50.433,75 18 Vlaganja v rezervni sklad 118.679,00 19 Nerazporejeni dohodki 770.390,85 Skupaj 12,965.097,33 Presežek dohodkov 118.250,52 Skupaj: 13,083.347,85 1 936. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) in 258. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72, 3-5/73, 14-117/73 in 4-28/ 74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 27. septembra 1974 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1973 1 2 3 937. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) in 258 členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72, 3-5/73, 14-117/73 in 4-28'74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine, dne 27. septembra 1974 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1973, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. 2. člen Zaključni račun izkazuje: — obremenitev — vplačila — zaostanek dolga na dan 31/12-1973 — preplačila zavezancev na dan 31. XII. 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. 2. člen Zaključni račun izkazuje: — obremenitev — vplačila — zaostanek dolga na dan 31. XII. 1973 — preplačila zavezancev na dan 31. XII. 1973 din 8,931.240,84 6,806.587,50 2,467.610,20 342.956,86 din 1,283.056,25 978.956,10 337.895,40 i 33.795,25 3. člen Zaključni račun obsega: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev. 4 člen Ta odlok začne veljati o.mi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-8/74-1 Slovenske Konjice, dne 27. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik L r. 3. člen Zaključni račun obsega: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in pregled preplačil zavezancev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-12/74-1 Slovenske Konjice, dne 27. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 938. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 76. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 36-169/64, 43-334/67 in 40-302/68) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni Ust SRS, št. 10-236/74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 27. septembra 1974 sprejela SKLEP o soglasju k finančnim načrtom občinskih skladov za za leto 1974 I Skupščina občine Slovenske Konjice daje soglasje k finančnim načrtom občinskih skladov za leto 1974, in sicer: 1. Sklad za pospeševanje kmetijstva: — dohodki — izdatki 2. Komunalni sklad: — dohodki — izdatki 3. Sklad za financiranje potreb teritorialne obrambe: — dohodki — izdatki 4. Sklad za financiranje investicij družbenega standarda: — dohodki — izdatki 5. Gasilski sklad: — dohodki — izdatki 6. Sklad za zadeve borcev NOV: — dohodki — izdatki 7 Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč: — dohodki — izdatki II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/74-1 Slovenske Konjice, dne 27. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 939. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 24. členu zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-57/74) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni Ust SRS. št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1974 sprejela ODLOK o prenosu sredstev sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini iz stanovanjskega podjetja v upravljanje In gospodarjenje samoupravni stanovanjski skupnosti 1. člen Sredstva ter pravice in obveznosti sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnim, vložena v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja Slovenske Konjice po odloku o vložitvi stanovanjskih hiš in stanovanj v sklad stanovanjskega podjetja (Uradni vestnik Celje, št. 10-136/66) se s 1. oktobrom 1974 prenesejo v upravljanje in gospodarjenje samoupravni stanovanjski skupnosti občine Slovenske Konjice. Prenos sredstev ter pravic In obveznosti sklada stanovanjskih hiš iz prejšnjega odstavka tega člena se opravi na podlagi zaključne bilance na dan prevzema. 2. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: 1. odlok o določitvi delovnih in drugih organizacij za opravljanje posameznih zadev iz pristojnosti občinskega stanovanjskega organa, po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni'vestnik Celje, št. 35-482/66), 2. odlok o Vložitvi stanovanjskih hiš in stanovanj v sklad stanovanjskega podjetja (Uradni vestnik Celje, št. 10-136/66). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-8V4-1 Slovenske Konjice, dne 27. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice # Filip Beškovnik 1. r. 940. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 12. in 45. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16-110/67) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o urbanističnem programu občine Slovenske Konjice 1. člen V 6. členu odloka o urbanističnem programu občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št 37-761/71), se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Gradnja nove razdelilne transformatorske postaje v Slovenskih Konjicah se predvideva na delih parcel št. 290/1, 327, 290/2, 291 in 296 k. o. Slovenske Konjice in sicer na površini ca RO V 80 m z dovoznim cestnim priključkom na cesto 1/6 in potrebnimi daljnovodnimi koridorji. Grafična dokumentacija o dopolnitvi urbanističnega programa je priloga tega odloka. Lokacija za gradnjo razdelilne transformatorske postaje, ki je zaznamovana v ob toječem grafičnem delu urbanistične dokumentacije preneha veljati.« din 243.903,21 243.903,21 '2,137.972,26 2,137.972,26 1,028.754,60 1,028.754,60 7,833.695,91 7,833.695,91 191.682,82 191.682,82 299X183,11 299.083,11 1,937.300,00 1,937.300,00 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/70-3 Slovenske Konjice, dne 27. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. v 941. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 15. členu zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 49-160i/ 55), 23. členu pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 26-119/56), 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73 in 16-145/74) ter 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1974 sprejela ODLOK o pokopališkem redu v občini Slovenske Konjice, I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pokopališča na območju občine Slovenske Konjice so komunalne-sanitarne naprave, namenjene za pokopavanje umrlih oseb, ne glede na veroizpoved, narodnost in raso. 2. člen Pokopališča na območju občine Slovenske Konjice upravljajo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju, če ni pokopališče prenešeno v upravljanje komunalni delovni organizaciji po pogodbi, ki se sklene med krajevno skupnostjo in komunalno delovno organizacijo, v nadaljnjem besedilu »upravljalen pokopališča«. Za opravljanje pokopališke službe in pogrebne dejavnosti imenuje upravljalen pokopališča pokopališko upravo, sestavljeno iz 3—5 članov, ki ji predseduje član sveta krajevne skupnosti. Pravice in dolžnosti pokopališke uprave uredi upravljalen pokopališča s splošnim aktom. ■ 3. člen Na pokopališču sc pokopavajo: — vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali, če tako želijo svojci; — vsi, ki umrejo v sosednjih naseljih, če tako želijo svojci, ali če je tako želel pokojnik; vsi, ki umrejo izven pokopališkega okoliša, če izda dovoljenje za prevoz mrliča pristojen občinski organ. 4. člen Pokopališča v občini Slovenske Konjice obsegajo naslednje okoliše: 1. Pokopališče Slovenske Konjice: naselja: mesto Slov. Konjice, Blato, Prevrat, Zg. Pristava, Rezina. Brdo. CJabrovnik. Strtenik. Vešenik, Breg pri Konjicah. Konjiška vas. Nova vas pri Konjicah, Prežigal, Sp. Pristava. Perovec. Preloge nri Konjicah, Zeče, Polene, Dobrava pri Konjicah, Gabrov- Ije, Sp. Preloge, Škalce, Tepanje, Dobrnež in Tepanjski vrh. , 2. Pokopališče Zreče: naselja: Nova Dobrava, Sp. Zreče, Zg. Zreče, Rađana vas, Gračič, Boharina in Loška gora. 3. Pokopališče Vitanje: naselja: Vitanje, Brezen, Hudinja, Stenica, Ljub-nica, Paka in Sp. Dolič (del). 4. Pokopališče Loče pri Poljčanah: naselja: Loče pri Poljčanah, Krav j ek (del), Hlače, Koble, Mali Breg, Podob, Lipoglav, Ostrožno, Penoje, Podpeč ob Dravinji, Zbelovo, Zbelovska gora, Sp. Laže, Klokočovnik in Suhadol. 5. Pokopališče Jernej pri Ločah: naselja: Jernej pri Ločah, Kolačno, Petelinjek, Brezje pri Ločah, Ličenca, Krav j ek (del), Selski vrh in Zg. Laže. 6. Pokopališče Žiče: inaselja: Žiče in Draža vas. 7. Pokopališče Špitalič: naselja: Kamna gora, Sojek, St. Slemene, Tolsti vrh, Kraberk, Skedenj in Špitalič. 8. Pokopališče Stranice: naselja: Stranice, Bukovlje pri Stranicah in Križevec. 9. Pokopališče Skomarje: .naselja: Skomarje, Hudinja (del). 10. Pokopališče Gorenje pri Zrečah: naselja: Gorenje pri Zrečah, Bezovje nad Zrečami, Črešnova, Koroška vas, Padeški vrh, Pianina na Pohorju in Resnik. 5. člen Vsako pokopališče mora imeti eno ali več mrliških vež za polaganje umrlih na mrliški oder, prostor za obdukcijo, shrambo za orodje, urejeno smetišče, ograjo in komunalno sanitarno ureditev. 6. člen Vsak upravljalec pokopališča vodi za pokopališče načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove. v merilu 1 :100, evidenco gtobov z izkazom pokopanih oseb, datumom pokopa in zaznambo groba. 7. člen Grobovi so: vrstni, ločeni za odrasle in otroke, enojni, družinski in žarni grobovi, grobnice, grobišča in kostnice. Minimalne mere - grobnega prostora so: dolžina 2,60 m, širina 1 m; za umrle otroke do 10 let zadostuje polovična mera. Minimalna mera grobne jame je: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m, globina 1,80 m; za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožane, vendar najmanj 1,20 m globoke. Če je več istočasnih pokopov v isti grob mora biti plast zemlje nad zadnje zakopanim najmanj 1,50 m. 8. člen Upravljalec pokopališča lahko na predlog pokopa-liščne uprave določi na pokopališču poseben prostor za pokopavanje otrok v' starosti do 10 let. 9. člen Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop v rodbinske grobove ali grobnice. Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih, če je pokop izvršen v navadnih rakvah iz mehkega lesa, sicer je ponoven pokop dovoljen po 15 letih. Odpiranje grobov pred rokom iz drugega odstavka tega člena je dopusten le z dovoljenjem za zdravstvo pristojnega občinskega organa. 10. člen V grobnice se smejo pokopavati le mrliči v kovi-nastih rakvah ali v rakvah iz trdega le^a ,š kovina-stim vložkom. V druge grobove je dovoljen pokop v navadnih rakvah iz mehkega ali trdega lesa. 11. člen Nestrohnele kosti, ki se odkrijejo pri prekopavanju grobov se zberejo v plastični vrečki in pokopljejo v kostnici na način, ki ga odredi upravljalec pokopališča, ali se pokopljejo na dnu groba. 12. člen Prostor za grobnice, rodbinske grobove ali grobove, namenjene določenim osebam, oddaja upravljalec pokopališča v najem z najemno pogodbo, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami. Najemna pogodba mora zlasti vsebovati: a) čas uporabe grobnice oziroma groba; b) rok dograditve; c) določilo o odstranitvi gradnje, če ta ni zgrajena v skladu z načrtom pokopališča in gradbenim načrtom; č) višino najemnine. Pogodba se sklene le, če se zainteresirani obvežejo zgraditi grobnico oziroma urediti grob v roku enega leta ter ju vzdrževati. 13 14 15 * * * * * * * * * 13. člen Grobovi borcev NOV in zavezniških armad, žrtev fašističnega nasilja in grobovi zgodovinskega pomena, so pod zaščito-občine Slovenske Konjice. Za grobove iz prejšnjega odstavka tega čleha ne veljajo določbe 9. člena tega odloka. Če take grobove svojci opustijo, jih vzdržuje upravljalec pokopališča na stroške občine. 14. člen Za grobnice in grobove padlih borcev NOV in zavezniških armad, žrtev fašističnega nasilja do 15. V. 1945 in grobove zgodovinskega pomena, ki so pod zaščito občine Slovenske Konjice, se ne plača pristojbina. 15. člen Če se pravica do uporabe prostora za grobove In grobnice, določena s pogodbo po 12. členu tega odloka ne podaljša ali, če lastnik tudi v 6 mesecih po preteku dogovorjene dobe spomenika ne odstrani, se smatra grob za zapuščen in se spomenik odstrani na stroške lastnika. Z zapuščenimi grobovi in s tistimi, za katere ni bila podaljšana najemnina, razpolaga upravljalec pokopališča. ' 16. člen Grobovi in grobnice morajo biti vedno v redu vzdrževani. Popolnoma očiščeni morajo biti grobovi vsaj enkrat letno, ostalo ureditev grobov pa je opraviti po načrtu pokopališča. Grmičevje in drevje se sme zasaditi samo po načrtu pokopališča. Šteje se, da je grob zapuščen, če tako propade ali če je toliko zanemarjen, da ogroža varnost ljudi ali sosednih grobov ali, če kvari dostojanstvo pokopališča. 17. člen Lastnike spomenikov ali grobnic zapuščenih grobov (15. člen in tretji odstavek 16. člena tega odloka), pozove upravljalec pokopališča z javnim razpisom, da z njimi razpolagajo. Če je razpis brezuspešen, proda upravljalec pokopališča v treh mesecih po razpisu predmete na javni dražbi. Predmete, namenjene prodaji na javni dražbi oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec pokopališča. En člen komisije mora biti gradbeni oziroma kamnoseški strokovnjak. Javna dražba se objavi na krajevno običajen način en mesec pred narokom. Izkupiček od predmetov, ki so bili prodani na javni dražbi, deponira upravljalec pokopališča na posebnem računu pri denarnem zavodu od izteka zastaralne dobe. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA . 18. člen Upravljalec pokopališča zlasti: — določa pristojbino za grobove, grobnice, pogrebne in druge pokopališčne storitve v sporazumu s skupščino' občine, — določa čas. v katerem je pokopališče odprto, — nastavlja’ in razrešuje grobarja s sklenitvijo pogodbe ter določa njegove dolžnosti, — določa mesto, dan in uro pokopa praviloma v sporazumu z naročnikom, — opravlja prekope, ekshuminacijo in prekope, — oddaja prostore za grobove in sklepa najemne pogodbe za grobnice in grobišča, — daje soglasje k načrtom za postavitev nagrobnih spomenikov ter grobišč. — skrbi za red in snago na pokopališču ter za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav, — vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah, — po naročilu opravlja storitve v zvezi z vzdrževanjem grobov, — sklepa pogodbe in izdaja splošne akte, s katerimi se ureja opravljanje pogrebnih in pokopališčnih storitev, — skrbi za izvrševanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Slovenske Konjice, - opravlja druge naloge po veljavnih predpisih. III. OSTALE DOLOČBE 19. člen Pokop se prijavi upravljalen pokopališča ter hkrati dogovori o vseh pokopališčnih in pogrebnih storitvah. 20. člen Za naselja na območju občine, ki imajo na pokopališčih urejene mrliške veže, je obvezno polaganje mrličev na mrtvaški oder v mrliški veži. Pokojnik na mrtvaškem odru v mrliški veži mora ležati v pokriti krsti. Na zahtevo svojcev umrlega se pokrov odstrani eno uro pred pokopom. Na izrecno željo svojcev umrlega, lahko dovoli upravljalec pokopališča, da je krsta s pokojnikom ves čas odprta, če zagotovijo svojci za ta čas svojo stalno navzočnost ob krsti umrlega, oziroma da tako navzočnost po sporazumu zagotovi upravljalec pokopališča proti plačilu določene pristojbine. 21. člen Vsak, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto umrlih in dostojanstvo kraja. Prepovedano je zlasti jemanje psov in dvokoles na pokopališče, poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov. Prepovedano je tudi odlaganje smeti in odpadkov na pokopališču, razen na za to določeni prostor. 22. člen Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren grobar. Mesto grobarja razpiše upravljalec pokopališča. Grobarja postavlja upravljalec pokopališča. Medsebojne pravice in dolžnosti med grobarjem in upravljalcem pokopališča se uredijo s sklenitvijo pogodbe. Grobar ima vse pravice, ki gredo osebam v delovnem razmerju. IV. DOLOČBE O PREKRŠKIH 23. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek oseba, ki: 1. se nedostojno vede na pokopališču (glasen smeh, vpitje, žvižganje, razgrajanje in podobno) (21. člen), 2. hodi zunaj dovoljenih poti po pokopališču (21. člen), 3. se vozi s kolesom ali kakršnim koli drugim vozilom znotraj meje pokopališča (21. člen), 4. privede na pokopališče psa ali kakšno drugo žival (21. člen), 5. odlaga smeti, plevel ali odpadke na pokopališču ali v njegovi bližini zunaj prostora, ki je za to določen (21. člen), 6. odnaša s pokopališčnih poti pesek k posameznim grobovom (21. člen). 24. člen Ž denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki: 1. si prisvoji s tujega groba nagrobne predmete (vence, sveče, vaze, tid.), 2. poškoduje tuj grob ali grobnico, nagrobnik ali spomenik oziroma drug objekt na tujem grobu (21. člen), 3. poškoduje pokopališčno napravo ali objekt, vštevši živo mejo in okrasne nasade (21. člen), 4. ne upošteva predpisanega, obveznega polaganja mrličev na mrliški oder v mrliški veži (20. člen). 25 25. člen Z denarno kaznijo do 3.000 dih se kaznuje za prekršek oseba, ki: 1. ki pokoplje mrliča v tujem grobu ali grobnici brez dovoljenja lastnika ali pokoplje mrliča v prazen grob ali grobnico brez dovoljenja upravljalca pokopališča (9. člen), 2. zgradi grobnico brez dovoljenja upravljalca pokopališča, (12. člen), 3. proda grobnico ali grobni prostor brez dovoljenja upravljalca pokopališča, 4. krši določbe 9., 10. in 16. člena tega odloka. V. KONČNE DOLOČBE 26. člen Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da iaeta po potrebi navodilo za izvajanje tega odloka. 27. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pSkopališčnem redu v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 22-374/65 in št. 2-9/69). 28. člen • V Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . St. 512-3/72-1 Slovenske Konjice, dne 27. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine • Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 942. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 136. členu statuta občine (Uradni list SRS, št. 10-236/74) in 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16-145/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1974 sprejela ODLOK o pogrebnih svečanostih na območju občine Slovenske Konjice 1. člen Zaradi tega, da se ohranijo že ustaljeni običaji pri pogrebih na območju občine Slovenske Konjice, se s tem odlokom določi vrstni red pogrebnih svečanosti in zagotovi slehernemu občanu dostojen pogreb. 2. člen Od vsakega umrlega občana se skupnost In sredina, v kateri je pokojnik delal in živel, uradno poslovi. Pri tihih pogrebih se skupnost praviloma ne poslovi od pokojnika. 3. člen Pogrebna svečanost se začne z dvigom pokojnika iz katafalka, mrliškega odra v mrliški vežici oziroma na pokojnikovem domu ali, ko mrliški voz pripelje pokojnika na mesto, od koder se začne pogrebni sprevod. 4. člen Ob začetku pogrebnih svečanosti zaigra godba oziroma zapoj o uvodno žalostinko pevci, če so pri pogrebu prisotni. Po uvodni žalostinki sledi kratek, topel in človeško občuten nagovor predstavnika krajevne skupnosti, v kateri je imel na zadnje svoje prebivališče pokojnik. Po obveznem nagovoru sledijo govori predstavnikov delovne sredine, organizacij in društev, katerih član je bil pokojnik in drugi poslovilni govori, govor predstavnika verske skupnosti, kolikor je ta prisoten ter nastop pevcev. 5. člen Pogrebi)! sprevod se odvija od katafalka, od mrliške vežice, pokojnikovega doma ali iz določenega mesta pred vhodom na pokopališče. 6. člen Na čelu sprevoda je zastavonoša (če je eivilni ali kombinirani pogreb) in vodja pogrebnih svečanosti. Zastavonoša jiosi praviloma slovensko zastavo.' Udeležbo drugih zastav in praporov v sprevodu, ki gredo prav tako na čelu sprevoda, določijo družbenopolitične organizacije sporazumno z naročnikom pogreba. Cerkvena obeležja gredo za ostalimi obelež.ji in sicer pred predstavnikom verske skupnosti, če je navzoč, ki gre pred krsto s pokojnikom. Za zastavo gredo prapori, pevci, godba, venci, odlikovanja. in priznanja pokojnika, pogrebni voz s krsto, najožji svojci in nato ostali udeleženci pogreba. Pri cerkvenem pogrebu gre predstavnik verske skupnosti pred krsto s pokojnikom. 7. člen Ko pride sprevod do" groba, odloži moštvo vence ob grobu, položi krsto s pokojnikom v grob, natto pa se po skupnem pozdravu moštvo odstrani. Pri odprtem grobu ostanejo zastavonoša in praporščaki. Sledijo še poslovni govor predstavnika skupnosti, če ni bilo poslovitve po uvodno zaigranih žalostinkah in govori cjrugih. Po končanih govorih zaigra godba in zapojejo pevci. * 8. člen Po zaključnem delu obreda sledi zadnji pozdrav z zastavo in prapori. S tem je pogreb uradno zak . čen. Lahko sledi še poslovitev oziroma mimohod ostalih udeležencev pogreba. 9. člen Pol ure po končanem pogrebu sledi obvezno zasutje groba. 10. člen Če bo pokojnik upepeljen, se praviloma opravijo pogrebne svečanosti pred prevozom pokojnika v krematorij. 11. člen Krajevna skupnost ali druga organizacija, ki opravlja pogrebno službo, je dolžna o datumu in uri pogreba pravočasno obvestiti delovno organizacijo, kjer je bil pokojnik zaposlen, ter družbenopolitične organizacije in društva, katerih član je bil pokojnik, in zagotoviti govornika, ki se bo poslovil od pokojnika v imenu druž.bc. Zagotovitev predstavnika1 verske skupnosti za cerkveni pogreb si mora naročnik pogreba poskrbeti sam brez pbsredbvanja organizacije, ki izvršuje pogrebno službo. 12. člen z Za kršitev določil 6. in 11. člena tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo: — pravna oseba od 100 do 5.600 din, — odgovorna oseba pravne osebe od 20 do l.OOf) din, — fizična oseba od 20 do 1.900 din. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 512-3/72-3 Slovenske Konjice, dne 27. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice FiKp Beškovnik L r. 943. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 134. členu . latuta občine Slovenske Konjice lUradm Ust SRS, št. 10-236/74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 27. septembra 1974 sprejela O 1> L O K o izvršnem svetu Skupščine občine Slovenske Konjice 1. SPLOŠNE DOLOCBEf 1. člen Načelne določbe o izvršnem svetu vsebuje statut občipe Slovenske Konjice. S tem odlokom se urejajo tista vprašanja občinskega izvršnega sveta, ki niso urejena v občinskem statutu in jih je zato potrebno uredili s po'sebnim odlokom. 2. člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike m ima v sredini grb socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Slovenske Konjice, Izvršni svet. 3. člen i Pri opravljanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi, temeljnimi in drugimi organizacijar mi združenega dela, njihovimi združenji in skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi. znanstvć-> nimi in drugimi skupnostmi ter njihovimi asociacijami, republiškim Izvršnim svetom, drugimi republiškimi organi in strokovnimi službami. 4. člen Izvršni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah ustave, statuta občine, zakonov in drugih splošnih predpisov. 5. "člen Izvršni svet ima do skupščine občine in njenih zborov pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava, statut občine Slovenske Konjice ter poslovnik skupščine občine in njenih zborov. 6. člen Delo izvršnega sveta je javno. Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu. Izvršni svet skrbi za to, da se zastopniki tiska iB drugih informacijskih sredstev seznanijo z njegovom delom. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradivo, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel uradno tajnost in niso na razpolago javnosti. 7. člen Izvršni svet zastopa občino Slovenske Konjice kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj z zakonom ali odlokom drugače določeno. 8. člen O svojem delu sprejme izvršni svet poslovnik, • s katerim podrobneje uredi način dela, sklicevanje sej, način obveščanja javnosti o svojem delu, notranjo organizacijo in poslovanje. II. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA 9. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah in na sejah svojih teles. K), člen Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta na svojo pobudo, na zahtevo predsednika skup- . ščine-občine ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov sveta. Po potrebi povabi izvršni svet na svoje seje tudi predstojnike občinskih upravnih organov, ki niso člani izvršnega svela, ter druge funkcionarje oziroma strokovnjake iz občinske uprave, kakor tudi predstavnike družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij, da dajo pojasnila in mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet. \ / 11. člen Izvršni svet razpravlja na svojih sejah o' splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za določitev oziroma izvajanje politike na posameznih družbenih področjih in sprejema stališče do takih vprašanj; obravnava in sklepa o predlogih za izdajo odlokov, ter o osnutkih in predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine; sprejema splošne akte in druge sklepe za katere je pooblaščen, razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni svet pa svoji seji obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja občinskega upravnega organa, ki ga vodi oziroma s področja dejavnosti. ki jo opravlja, kadar šteje, da gre za vprašanje splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike skupščine občine, ali za vprašanja, ki jih je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi oz. organizacijami. Izvršni svet odloča na sejah z večino glastiv vseh članov sveta. 12. člen Na zahtevo občinske skupščine je izvršni svet dolžan preučiti posamezno vprašanje iz svoje pristojnosti in zavzeto stališče sporočiti predsedniku občinske skupščine, kakor tudi preskrbeti za občinsko skupščino podatke in drugo potrebno gradivo, s katerim razpolagajo izvršni svet in občinski upravni organi, občinska skupščina, pa jih potrebuje za opravljanje svojih funkcij. 13. člen - Izvršni svet sprejema odredbe za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov občinske skupščine; v mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe v upravnem postopku. V.drugih primerih odloča izvršni svet s sklepom. Za odločanje v upravnem postopku in v drugih individualnih zadevah iz sVoje pristojnosti lahko ustanovi izvršni svet posebne komisije, ki jih sestavljajo njegovi člani. , 14. člen Izvršni svet sprejme splošne smernice za delo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike zakonov in drugih splošnih aktov zvezne in republiške skupščine ter odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine. Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnirrt organom, da ukrenejo, kar so v posameznem primeru upravičeni ukreniti; lahko jim tudi naloži, da raziščejo razmere na posameznem področju in mu poročajo o tem ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje; lahko naloži občinskim upravnim organom, • da pripravijo predloge za izdajo odlokov, osnutke ali predloge odlokov in drugih aktov skupščine, kakor tudi predloge odredb in drugih aktov izvršnega sveta in jim da smernice za sestavo teh aktov. , 15. člen Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju politike in pri pripravi splošnih aktov z zavzemanjem stališč oziroma sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi. Izvršni svet lahko tudi določi kako naj posamezni upravni organi sodelujejo med seboj pri izvajanju politike oziroma pri pripravi splošnih aktov, ter kako naj ti organi sodelujejo z družbenopolitičnimi, delovnimi it^ drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 16. člen Izvršni svet lahko zadolži posameznega svojega člana za opravljanje določene stalne ali začasne dejavnosti, ki se opravlja pri izvršnem svetu ali pa za izvršitev posamezne naloge iz pristojnosti izvršnega sveta. III. KONČNA DOLOČBA 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. U10-9/74-1 Slovenske Konjice, dne 27. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice FlHp Beškovnik 1. r. skupščina obCine Šentjur pri celju 944. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1974 sprejela ODLOK o ugotovitvi splošnega interesa gradnje Osnovne šole na Ponikvi pri Grobelnem In dopustnosti razlastitve oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe za gradnjo potrebnih zemljišč v korist občine Šentjur pri Olju 1. člen Gradnja osnovne šole in pripadajočih objektov na Ponikvi pri Grobelnem kot nadomestitev po potresu/ poškodovane dosedanje osnovne šole je v splošnem interesu in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Šentjur pri Celju dopustna razlastitev oziroma prisilni prenos pravice uporabe na tukajšnjo občino na naslednjih parcelah oziroma parcel katastrske občine Ponikva kot je to raz- vidno iz situacijskega zarisa idejnega in glavnega projekta za gradnjo te šole', številka 774/74, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, in sicer: del parcele 675 do izmere 750 m8 del parcele 674/1 do izmere 6600 m1 del parcele 707 do izmere 2250 m8 del parcele 670 do izmere 2250 m« del parcele 673/1 do izmere 3400 m8 parcela 674/2 do Izmere 910 m8 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva objave. St. 465-117/74-1 Šentjur pri Celju, dne 27. septembra 1974. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r 945. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 3. odstavku 27. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27, septembra 1974 sprejela SKLEP o določitvi dela sredstev za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije združenega dela »Tajfun« Planina pri Sevnici I Pogodbeni organizaciji združenega dela (v nadalj-nem besedilu POZD) »Tajfun«, s sedežem na Planini pri Sevnici, se za začetek dela zagotovijo družbena sredstva občine Šentjur pri Celju v znesku 1,182.424.70 dinarjev z dnem začetka obratovanja 1. januarjem 1974. II Kot družbena sredstva po točki I. tega sklepa se šteje del obveznosti, ki sta jih imela ustanovitelja do občine Šentjur pri Celju in se za ta del zmanjša vrednost vloženih sredstev ustanoviteljev ob času ustanovitve POZD. V skladu s tem se spremenijo ustrezne določbe ustanovitvene pogodbe. III Natančnejše določbe o navedenih sredstvih, zlasti še o načinu in rokih vračanja bodo urejene s posebno pogodbo med SOb Šentjur in POZD »Tajfun«. IV Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 402-183/74-4/3 Šentjur pri Celju, dne 27. septembra 1974. Predsednik / Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. skupščina občine Žalec 946. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) in 3. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) na svoji seji dne 25. septembra 1974 sprejel SKLEP o soglasju k cenam komunalnih storitev I Daje se soglasje k ceni za pitno vodo, ki jo je določilo Komunalno podjetje Žalec. II Za vse potrošnike pitne vode, ki uporabljajo vodomer: — za m8 za gospodinjstvo, gospodarstvo in za ostale din 2,20 — za potrošnike pitne vode s pavšalnim obračunom: — na osebo is kopalnico) 11,00 — na osebo (brez kopalnice) 9,00 — na glavo velike živine 9,00 III V določeni ceni je 0,17 din namenjeno za investicijsko vzdrževanje naprav in delovnih redno in sredstev. IV Daje se soglasje k ceni režijske ure za opravljanje uslug krajevnim skupnostim in občanom ter za zaračunavanje vzdrževanj £ cest, ki znaša 50 din. V Daje se soglasje k ceni prevoznih storitev s tovor--nim avtomobilom in traktorjem, ki znaša 70 din na delovno uro. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od naslednjega odčita-nja števca; za pavšaliste pa od 1. novembra 1974. St. 38-2/74-3/4 Žalec, dne 25. septembra 1974. Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA MARIBOR 947. Po 1. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70, 46/70 in 42-889/72) in 10. členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) v zvezi z 9. točko samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 44-1025/73) je Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 2. oktobra 1974 sprejela ZAČASNI SKLEP o zvečanju nadomestil osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela in med porodniškim dopustom zaradi izravnave s porastom življenjskih stroškov SKLEP o povišanju nadomestil osebnih dohodkov zaradi podražitve živil I Zavarovancem, ki so začasno zadržani od dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in prejemajo nadomestilo osebnega dohodka v breme skupnosti, se od 1. avgusta 1974 zviša pripadajoče nadomestilo osebnega dohodka zaradi podražitve živil po naslednji lestvici: Ce znaša pripadajoče nadomestilo mesečno do 1.500 dinarjev od 1.501 do 2.000 dinarjev od 2.001 do 2.500 dinarjev od 2.501 do 3.000 dinarjev se zviša nadomestilo mesečno za 120 dinarjev 90 dinarjev 60 dinarjev 30 dinarjev 1 Upravičencem do nadomestil osebnega dohodka v breme začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor oziroma zasebnih delodajalcev se od 1. avgusta 1974 dalje izplačuje tudi zvečano nadomestilo osebnega dohodka zaradi nadomestovan j a porasta življenjskih stroškov. 2 Zvečano nadomestilo iz 1. točke tega sklepa gre uživalcem nadomestil osebnega dohodka v mesečnem znesku do 3.000 din, in sicer po naslednjem razločevanju: Znesek nadomestila Znesek zvečanja mesečni dnevni mesečni dnevni do 1.500 57,6923 120 4,6154 od 1.501 do 2.000 76,9231 90 3,4615 od 2.001 do 2.500 96,1538 60 2,3077 od 2.501 do 3.000 115,3846 30 1,1538 Zneski nadomestil z zvečanjem se zaokrožijo tako, da se zneski nad cele dinarje, ki So manjši kot 50 par, zaokrožijo na 50 par, zneski, ki so večji od 50 par, pa na cele dinarje. St. 022-139/74 Maribor, dne 2. oktobra 1974. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor Predsednik Leo Čepič 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO 948. Na podlagi 47. in 117. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva iUradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 209. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53/72) in v zvezi z 8. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto /Uradni list SRS. št. 2/74) je sprejela skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto na seji dne 20. septembra 1974 Ce se mora nadomestilo izplačati za nepolni mesec, se zvišanje po 1. odstavku preračuna na dan oz. uro, pri čemer se upošteva 26 delovnih dni oziroma 182 delovnih ur v mesecu. II Zavarovancem, ki se jim na podlagi 3. odstavka 56. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in v zvezi z odlokom o povečanju najmanjšega osebnega dohodka za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 27/74) poveča obračunano nadomestilo za dodatek po odloku, se povišanje po tem sklepu obračuna le do višine razlike med priznanim dodatkom in zneskom 120 dinarjev. III Ta sklep velja do 31. decembra 1974. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-313/74 Novo mesto, dne 28. septembra 1974. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto Predsednik Ciril Jarnovič 1. r. V pravilniku o službeni Izkaznici pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve (Uradni list SRS, št, 23/74) smo ugotovili napako, zato dajemo POPRAVEK Besedilo 2. člena je napačno in se nadomesti s pravilnim, ki se glasi: »Obrazec službene izkaznice je v trdem temnomodrem usnjenem ovitku in je velik 6 X 9,5 cm.« Ljubljana, dne 19. septembra 1974. Republiški sekretariat za notranje zadeve VSEBINA Stran 390. Uredba o funkcijah in označbah funkcij, o uniformi, posebnih označbah, oborožitvi In posebni opremi milice ter barvi in emblemu službenih vozil 1833 PREDPISI OBČINSKI« SKUPŠČIN: 898. Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljub- ljane za leto 1973 1835 899. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi cestnega prometa' v Ljubljani 1836 908. Odlok o spremembi odloka o .komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane 1837 901. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane 1837 902. Odlok o spremembi odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti — gradben« posege na območju zazidalnega otoka CŠ-4 »Vrtača« 1838 903. Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi gra- ditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane — za gradbene posege na območju zazidalnega otoka CS-4 »Vrtača« 1838 904. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o usta- novitvi »Delavske univerze Boris Kidrič« (prečiščeno besedilo) 1838 985..Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v upravni odbor sklada za gradnjo in opremo onkološkega inštituta v Ljubljani 1839 906. Sklep o imenovanju ipestnega javnega pravobranilca v Ljubljani 1839 907. Sklep o imenovanju namestnika mestnega javnega pravobranilca v Ljubljani 1840 9d8. Sklep o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani * 1840 909. Sklep o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana 1840 910. Sklep o razrešitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana 1840 911. Sklep o razrešitvi sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana 1840 912 Sklep o imenovanju predstavnika Skupščine mesta Ljubljane v svet mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini 1840 913. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet šole za medicinske sestre v Ljubljani 1841 914. Sklep o podelitvi domicila mesta Ljubljane Mestne- mu odboru zveze prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918—1919 1841 915. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Cplje za leto 1973 1841 916. Odlok o uporabi dela sredstev rezervnega sklada občine Celje za odpravo posledic povodnji 1841 917. Odlok o, spremembah odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Celje) 1842 918. Odlok o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napra- vami ter o splošnih pogojih za dobavo In prevzem toplote na območju občine Celje 1842 919. Odlok o povračilu stroškov, izgube na zaslužku In pagradi sodnikom porotnikom (Celje) 1844 920. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica 1845 Stran 924. Odlok o spremembi odloka o določitvi vrednosti po- sameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart 1847 925. Odlok o spremembi odloka o obveznem odlaganju In odvažanju smeti In odpadkov ter o vzdrževanju čistoče na javnih odlagališčih na območju mestnega naselja Lenart 1847 926. Sklep o ustanovitvi komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lenart 1847 927. Sklep o ustanovitvi komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju občine Lenart 1848 928. Odlok o nadomestilu osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov delegatom in funkcionarjem občinske skupščine (Lenart) 1848 929. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1973' 1849 930. Odlok o izobešanju zastav v občini Litija 1850 931. Odlok o ureditvi plakatiranja v Litiji in Šmartnem 1850 932. Odlok o sestavi in nalogah stalnih delovnih teles Skupščine občine Litija in njenih zborov 1851 933. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove šolskih poslopij na območju občine Litija 1853 934. Sklep o dovolil vi uporabe dopolnilnega dela drugih delavcev pri samostojnih obrtnikih (Ljubljana Sežigi ad) 1854 935. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1973 1854 936. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1973 (Slovenske Konjice) 1855 937. Odlok o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 (Slovenske Konjice) 1855 938. Sklep o soglasju k finančnim načrtom občinskih sklauov za leto 1974 (Siovenske Konjice) 1856 939. Odlok o prenosu sredstev sklada stanovanjskih hiš y družueni lastnini iz stanovanjskega podjetja v v upravljanje tn gospodarjenje samoupravni stanovanjski skupnosti (Slovenske Konjice) 1856 940. Ouiok o dopolnitvah odloka o urbanističnem programu občine Slovenske Konjice 1856 941. Odlok o pokbpahškem redu v občini Slovenske Konjice 1857 942. ouiok o pogrebnih svečanostih na območju občine Slovenske Konjice 1859 943. Odlok o izvršnem svetu Skupščine občine Slovenske Konjice 1860 944. Odlok o ugotovitvi splošnega interesa gradnje Osnov- ne šole na Ponikvi pri Uiobeinem In dopustnosti razlastitve' oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe za gradnjo potrebnih zemljišč v korist občine Šentjur prt Celju 1861 945. Sklep o določitvi dela sredstev za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije združenega dela »Tajfun« Planina pri Sevnici (Šentjur pri Celju) 1862 946. Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Žalec) 1862 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA 921. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro- ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica za leto 1974 1845 922. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1973 1845 923. Odlok o spremembi odloka o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart 1847 947. Začasni sklep o zvečanju nadomestil osebnega do- hodka ob začasni zadržanosti od dela in med porodniškim dopustom zaradi izravnave s porastom življenjskih stroškov (Maribor) 1863 948. Sklep o povišanju nadomestil osebnih dohodkov zaradi podražitve živil (Novo mesto). 1863 — Popravek nravilnlka o službeni iskaznici pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve 1863 Izdaja Casupism zavod Uradn: dst SHS - Direkioi m odgovorni urednik Milan Biber — inska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnine za i®71 Uti din inozemstvu 200 din - Reklamacij«. upoštevan ie mesec dni pc izidu vsake številke - Uredništvo tn uprava Ljubljana Veselova 11 ooštni oredal ?79 Vil - lelefon: direktor uredništvo uoravs tn knjigovodstvo: ?0 70i orodala orekUcl In naročnine 23 570 - fciro račun 50100-603 40323 - Oproščeno orometnega davka oo mnenlu Sekretariata zb inforAiadJe v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile, št 42I.1Č72