PoStnfam ttfaSanti T &olovkiL Leto IX., št 46 („jutro« xvn„ št. tu *y Ljubljana, ponedeljek fl/novembra Ifji Cena i Dfr t/yiÄv üuivu. i^juuijoua, t je va ulica & feieton SC 8122, 8123, » 81Ù54, SI 25, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova UL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. LL — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvora fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiSl dr. Baum-gartnerla. > r Ponedeljska izdaja „življenje in svet"! jjredntttvo: fjMJjMot Knafljeva ottea S. Tahfl» St. 8122, 8123, 8124, 3125 In 8126. r* vsak ponedeljek zjutraj, m Map rota se posebej ta vetja po poŠti prej emana Din 4.-, po raznata*-fth dostavljena Din xneaeCmx Maribor: Gosposka ulica 11. Telato« fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva tri. 1, Tet, 68. Rokopisi se ne vračajo. *— Oglasi pc tarifo. NEMČIJA RAZBURILA VSO EVROPO Odpoved zadnjih obveznosti po versajski pogodbi manever, ki naj odvrne pozornost od notranjih težkoč Nemčije? Pariz, 15. novembra. AA. Zunanje ministrstvo je izdalo ta-le komunike: Nemčija je odpovedala one klavzule versajske pogodbe, ki se nanašajo na vodne poti na nemškem ozemlju, ka'"or tudi na rečni promet, kakor je bil urejen s temi klavzulami, baš v trenutku, Iko je centralna renska komisija v Strass-burgu imela uveljaviti dispozicije, s katerimi bi se moral pričeti izpolnjevati del teb določil pogodbe. Te dispozicije so bile v Skladu s francosko-nemškim sporazumom, ki je bil sklenjen na inicijativo Nemčije. Ena,k sporazum je bil že prej sklenjen glede vprašanj prometa na Labi, pogajanja za ureditev podobnih vprašanj glede prometa na Odri pa so baš uspešno napredovala. » Francoska vlada je stopila v stike z drugimi prizadetimi vladami. Poleg tega je dala svoji delegaciji v Strassburgu navodila, da odpove modus vivendi, ki je bil Sklenjen 4. maja 1936. po centralni renski komisiji. Ta modus vivendi, ki je omenjen v f ran cos k o- n emš ludarca z desnico«, nadejajoč se no. novembra, r. V sredo bo v trgovinskem ministraivu konferenca, na kateri bodo razpravljali o problemu zavarovalne družbe Feniks. Ta konferenca bo odločilne važnosti za nadaljne ukrepe vlade glede sanacije odnosno likvidacije Feniksa. Današnja »Politika« v daljšem članku prikazuje trenutno stanje Feniksa in poudarja med drugim, da je vse odvisno od tega, ali bo uspelo doseči vrnitev dolarskih obveznic Feniksa, ki se nahajajo v inozemstvu, predvsem v Švici in na Češkoslovaškem. Največje težave obstojajo glede Češkoslovaške, kjer je teh menic za 1.1 milijona dolarjev. Dosedaj je b'lo vrnjenih eno tretjino dolarsk'h menic, ki so bile v inozemstvu. V taki situaciji je v prvi vrsti odvisno od honoriranja teh menic, koliko bodo dobiK jugoslovenski zavarovanci Feniksa pri definitivni rešitvi problema, ki mora biti izdana najkasneje do 28. novembra t. L Za enkrat po informacijah »Politike« še ni znano, kako bo končno rešeno vprašanje likvidacije Feniksa v Jugoslaviji. Verjetno pa je, da bodo zavarovanci ob gotovih žrtvah likvidirali svoje terjatve odnosno pravice take, kakor se glase njihove pogodbe • Fe-niksecn. To pomeni, da bodo vsa sklenjena zavarovanja trajala do dogovorjenega roka in se bodo likvidirala ob prispe-losti. Ker vse dosedaj ni uspelo najti primerno osnovo za prevzem Feniksoveg« portfelja po kaki drugi zavarovalni družbi. je taka rešitev za zavarovanje v danih prilikah še najboljša. Predsednik vlade v Skopljn Izjave o zunanji politiki in hrvatskem vprašanju Beograd, 15. novembra, p. Ministrsiki predsrednik dr. Stojadinovid je sinoči odpotoval na agitacijsko turnejo v Južno Srbijo, kjer bodo v kratkem občinske volitve. Danes je govorili na shodu v Skoplju kjer se je mimogrede dotaknil tudi zunanje političnega položaja in med drugim izjavil, da se je nedavno vrnil z dolgega potovanja po inozemstvu. Prepričal se je, da ima inozemstvo odlično mnenje o Jugoslaviji, ki je velika, močna in bogata. Za>to je njeno prijateljstvo zaželje-no od vseh strani. Ugled Jugoslavije v inozemstvu je velik in mi smo lahko ponosni na to. dö smo Jugoslovani. V svojem nadaljnem govoru je razpravljal o razmerah v Južni Srbiji in o zaslugah sedanje vlade, ki je največjo skrb posvetila temu delu države in tu izvajala največja javna dela. Na koncu se je dotaknil tudi notranje političnih prilik ter naglasil veličino JRZ. ki je najvažnejša, najmočnejša in najbolj disciplinirana stranka. Razne stranke ®e združijo zoper njo, toda glasovanje pri občinskih volitvah jih neusmiljeno odiranja z našega političnega odra. Izmed vseh opozicijskih skupin računa vlada odnosno JRZ resno samo z dr. Mačkom in s Hrvati, ki jih on predstavlja. Zaradi sporazuma z njim pa noče tekmovati z opozaer-onalci, ki mislijo, da se bodo z Mačkovo pomočjo dokopali do oblasti. PočaikaK bo*-mo, je dejal dr. Stojadinovič, da se neko» I iko poleže prah, ki so ga dvignili s svojimi pogostimi potovanji med Beogradom in Zagrebom in da se pogreznejo vse nerealne in fantastične kombinacije, ki jih je bilo slišati te dni v zvezi s pogajanji dr. Mačka z beograjsko združeno opozicijo. Hrvati nas razumejo m verujejo v našo dobro voljo. Za enkrat pa posveča JRZ odnosno vlada vso pozornost občinskim volitvam. Iz Skopja bo dr. Stojadinovič potoval po vseh večjih krajih Južne Srbije, kjer bo prirejali shode in sprejemal odposJanetwa. Reka — madžarska luka ? V znak prijateljstva In zavezništva bo Italija poklonila Madžarski reško luko prvič oficielno poseffl Kalijo^ Ta poeet naj bi bdi manifestacija i tal i jansko-madžarakeg» zavezništva in izraz zahvale Madžarske za podporo, ki Ji jo skozi vsa povojna leta i*» kazuje Italija. Kakor satrjnjejo v dobro po* učenih rimskih krogih, bo pri tej priliki n« slovesen način proglašena Reka za madia*, sko luko. Italija hoče na ta način parali* zirati nezadovoljstvo» ki se pojavlja v neka« terih madžarskih krogih, ki opozarjajo n« to. da Italija samo platonièno podpira madžarske reviziomstične težnje. Pariz, 15. novembra. p. Francoska go- | spodarska agencija »Agence Economique et Financiere« je objavila vest Iz Berlina, da pričakujejo nemški diplomatski krogi novo senzacijo iz Italije. Mussolini naj bi v bližnjih dneh razglasil, da odstopa Mar džarski reško pristanišče. Berlinske kroge zaradi tega silno zanima, kakšno stališče bi zavzela ' ' ' .» napram temu Mussolinfjevemu koraku. Rim, 15. novembra, r. Tu se vi"še velike priprave za poset madžarskega regenta Hor-thija, ki bo v «asu od 24. do 30. novembra Ciano v Budimpešti Njegovi razgovori z madžarskimi državnikj se nana« šajo predvsem na gospodarska vprašanja Budimpešta, 15. novembra. w. Kakor do- znavajo na merodajnem mestu, se nanašajo razgovori Madžarske z italijanskim zur-nanjim ministrom Cianom v okviru prijateljske izmenjave misli predvsem na splošna vprašanja, ki se tičejo obeh držav, ter na protokole, sklenjene na dunajski konferenci. Gre zlasti za gospodarske zadeve, za katerih' ureditev služijo posvetovanja strokovnjakov, ki se vršijo v Rimu. V ta namen je dospel včeraj v Rim vodja stalne madžarske trgovinske delegacije, poslanik Nickel. Pri strokovnjaških posvetovanjih naj bi se predvsem prilagodil izpre-menjenim razmeram madžarsko-italijanski žitni dogovor. Budimpeštanski razgovori grofa Ciana se nanašajo tudi na izgraditev gospodarskih odnošajev med Madžarsko in Abesinijo. Na merodajnem mestu poudarjajo izrecno, da ie grof Ciano v prvi vrsti vrnil obisk, ki sta ga spomladi napravila pokojni ministrski predsednik Gömbös in zunanji minister Känya v Rimu. Pariz, 15. novembra. AA- »Ami de peuple« komentira potek dunajske konference v tem smislu, da je italijanski vpliv v Budimpešti in na Dunaju nekoliko popustil. Italija se bo kmalu prepričala, da ji je v njeni politiki v srednji Evropi potrebna Francija ter se bo morala vrniti k politiki, ki ji je zagotovila uspeh v abesin-ski vojni. Vračal se bo preko Ljubljane Rim, 15. novembra, o. Ciano bo ostal še dva dni ▼ Budimpešti, nakar se bo preko òakowca in Ljubljane vrnil v Rim. Ves italijanski tisk med tem še vedno piše le o dunajski konferenci in poudarja, da so zunanji ministri držav rimskega bloka govorili predvsem o sodelovanju z državami Male antante v svrho gospodarske In politične obnove t Podunavju, nadalje o kupnem stališču napram Društvu naroda* tee o Ibanbi proti komunizmu. Z zadovoljstvom beležijo tudi odmofie da» najske konfereeee in njenih zaključkom v Pragi ie Beogradu. Zaroka Roose veltovega sina Washington, 15. novembra. AA-Uradno poročajo, da s« je zamoSI Roo®evefc tov sin z mies Ethelo Dupootovo» pohčerjeo» ko predsednika upravnega odbra znamenit« tovarne za orožje in strelivo Dupomta de No1 moura. Za/roka je zbudila posebno pozo« noet zato, ker se je Dupontova družina v vet ffini borbi odločno zavzemala za Rooeeveh tovega nasprotnika Landona in ker je biM/S tudi prej zmerom v vrstah ameriških inda» strijcev, ki so srdito kritikovali Roosevelt»! vo gospodarsko politiko.. Švica za priznanje Abesinije Bern. 15. novembra- AA. Zvezni srel hteva, da Švica in vse druge države, nbnh ce I>N zavzamejo isto stališče, ki sta ga zavzeli Avstrija in Madžarska glede priznanji italijanskega imperija v Abesiniji, Nemški karten pod nadzorstvom BerPn, 15. novembra. AA. Po posebni odredbi ministra za narodno gospodarstvo dr. Schachta 60 bili postavljeni pod nadzorstvo uradnih gospodarskih u®tanov in ob* lasti, industrijskih zbornic itd. vsii kartete. iB industrijski sindikati v Nemcflji. Ta odredb« je bila izdana zaradfi tega, da bi se zagotor* vil popolen uspeh nemške štiriletke. KINO MATICA Danes samo ena predstava ob 18. vri Leharjeva šlager opereta škrjanček poje, žvrgofi Marta Eggerth — Hans Soehnker (Večerne predstave odpadejo vsled koncerta). PET LET STALNEGA NAPREDKA SPD Včeraj so se delegati iz vse banovine h glavni skupščini Ljubljana, 15. novembra. V dvorani Delavske zbornice so se davi zbrali delegatje planinskih društev iz vse banovine. Ker so že na sinočnji predkon-ferenci vse gradivo za glavno skupščino temeljito pretresli in so poiskali sporazuma v vseh spornih vprašanjih, je današnje ztorovanje poteklo gladko in kratko, da ga je mogel predsednik zaključiti še pred 11. Prisostvovali so tudi zastopniki obla-stev in sorodnih organizacij, tako načelnik oddelka " za trgovino in industrijo dr. Marn za bansko upravo, podpolkovnik Dragutin Maras za komandanta divizije, mestni svetnik inšpektor Wester za mestno občino, nadsvetnik Petek za žel. direkcijo ter za Jugoslovensko zimsko-športno zvezo Kunstelj in za TK Skalo predsednik Vilhar. Predsednik dr. Pretnar je ob živahnem odobravanju zborovalcev prečital vdanost-no brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n. in brzojavne pozdrave Nj. Vis. knezu-namest-niku Pavlu, članom vlade in drugim predstavnikom, nato pa je v pozdravnem govoru poudaril uvaževanja vreden napredek, ki ga je SPD doživelo v zadnjih petih letih, zlasti kar se tiče strme alpinistike in pa zimskega gorskega športa. Kulturno je našel ta razvoj dovršenega izraza v »Planinskem vestniku«, ki je deležen priznanja tudi od inozemskih planincev, v gradbenem pogledu pa je SPD uspešno izvedlo celo vrsto važnih gospodarskih nalog. Nato je poročal še nadzornik podružnic Pučnik, ki je na kratko orisal borbo podružnic za neodvisnost nasproti osrednjemu društvu, kakor se je vršila vseh zadnjih trideset let in je po prvem uspelem kompromisu leta 1927. pravkar zaključena v svoji najnovejši fazi z novo spremembo pravil. Novi domovi in zavetišča O pouroonem deiu je izčrpno poročal tajnik dr. Brilej, ki je med drugim navajal nasiecinje dosežene uspehe in pa naloge, ki deloma še čakajo dovršitve: Osrednje društvo je na Komni, v višini 1520 m nad Bohinjskim jezerom, otvorilo svoj novi tri-nadstropni dom z 31 sobami in 84 posteljami, s centralno kurjavo, z delno napeljavo tople in mrzle vode v soban in na hodnikih in z lastno električno razsvetljavo. Izdatki za zgradbo in inventar so znesli okrog 900.000 Din. Postojanka je zelo pomembna za razvoj zimskega planinstva, ker leži v osrčju naših najlepših smu-ških terenov in tvori izhod.šče za zimske ture v Triglavsko pogorje. Za novo kočo v Zgornji Krmi, kjer je prejšnjo kočo lansko zimo zasui plaz, je društvo že izdelalo potrebne načrte in zanjo izbralo teren. Medtem je šumska uprava popravila tudi prejšnje zavetišče, da bo še dalje na razpolago smučarjem. Krekovo kočo mora društvo letos preurediti, kar bo zvezano z visokimi stroški. Prav tako vrši obširne priprave za temeljito preureditev hotela Zlatoroga, kjer bo treba postaviti novo de-pandanco in popolnoma preurediti sedanje glavno poslopje. Vsakoletna popravila planinskih postojank nalagajo osrednjemu društvu občutno visoke stroške. Marljive podružnice SPD Savinjska podružnica v Celju je povečala Kocbekov dom na Korošici z novim prizidkom in ga deloma opremila z novim inventarjem, kar je veljalo okrog 160.000 Din, prihodnje leto pa bo dobil še nov trakt. V Frischaufovem domu na Okrešlju je bil napeljan vodovod in obnovljen inventar. Na Mozirski planini bo v prihodnjih treh letih zrasla nova planinska postojanka s centralno kurjavo, vodovodom in električno razsvetljavo v proračunskem obsegu 300.000 Din. Prav tako bodo po možnosti dobile električno razsvetljavo tudi postojanke v Logarski dolini. Mariborska podružnica je izvršila razne preureditve v Mariborski koči, prihodnje leto pa ji bo morala prizidati še avtogaražo, ker bo dograjena avtomobilska cesta. Nekaj manjših prizidkov je dobil tudi Senjorjev dom. JVIislinjska podružnica v Slovenjgradcu je preuredila kočo na Kremžarjevem vrhu, da ima zdaj na razpolago 40 ležišč. Dom na Plešivcu je preurejen za zimski obisk. Podružnica vodi obširno akcijo za postavitev nove planinske postojanke pod Kopo na zadružni podlagi. Podružnica v Kranju je za obširne adaptacije postojanke na šmarjetni gori investirala okrog 70.000 Din. Za prihodnje leto pripravlja prezidavo Valvazor-jeve koče. Podružnica v Črnomlju je dom na Mirni gori preuredila in izboljšala inventar. Podružnica v Kamniku pripravlja zgradbo novega zavetišča na Velikih podih. Podružnica v Rogaški Slatini namerava skupno s poljčansko podružnico zgraditi veliko planinsko postojanko na Boču. Za pota in markacije izda SPD letno okrog 120.000 Din. Osrednji odbor pripravlja izdajo točnega seznama vseh markiranih potov na področju vseh edinic SPD. Osrednje društvo ima vsako leto visoke izdatke z nabavo zimskih markacij v okolišu Komne. Poleti so se popravljala planinska pota v območju vseh postojank osrednjega društva, nova zimska trasa pa se je napravila od Gozda na Veliko planino. Pri tem je bil že upoštevan načrt za novo cesto na Podvolovljek, ki se gradi. Savinjska podružnica je izdatno prispevala za novo pot s Slemena pod Olševo na Raduho. s čimer je dosežena najkrajša višinska zveza med Mozirsko planino, kočo na Smrekovcu in Logarsko dolino. Prav tako je izvršila številna popravila potov v Savinjskih in Kamniških planinah ter postavila precej zimskih markacij. Tudi vse ostale podružnice so skrbele za stalno popravljanje potov in za napravo novih markacij. Reševalni odsek je imel letos na žalost mnogo opravka, že spomladi je moralo nastopiti reševalno moštvo pri treh smrtnih nesrečah v Kamniških planinah. Severna stena Triglava je zahtevala štiri žrtve,, manjše nesreče pa so se dogajale še na Stolu in v Jalovcu. Stroški za reševalne akcije so zelo visoki, a po navadi jih plača reševalni fond sam, ker je od svojcev ponesrečencev največkrat nemogoče izterjati odškodnino. Skrb za reševanje preide poslej na glavni odbor, kateremu bo osrednje društvo izročilo ves inventar. Prejšnjo soboto se je vršil zbor gorskih vodnikov, kjer se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih vodništva pri nas. Reševalno moštvo podružnice v Celju je uspešno pomagalo pri vseh akcijah v Sa- J pa še pri nesreči avstrijskega turista Ul-richa Mölzerja pod Skuto. Mariborska podružnica je imela opravka z nekaterimi poškodbami smučarjev v okolišu svojih postojank na Pohorju, podružnica v Kamniku pa je s svojim izvežbanim moštvom sodelovala pri vseh reševanjih v Kamniških planinah. Od nje izvira tudi pobuda, naj bi se v vseh planinskih kočah objavilo, da so obiskovalci dolžni vpisati v tujsko knjigo svojo nameravano turo, s čimer bi se zelo olajšalo iskanje v primeru nesreče Reševalno moštvo pri mojstranski in jeseniški podružnici je z vzorno disciplino in požrtvovalnostjo pomagalo ponesrečencem v Triglavskem pogorju. V kulturno-znanstvenem delu posamezne podružnice precej zanemarjajo svoje dolžnosti. Osrednje društvo izdaja »Planinski vestnik« z velikimi gmotnimi žrtvami, a pri glavnem dohodku, pri zbiranju inseratov, podružnice niso pokazale zadostne vneme za delo. List mora letos zato računati spet z občutnim primanjkljajem. Z nizom predavanj je osrednje društvo nudilo poslušalcem tudi vpogled v delovanje inozemskih planincev in v skrivnosti domače alpske flore. Obširne priprave zahteva izdanje prepotrebne knjige o alpski flori, za katero je material v glavnem že zbran, manjkajo pa še denarna sredstva. Za alpinski muzej zbira društvo potrebno gradivo in je delo razdelilo med razne znanstvenike. Obširno je razpredeno vremensko poročanje pozimi, tako da dobi smučar na podlagi objav v vremenskih omaricah točen pregled snežnih razmer. Marljivo so na kulturno-znanstvenem področju na delu tudi posamezne podružnice. Lepe uspehe beleži SPD v pogledu planinskega fotoamaterstva. Na letošnji mednarodni razstavi planinske fotografije v ženevi so slike, ki jih je razstavilo SPD. žele obče priznanie. Osrednje društvo ln posamezne podružnice imaio svoje foto-odseke, ki redno prirejajo večere posvečen» propagandi in napredku planinskega fotoamaterstva. Planinsko smučanje se v naših krajih vzdržema razvija, in da mu nudi čim lepšega razmaha, prireja SPD vsako leto turne tečaje v Triglavskem pogorju. V zvezi s tem je osrednje društvo poslalo svoje najboljše plezalce v švicarske ledenike, da se tam izvežbajo v ledu in snegu, kar pri nas v tolikšni meri ni mogoče. Uspeh je bil zadovoljiv in naši planinci so se povzpeli na številne vrhove preko 4.000 m. Lepe rezultate sta dosegli tudi celjska in mariborska podružnica. Pri osrednjem društvu se je osnoval posebej alpinistični odsek, ki ga tvorijo najboljši plezalci in ki prireja stalne teoretične in praktične plezalne tečaje. Podoben odsek ima samo še celjska podružnica, a v kratkem jih bodo po vsej priliki osnovale še nekatere druge edinice, zlasti na Gorenjskem. Osrednje društvo je priredilo v zaključenem letu tudi nekaj skupinskih izletov v domače gore in pa v planine Bosne ln Hercegovine, nekaj izletov pa so organizirale tudi posamezne podružnice. Tako osrednje društvo kakor posamezne podružnice tudi marljivo skrbe za propagando in osrednje društvo ima poseben odsek v ta namen, ki ga v glavnem tvorijo člani -novinarji. Mladinski odsek Šteje danes 1475 dijakov in 775 visokoSol-cev. Organizacijo bo treba razširiti še na obrtniško in delavsko mladino. V poletnem času Je osrednje društvo priredilo za mladino dve počitniški koloniji v Malnarjevi koči pod Črno prstjo. Svoje mladinske odseke imajo tudi še podružnice v Celju, Kranju, Slovenjgradcu in na Jesenicah. Mladinski odseki lahko izdatno pomagajo društvu pri markiranju in popravljanju potov. Tajniško poročilo so zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem, nato pa je bila na predlog inž. šlajmerja izrečena odboru razrešili ca s pohvalo. Novi glavni odbor je bil nato soglasno izvoljen in je v njem po novih pravilih 14 odbornikov: predsednik dr. Josip Pretnar, podpredsednika dr. Milko Bra^šovec iz Celja in Vinko Zor, odborniki dr. Vrtačnik, Kveder, dr. Mrak. Do-linšek, dr. Brilej, Rožman. Gaišek iz Maribora, Pučnik, dr. Miha Potočnik, Grmov-šek iz Slovenjgradca. Jeršič, Šetinc z Jesenic, Ante Beg iz Trbovelj in dr. Valter Bohinec iz Rateč, za računska preglednika pa Ferlinc in Ule iz Mežice. Ko so bile urejene še razne organizacijske podrobnosti, je bil na Marselov predlog soglasno odobren novi proračun v višini 24.000 Din. V debati ki se je razvila, je ravnatelj Pustoslemšek sprožil pobudo, da bi SPD najelo dva delavca, ki bi v letni sezoni redno skrbela za popravljanje potov v Julijskih in Kamniških planinah, inšpektor Wester pa je apeliral na podružnice, naj bi z večjo vnemo propagirale med svojim članstvom »Planinski vestnik«. katerega primanjkljaje le osrednje društvo še za eno leto požrtvovalno vzelo na svoia ramena. Referent reševalnega odreka Hud-nik ie stavil še predlog o pobiranju reševalnih prispevkov ki nai se izvede z malo skrbnejšo strogostjo kakor doslej, hkratu pa naj se ustanovi poseben fond za podpore siromašnim in onemoglim vodnikom. Predlog je bil soglasno spre i et prav tako pa še cela vrsta samostoin'h predfos:ov ki se tičeio prevzema posameznih gorskih posto iank po podružnicah. Med drugim bo kra.niska podružnica prevzela Valvazorievo kočo in izvedla v nt- znatne investi ci ie. jeseniška pa Kadilnitovo kočo na Golici. Prav tako pripadeio Sv. Duh celiski. Urška gora slovenigraški. Zabreznica kraniski Donačka gora roeraški podružnici, mariborska Tujskoprometna zveza pa bo sprejela v svojo oskrbo razgledni stolp na P^horiu. da ga bo s tem rešila propada Nekai važnejših sklepov je občni zbor sprejel še kar se tiče razdeljevar.ja podpor iz javnih sredstev posameznim edinicam SPD, kar se tiče kazni za netovariško vedenje planin cev ob nesrečah, za sanscijo »Planinskega vestnika« in za spremembo pravil. Za zaščito mladine 27 organizacij za zaščito dece v Sloveniji se je udeležjlo zbora državne unije v Ljubljani Ljubljana, 15. novembra Dopoldne je bil v sobici Rdečega križa na Gosposvet&ki cesti občni zbor Unije za zaščito otrok. Zbora se je udeležilo 27 organizacij za zaščito dece iz raznih krajev Slovenije, otvoril pa ga je predsednik dr. Fettich, ki je vse prisotne pozdravil in predlagal, naj se odpošlje brzojavni pozdrav častni pokroviteljici Unije Nj. VeL kraljici Mariji-materi. Sicer beleži Unija komaj šest mesecev obstoja, vendar je glede na to. da bo 29. novembra v Beogradu glavna skupščina, bilo potrebno sklicanje banovinskega sveta, da ae sekcija o programu podrobneje pogovori. Glavni referat je imel na občnem zboru učitelj g. Vojko Jagodic, ki je podal zgoščen zgodovinski pregled dosedanjega mladinskega skrbstva pri nas do svetovne vojne in po njej. V Ljubljani se je leta 1924. pod županom Pericem organiziral poseben socialno politični urad, ki je imel tudi poseben referat o mladinskem sKrbstvu. Tako je büo za mladinsko skrbstvo 1. 1925. določenih 604.000 Din, v letih 1930 do 1932. 932.200 Din, v letu 193536 1,334.921 Din in v proračunskem letu pa že poldrugi milijon dinarjev. Iz tega je razvidno, da so se potrebe v desetih letih podvojile. Pomoč mladini se je doslej organizirala takole: redne podpore, mladinska oskrba v zavodih, rejništvo, izredne podpore, začasna dečja postaja. dnevna zavetišča, počitniške kolonije in posojanje šolskih knjig. Najbolj viden socialen pojav, ki ga opažamo v Ljubljani, so otroci-berači. Toda temu ni kriva samo beda. Otroke mnogokrat žene v take pustolovščine potepuška kri, včasih pa tudi starši sami. Mladinski urad je uvedel racije na te otroke, ki pa niso imele uspeha. Opaža se tudi poraBtj mladoletnih zločincev. Znan je primer, ko je pod vodstvom llletnega tovariša izvršila mlada družba celo vrsto vlomov v izložbena okna pri belem dnevu. Manjših tatvin pa je dosti vsak dan. Organizacija mariborskega mladinskega skrbstva obstoji iz mestnega mladinskega sveta, okrajnih mladinskih predstojnikov in socialno političnega oddelka mestnega poglavarstvu. Posebno poglavje v mladinskem zaščitnem vprašanju tvorijo Industrijska središča. V Trbovljah je zlasti mnogo nezakonskih otrok, zapuščenih je 191. preko 600 fantov in deklet od 14. do 18. leta pa je brez vsakega zaposienja. Precej je razširjena tuberkuloza. Tega je kriva brezposelnost, majhna stanovanja in beda. V Zagorju so razmere šn hujše. Tu bi bilo potrebno postaviti mladinski zaščitni dom. Tudi v kmečkem, še napol delavskem mi- JU UOJTVOUU IT*- -I » UV1A UAVljWl V «JWT- I — «V^ * ....."" ----—— * v-------—- vinjakih in Kamniških planinah, posebej I geja vničuje mMi*^ nečistoča» pomanjka- nje in vino, ki služi otrokom v vinorodnih krajih namesto mleka. Po šolah bi bile potrebne šolske kuhinje. Pri vsem reševanju tega težavnega problema pa mora obveljati načelo, da otrok ne sme čutiti, da je v breme in v nadlego družbi, ampak nosilec bodočega narodovega življenja. Spoštovati ga moramo kot človeka in mu dajati z obema rokama, kar mu gre. Tajniško poročilo je ugotovilo stanje otroške zaščite v Sloveniji in je izzvenelo na kraju v predlog, naj se varstvu defekt-ne dece posveča enaka pažnja, kakor varstvu normalnih otrok. Odgovornost za njihov duševni in telesni razvoj naj prevzamejo država, odnosno banovine in občine. Potrebno bo pokreniti ustanovitev šolskih kuhinj, uvesti pa po šolah tako zvano co-patno akcijo za revnejše otroke, tako iz zdravstvenih in higienskih ozirov kot pedagoških, da si bodo otroci ki pridejo v šolo, obuli copate in sezuli mokro obutev. Razvila se je debata, ki je pokazala veliko zanimanje za rešitev mladinskih težav. Stavljeni so bili tudi predlogi o tem, kako naj se izboljšajo razmere, ki se nanašajo na celotni mladinski problem. Glavne točke misli, ki jih je razvijal predavatelj g. Jagodic, in razni predlogi so bili nato zaobseženi v resoluciji, ki jo je izdelala sekcija. Maribor preko nedelje Maxibor, 15. novembra. Otvoritev slikarske razstave Danes opoldne ob 11. uri je bila v beli dvorani Uniona slovesna otvoritev V. jubilejne razstave mariborskega kluba »Brazda«. Ob priliki otvoritve so se zbrali mariborski prijatelji umetnosti v lepem številu v omenjeni dvorani ter občudovali umetnine, ki so jih za to jubilejno razstavo skrbno pripravili slikarji Karel Jirak, Ivan Kos, Zoran Mušič, Rajko Slaipernik in Ante Trstemjak ter "kipar Vladimir Stoviček. Razstava dokazuje napredek likovne umetnosti v Mariboru. Uvodne besede so spregovorili dar. Sorli kot predsednik Umetniškega kluba, R. Rehar v Imenu »Brazde« ln g. Gojmir Kos v imenu ljubljanskih likovnikov. Vseh razstavljenih del je 42. - Proslava poljskega narodnega praznik» Je bila včeraj popoldne v prostorih Ljudske univerze. Proslavo je organiziralo di- Jb očrtan igolivlaH navoj pdtJAe države, osmodolec Dormk je govoril o poljski literaturi, prof. Sedivy pa Je s pomočjo številnih skioptičnih slik tolmačil lepote poljskih krajev. Proslava je bila prisrčna manifestacija za bratsko poljsko republika Poljski konzul v LJubljani dr. Stele se Je oprostil. Skrivnostni streli v Ffinarnigkl nTkd Snoči ob 20. uri so v Plinaraö'ti ulici nenadno odjeknili v temno noč zapored trije streh, ki jih je oddal neki moški lz samokresa. NI de točno ugotovljeno kaj je mož s streli nameraval. Ko Bo namreč prišli ljudje v njegovo bližino, je pobegnil v smeri Kacijanerjeve ulice. Policija poizveduje za njim. Domnevajo, da so bili streli namenjeni neki ženski Bdeči petelin Pomoči je zgorel veleposestnika Ktrrra v Razvanju domači mlin na električni pogon. Kun trpi okoli 15.000 Din škode. K sreči niso plameni prešli na sosednje objekte. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Mariborski kriminal. Studenški orožniki so meli bogat plen. Izsledili so nekega berača, ki je prosjačil po Studencih. Ko so mu pobliže potipali vest, se je izkazalo, da jim je padel v roke znani tihotaipec Anton Vu)k iz Po-brežja, ki ga iščeta sodišče in sresko na-čelstvo zaradi neke kazni. Na Obrežni ulici v Studencih je neki neznani moški navalil na gostilničarja Antona Gruberja z nožem in mu prizadejal z nožem tako občutno rano na obrazu, da So ga morali mariborski reševalci prepeljati v mariborsko bolnišnico. — Tkalec Franc Ne-deljko, stanujoč v Spodnjem RadTanju 59, je prijavil na poKciji, da je prišel dne 14. aprila k njemu na dom neki mizarski mojster iz Maribora, češ da mu je znano, da bi si Nedeljko rad nabavil po- Krojači ne morejo prehvalitl naše moške štof e ! Njihova sodba je, vsekakor, tudi za vas merodajna. Oglejte si naše štofe, a ko nam boste zaupali kupite si za obleko, ki vam bo delala veselje „Manufaktura" k« -rodne tiskarne gg. minister dr. Albert Kramer, načelnik Adolf Ribnikar, polkovnik Alfonz Žerjav in dr. Milko Brezigar, dolgoletni upravnik Narodne tiskarne g. Josip Lavrenčič, uredniški zbor listov konzorcija »Jutra« z glavnim urednikom g. Virantom na čelu, nameščenci Narodne tiskarne z ravnateljevim namestnikom g. Jeranom. ravnatelji, faktorji in številni drugi nameščenci skoro vseh ljubljanskih tiskarn. Med predstavniki našega gospodarskega in političnega življenja sta bila predsednik velesejma g. Fran Bonač, narodni poslanec g. Rajko Türk, potem pa dolga dolga vrsta vseh, ki jih je smrt Frana Jezerška bridko prevzela. Deloma so nesli v sprevodu, deloma so na krsti počivali prekrasni spleti zelenja in krizan-tem, ki so jih razen pokojnikovih najožjih poklonili prijatelji, Narodna tiskarna, »Jutro« in »Slov. Narod«, strojni stavci m ostali tipografi Narodne tiskarne pa še mnogi drugi. Pri Kolinski tovarni 96 JQ sprevod ustavil. Združeni pevci so se od ravnatelja Jezerška poslovili z večno lepo »Vigredjo«. Potem je sprevod, v katerem so ostali številni pogrebci, nadaljeval pot na Ljubljansko polje, kjer je ravnatelj Je-zeršek sredi novega pokopališča, tik za grobom malega junačka Ljubija Bartola, našel svoj zadnji dom. Naj mu bo počitek v njem sladak! Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20L Ponedeljek, 16: Zaprto. Torek, Ì7: Kvadratura kroga. A» OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek. 16; Zaprto. Torek, 17; Seviljski brivec, Premienskl abonma. »JUTRO« ponedeljska feda ja 3 PonedeftelE. K. XL W36. ---- Ljubljana še na šestem mestu Visoka poraza Ljubljane Iu sarajevske Slavije — Concordia si je priborila prvi točki Tri važne prvenstvene tekme so bile včeraj na sporedu. Skoraj vse tri so nam prinesle presenečenja. To so namreč visoka poraza Ljubljane in sarajevske Slavije in igra osiješke Slavije, ki pa je kljub temu zgubila proti Hajduku. Tablica se je do šestega mesta precej iz-premenila. Sarajevska Slavija in Bask sta zamenjala svoji mesti. Na čelu tablice je sedaj Bask. Hajduk je z današnjo zmago skočil s 5. na 3. Gradjanski je padel na 4„ BSK pa na 5. mesto. Ljubljana je kljub porazu še ostala na 6. mestu, toda... za njo sta Jugoslavija in Hašk odigrala šele pet tekem, dočim je Ljubljana že absolvirala sedem iger. Zdi se nam, da Ljubljana jesenskega dela prvenstva ne bo končala tako, kakor smo si želeli. Tablica je sedaj naslednja. Bask 7 4 2 1 16:10 10 Slavija (S) 7 4 2 1 17:12 10 Hajduk 7 4 0 3 12:8 8 Gradjanski 5 3 1 1 13:4 7 BSK 6 3 12 13:6 7 Ljubljana 7 2 2 3 6:9 6 Jugoslavija 5 2 0 3 9:8 4 Haak 5 1 2 2 5:11 4 Slavija (O) 7 2 0 5 8:19 4 Concordia 6 1 0 5 6:18 2 Bask : Ljubljana 4:1 (2:1) Beograd, 15. novembra P-°K vestno pripravljeni, vendar je druga žela lepši uspeh, ker je bilo izvajanje bolj brezhibno in je tudi bila izredno težka. Obe sestavi sta bili enako še z nekaterimi drugimi novimi sestavami pokazaü zdravo stremljenje sokolskih vz£Tojnikov, da gredo le naprej in vedno kvišku- »Rajanje« ženskega naraščaja in nastop » kolebnicami sta bila enako zelo primerna okviru zrele akademije. Na visoki gredi pa ^ se nairaščaj-nice odrezale kar odlično s težkimi, a z gotovostjo izvajanimi sestavami, celo iiz olimpi iskih tekmovalnih vaj. članiee eo s svojimi raznoterostmi, z odlično sestavo, izbiro, ter izvedbo naravnost presenetile ter močno nadkrilile osmorico, ki je nastopila sicer lepo ira vkliiub manj primerni opremi učinkovito. Orodna telovadba članskih vrst na drogu in bradlji je pokazala, da je Tabor že prestal krizo in ustvarja novo vrsto vrhunskih telovadcev, kjer so mlajšim močem v živo vzpodbudo nekateri starejši telovadci. Človek bi mu prisodil 25 let, jih ima pa nad 40! Ti posamezniki morajo 6 svojo ne pojenljivo vztraimostjo in telesno dovršenostjo služiti za primer in vzor sokolske vzgoje. Simbolična točka moškega naraščaja »Olimpije« je po zunanjem učinku in z nadvse «tkladni.m izvajanjem zelo ugajala. Vse točke eo sestavrili in pripravili čDani in članice društvenega vaditedjskeca zbora. oacije ter mnogo sfcreäjai, in to te vsake pozicije- V krilcih 90 imeli gostje močno oporo. Obramba jc bila solidna, le v drugem polčasu nekoliko nesigurna. Gostje so pokazali boljšo tehnično igro. Pozna se Jim. da igrajo tekme z zagrebškimi klubi. Železničarji so bili sicer požrtvovalni, toda včasih prepočasni. Tudi v napadu danes ni bilo nobenega reda. Ta del moštva je bil najslabši in gre poraz skoraj ves na njegov račun. Krilci so igrali preveč defenzivno, pa tudi v tem delu igre niso mogli ustrezati. Obramba je bila v splošnem dobra- V prvem poJčasu je bila igra povsem odprta. Pozneje, zlasti v prvi polovici drugega polčasa, pa so bili Varaždinci v premoči in je imela domai* obramba polne roke dela. Sodil je g. Kopič objektivno in dobss» Ostale nogometne tekme Novi Sad: Jugoslavija t Vojvodina 5:0 (5 : 0). Prijateljska. Marseille: BSK : reprezentanca Egaških klubov južne Francije 5:4 (3:31 Reprezentanca ligaških klubov je že vodila 3 :0, nakar je Beograjčanom uspelo izenačiti V drugem polčasu je bil BSK boljši in zasluženo zmagal. Gole so za BSK zabili Božo-vič 3. Marjanovič in Glišovič po enega. Berlin: Nemčija : Italija 2:2 (2:1). 100 tisoč gledalcev. Pariz: Pariz : Budimpešta 2:1 (1:01 Praga: Prvenstvo. Plzen : Sparta 2:2, Slavija : Viktorija Plzen 5:1, Prostejov j Žid en ice 5 : 0, Naehod : Viktorija Ži-žkts> 3:0. Kladno : Rusv 5:0, Bratislava : ravska Slavija 3 : L Dunaj: Prvenstvo. Admira : Wacker 313 (3:1), Rapid : L^ertas 5:3 (4:2), PC Wien « Hakoaihi 1:0 (0:0), Austria : Fa^ voritner AC 7:1 (3:1), Vienna : FAC 2:2 (2 : IX Sportklub : Postsport 3 : 1 (1 : IV Budimpešta: Phflbus : Kispest 3:2, Sse-ged : Budai 2:1, HL okraj 1 Soroksa* 2:0, Bocskai » Budafok 6:a Prirfxütvl je prisostvovalo poihegštervfbega domačega članstva in uprave s starosto na čelu še članstvo iz vseh ostalih ljubljanskih sokolskih društev. Med drugimi predstavniki pa so bili še I. namestnik staroste SKJ, staroste župe Ljubljana s clami uprave in TO. Za bana je biiL navzoč prosvetni šef br. Breznik, osebno še novi divi-zionar genera-l Tonič z brigadirjema Dokičem in Popadii-čem, dalje konzul ČSR inž. Minovekv in francoski konzul Reme-rand- oba sr soprogama, ter več univerzitetnih profesorje*. Objave Ati veste, da je danes zadnji dan, ko si lahko se v predprodaji nabavite vstopnice v Matični knjigarni za koncert Hubadove župe v proslavo 70-letnice Mateja Hu-Bada? Tudi siporedi so na razpolago isto-tam. Cene vstopnicam so izredno nizke od 20 Din navzdol. Na koncertu bo sodelovalo 7 odličnih ljubljanskih mešanih in moških zborov z različnimi skladbami slovenskih avtorjev, zelo privlačna točka pa bo nastop Slovenskega vokalnega kvinteta (gg. Štibernik, Jug, brata Petrovčič in Šulc). Otvoritvena točka koncerta bo uvodna beseda o Mateju Hubadu, ki jo je napisal Ivo Peruzzi Opozarjamo, da se bo pričel spored točno ob 20. uri v veliki Filharmo-nični dvorani Po številu pevcev največji pevski zbor Glasbene Matice (ca 110 pevcev) bo izvajal pod vodstvom ravnatelja Mirka Poiliča grandiozno Adamičevo skladbo »Smrt carja Samuela«, katere besedilo je natisnjeno na zadnji strani sporeda, ra>-to pa tri Hubadove harmonizacije, s katerimi bo koncert zaključen. Tudi drugi zbori imajo na sporedu priljubljene narodne pesmi in skladbe večjega formata. Kupite spored, nabavite si vstopnico in pridite zvečer v veliko Filharmonično dvorano! — Člani pevskih društev, ki prodajajo vstopnice, naj vrnejo denar v Matično knjigarno danes do 12. ure dopoldne. Nastopajoči pevski zbori naj pridejo pravočasno, da ne bo prevelike gneče Vhod na oder z desne strani, izhod čez oder na levo stran. Ne pozabite na. simfonični koncert v stolnici v petek 20. t. m. ob 20. nri. ki ga prir redi Blaž Arnie 7, vHikim orkestrom. Dirigent D. M. Šijanec. Programi so na razpKo šakuc (Prešernova). šah Maribor. 16. novembra Danes se je vršila v klubovih prostorih Železničarja tekma za prvenstvo Slovenske šahovske zveze- Železničar je zmagal nad šahovskim klubom Črna 5 in f»ol i 2 in pol. Prihodnje kolo igra Železničar z Mariborskim šahovskim klubom. Celje, 15. novembra Celjski šahovski klub je igral v soboto in nedeljo prvenstveno telemo s ptujskim šahovskim klubom in dosegel lepo zmago. V soboto je bil rezuWat 4:4, v nedeljo pa 6:2 za Celje. __ Službe išče fnka besed» ID P«1 Ure* I Dto » uMon a HB. «»JOIMÜ® (MMk 19 Ola, Vsak trgovec ima dolžnike, ki tira delajo skrbi. — Zato mora imeti dobrega uradnika, ki je verzi-ran v vseh sodnih zadevah. Z uspehom Vam iztirjam dolžne vsote, ne da bi s tem zgubili stranko-odje-malca. Pa tudi vso drugo pisarniško delo opravim, saj sem perfekten korespondent, knjigovodja in strojepisec. Star sem 34 let, samski, zmožen slovenščine, nemščine in srbohrvaščine. Cenjene ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Jamčim za uspeh«. Prodam Besed« 1 Ota. tovefc 8 Dia ia Šifro «ii iU)uk ni fdo»* S Dio. Najmanjši eoeeefc 19 Dia. Cekarje preproge iz bičja tn vse VTRte pletene tu lesene robe dobite naipolidn je pri A. ZAYADA. LE POGLAVA. 27076 S "sv % -V,, m . vecmvne; ,v. mmmì Kupujte domače blago ! IZJAVA IijarljauBL, da je neresnično, kar gpm govoril o BaAgotto Aiojra, pefcu t Tržišča, ter piede n>e.i-3' PooeifefME. KL XL J9Ä Urejuje Davorin Bavljen* ^ Izdaja za konzorcij »Jutra* Adotf Eibnikar, ~ Za Narodnq Öskamö ifl, ö, kot tiskarnaij« ©an jJeraa, Za tawafc* det d» ttigmxm Äfc JSqsÄ Ed * J^ubJjani, Žena v sodobnem svetit LITVA IN Za ponedeljsko „Jutro" NJENO ŽENSTVO napisala znanstvenica gospa Navakas Pred dneW se je mudila v Ljubljani mlada litavska znanstvenica in publi-cistka gospa Jone Deveikyté • Navakas, ki jo vežejo prijateljski stiki z rodbino pok. ministra dr. Žerjava. Ga Navakas nam je izjavila, da je prišla najprej na Čehoslovaško. nato pa tudi v Jugoslavijo z namenom, da proučuje razmere, v katerih se svobodno razvijajo majhni narodi in najde kaj vzpodbudnih vzgledov tudi za Litavce. Ob priliki svojega ljubljanskega bivanja je spisala za »Jutro« v francoščini članek, ki ga prinašamo v prevodu. Ured. Današnja Lftva Ježi poleg Baltiškega morja, tam, kjer so v davni zgodovinski dobi feničanski trgovci kupčevali s severnimi plemeni, zamenjujoč njihovo zlato s svojim jantarjem. Litva meji na zapadu na Baltiško morje, na severu na Letonsko, na jugovzhodu na poljsko in na jugozapa-du na Nemčijo. Litavci naseljujejo to ozemlje že izza prazgodovinske dobe. Med zapadnimi narodi jih je kaj malo, ki bi imeli v svoji zgodovini tako črne strani, kakor jih pozna litavska zgodovina v dolgih stoletjih od 13. do 19. stoletja. V začetku 14. stoletja je postala močna in vplivna velika vojvodina; kljub poznejši uniji (1569) s Poljsko je vse do 19. stoletja ohranila svojo nezavisnost. Po ruski aneksiji je njeno ime izginilo z evropskega zemljevida. Litavsiki narod je bil v suženjstvu obsojen na politično in intelektualno nedelavnost, zato ga v 19. stoletju ni poznal na zapadu nihče razen učenjakov, ki so pridno proučevali litavski jezik in njegovo narodno blago. Bili so prepričani, da bo ta jezik prav kakor njegov narod kmalu izginil v ruskem morju. Pozabili so pač, da kaže litavski kmet ogromno vitalnost in vzgledno zvestobo narodni tradiciji; prav posebno so te lastnosti dičile naše kmetice, ki jim gre zasluga, da so rešile narodnost in jezik. Kajti litavsko plemstvo in inteligenca so govorili poljski jezik in niso mogli razumeti prizadevanj onih, ki so tako ali drugače pripravljali narodni preporod. Litavski narod je v današnji Evropi eden najstarejših in njegov jezik ima precej na-lik s sanskritrvm. Nedavno umrli francoski jezikoslovec M"iHet svetuje na nekem mestu takole- »Če hočete imeti kaj pojma o jeziku, kakor so ga govorili vaši davni predniki, pojdite v Litvo.« Ta mali narod, čigar umetnost in jezik sta mnogo zanimala Emanuela Kanta m Goetheja, je torej v 19. stoletju zadela bridka narodna usoda. Samo svetovni vojni gre hvala, da se je Litva po dolgih bojih za svobodo osamosvojila in zopet postala nezavisna država. Nje nezavisnost je b'"la p reklamirana v nekdanjem Titavskem glavnem mestu Vvkm. Toda veselje ni trajalo dolgo, kajti s tem dogodkom ni bila zaključena dolga vrsta narodnih nesreč. Dne 7. oktobra 1920 je Poljska podpisala v Suvalki pogodbo z Litavsko; podpis se je izvršil v prisotnosti predstaviteljev Društva narodov. Dva dni nato je Poljska nasilno zasedla Vilno in vse okoliško ozemlje, ki mu daje ime stara litavska prestolnica. To stanje traja še dandanes. Vsi odnosi: trgovski, prometni, celo poštni in brzojavni so bili prekinjeni in še vedno niso v/postavljeni. Zaradi tega si je litavska država uredila svoj sedež v Kaninasu (Kov-nu). Tako torej niti do današnjega dne ni zapustila Litvancev narodna nesreča, ki jim je bila tolikokrat spremljevalka v preteklosti. * V vseh borbah Litve za obstoj in svobodo je bila vedno udeležena tudi litavska žena. Omenila sem že njeno vlogo v 19. stoletju: nacionalno »logo kmečke žene, ki je bila do malega analfabet. Samo materina zvestoba domači zemlji in jeziku je Litvi rešila njen narod in svobodo. Iz teme stoletij vstaja podoba »vajdilut«, vestalk, ki podnevi in ponoči stražijo sveti ogenj, najpriljubljenejša in najlegendarnejša figura med litavskimi ženami je vojvodinja Biruta. Tistega dne, ko naj bi lepo sveče-nico dokončno sprejeli v red vestalink, se nenadno pojavi Kestutis, sin velikega vojvode in prosi za njeno roko. Biruti ga odkloni, toda zaljubljeni vojvoda ne odneha. Naslednjo noč, ko se je veliki svečenik pripravljal, da obleče mladi vestalki belo obleko, ta simbol večnega devištva, vdre v tempel Kestutis, vrže tuniko čez ogenj, se polasti lepe device in izgine na konju v noč. Tako je veliki vojvoda oskrunil sveti ogenj in svečeniki so napovedovali narodu hude nesreče. Toda veliki vojvoda Vytautas je bil in je ostal do dandanes največji mož Litavske, simbol njenega narodnega edinstva. Med vsemi zgodovinskimi ženami Litve je bila samo Biruti zgolj soproga in mati, tesno navezana na domače ognjišče; samo ona se ni vmešavala v politiko. Vse druge litavske žene so bile tudi javne delavke, ki so vplivale na državno politiko, ne da bi bile zato slabe gospodinje. Litavske žene so bile zveste pomočnice svojih mož v njihovih bojih za rešitev domovine. Največji pesnik litavske zemlje Mickiewicz jim je posvetil pesnitev »Gra-zina«, ki opisuje ženo, katera v odsotnosti svojega moža stopi na njegovo mesto, vodi bitko in umre za domovino. Če je litavsko narodno prebujenje združeno z imenom Vytautasa, je življenje moderne litavske žene podobnejše značaju in usodi Grazine. Naša žena je šele po vojni dosegla svojo enakopravnost. Ustava litavske države ima med svojimi osnovnimi določbami izjavo, da so vsi »državljani Litve, moški in ženske, pred zakonom enaki.« Žene so dobile tudi volilno pravico in se lahko izvolijo v parlament. Naš prvi parlament je štel sedem ženskih poslancev, pri čemer je zanimivo, da je najstarejši poslanec, ki mu je šla pravica otvoritve parlamenta, bila žena in najmlajši takisto žena. Prav tako se ženstvo udeležuje občinskih volitev m vodstva komunalnih uprav. Ženo nahajamo v vseh poklicih; mnoge se udejstvu-jejo tudi že v znanosti. Doslej nimamo ženskih profesorjev na tehnični 'n pravni fakulteti, vendar je samo še vprašanje časa, kdaj prično delovati tudi tu Takisto opažamo žene v upravni službi; šef litav- skega »presbiroja« je ženska. V prosvetni službi je okrog 50% učiteljic. Potemtakem so vse službe de iure dostopne ženam, samo tehnični študij jim ni še dopuščen. Prav tako častno je litavska žena zastopana na področju dobrodelnega in socialnega skrbstva. Litavska žena pa gre še dalje kakor ženstvo drugih dežela: Med osvobodilno vojno, ko Litva ni imela redne vojske, so organizirali prostovoljne čete z imenom »saulial.« Ta organizacija še vedno obstoji in v nji so udeležene tudi žene. Prav posebno se litavsko ženstvo pripravlja za sanitetno službo, posebej še za obrambo dežele pred plinskimi napadi. Tako je torej litavska žena prodrla na vsa področja narodovega življenja. Prvot- no stremljenje, da bi bila enaka moškemu, je opustila, tem bolj pa si prizadeva, da bi dosegla enako vrednost z moškim delom. H koncu še nekaj besed o najslavnejši in najbolj priljubljeni Lkavki. Je to gospa Ciurlonis. žona našega največjega simbolističnega slikarja, ki je umri že L 1911. Ta žena je zgodaj postala vdova in je poslej posvečala vse svoje moči javnemu delu in narodni prebuji. Piše tudi povesti, prav posebno popularne so njene drame. Na univerzi poučuje litavski jezik. Spisala je tudi številne literarne članke, razprave in kritike. Je že dolgo naš edint delegat v Društvu narodov. Današnji kulturni poJožaj Litve je zanimiv. Ker nima skupne meje z Rusijo in br J» im'Huff» im «db • PoljAo, torej z dvema narodoma, ki ata bila dolgo odločilnega pomena za Litavce, je popolnoma prenehai vpliv teh dveh dežel na našo kulturo. To dejstvo je nemalo pripomoglo k ustalitvi naših kulturnih razmer m k izoblikovanju našega narodnega značaja, vendar je z druge strani povzročilo neko izolacijo, ki nalaga narodu, da čim več črpa iz samega sebe. bi prav v tem pogleda ima litavska žena velike naloge. Litavska žena bi v paini meri razumela položaj jugoslovenske žene: obe sta skozi stoletja nosili dobršen del težke usode, ki je zadela njun narod. Litavska žena je bila » osvobojen jem nagrajena tako, da je dobila v narodni državi vse pravice in popolno enakopravnost Prav bi bilo, da bi se tudi jugosloveoski ženi priznala enaka nagrada. Marsikaj M Se lahko povedala, vendar naj sklenem ta kratki pregled s željo, ki jo izražam v imenu mlade Litve, da bi vaša mlada Jugoslavija 8 svojim tako mladim kraljem na čelu dosegla kar najlepšo bodočnost! TEDEN DNI FILMA Predstavljamo vam ljubko Geraldino Katnikovo, o kateri smo pred nekaj dnevi poročali v »Jutru«, da je ves Beograd navdušen za njo. To je prizor iz zvočnega filma »Dekle Irena«. Mater igra sloveča lepotica Lil Dagover, njena mlajša hčerka je Geraldina Katova, kakor se skrajšano glasi njeno filmsko ime, njena starejša sestra pa je Sabina Petersova v vlogi Irene. Film je zagotovljen tudi za Ljubljano. Beli pekel Piz Paliija doigo napovedani alpinistični £üm »Beli pekel Piz Palüja« je pravkar doživel v Ljubljani svojo krstno predstavo sa Jugoslavijo. Pri vseh predstavah je velika dvorana kina Union dobro zasedena. Po tem lahko sodimo, da naše občinstvo stolno visoko ceni alpinistične filme, v kolikor po svoji kakovosti ree predstavljajo filmsko umetnino. IX Arnold Famck, ki ima ie dovoij zveneče ane kot tvorec takih filmov, je *ložil v to delo vse svoje zmožnosti kot libretist, fotograf m režiser. Zares, vsi posnetki v filma so odlični. Fotografska dovršenost je v vsaki sceni tako popolna, da bo fikn sam v tem pogledu morda §e precej doigo prednjačil, kajti toki filmi se pri vsej obilno&ti današnje produkcije ne iztresajo iz rokava. Gustav Diessi, ki je sam odličen plezalec, nastopa v filmu kot večni popotnik alpinist; gore bo mn vzele ljubljeno bo-progo, ki je našla v nedostopni ledeniški razpoki zadnje počivališče. Leni Riefeo-sthalova stopi pred njegovim zadnjim alpinističnim podvigom pred njega in v njej on skoraj vidi svojo izgubljeno ženo. Tovariš Leni Eiefensthalove velja že skoraj izgubljenega, toda slavni letaJ ec Udet za Pogled na skupino Piz Palu, spredaj koča na Diavolezzi, kjer se ustavljajo vsi naskakovalcl Belega pekla. Naziv »Beli pekel« ni nov, kajti ta divja planinska skupina je tudi že Louisu Trenkerju poslužila za prizorišče filma, ustvarjenega na snežiščih in lednikih. O Piz Paliiju je pred 4 leti pisal v reviji »Življenje in svet« docent dr. Reja (Žis, 1932, 11. knjiga), ki je tam s svojimi smučkami preživel velikonočne počitnice. Črtkana smer kaže pot na Piz Palü. ugotovi s svojimi smelimi leti bivak pogrešanih alpinistov ter pošlje s padalom reševaini ekspedicip potrebna navodila. Ves film spremlja, mogočna glasba, ki jo je komponirai > nčila za potapljača. Dva filmska aparata so vgradili v aluminijaste kaiseto tako, da je bf!o mogoče od zunaj regulirati zaslonko in sprožil ca. Operaterja sta se nato spu« stila v običajnih potapljaških oWekah, B kamero in celo stati vom na dno, kjer sta postavila aparate, skoraj bi lahko rekli, enako kakor v ateljeju. Ie z razliko, da tu v globini 25 metrov nista imela na razpolago umetne luči. Morala sta se pač zadovoljiti z difuzno svetlobo solnca, k! je pri tej globini ravno še zadoščala sa posnetke. Na ladji je bila nameščena črpalka za zrak m telefon. Tedne dolgo je trajalo to delo. ki je terjalo mnogih naporov in gmot nih žrtev, a je bilo končno vendarle kronano s uspehom. Opero ter ji go prinesli na da.n zanimivo gradivo, ki služi po eni plati za znanstveni Studi], po drugi pa nud5 tudi širšemu občinstvu v kinogledišču zanimiv pogled v floro in favno morskega dna.