„	Številka 1 ©in-
Star. 230.
¥ Ljybiiasil ¥ sredo 31 oktobra 1923.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondešjke. Mesečna naročnina;
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 22*
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „NovostMjubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Ekspoze češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša.
Mala antanta in Madžarska. — Razmere v Nemčiji. — Reparacijski problem.
Italija, vrni nam naše iole!
Trst, 28. oktobra.
Do sedaj smo Mi navajeni na brezbrižnost naših bratov v Jugoslaviji za naše tukajšnje trpljenje. Zatorej si morete misliti, da nas prebujene iz one pregrešne ki za- nas tako usodne mlačnosti, ki ga je povzročila najnovejša »genialna« poteza fašistovskih komedijantov, navdaja z novim pogumom in vero v boljšo bodočnost.
In čez noč se je zgodilo nekaj nepričakovanega, Vlada je preklicala oni znameniti ukaz o dvojezičnosti časopisov. Ta ukrep je bdi tako gorostasen in vkljub vsej naši tragiki naravnost smešen. Brez dvoma je fašizmu samemu prizadejal več škode kakor nam. Po nekaj dnevih prekliče ona »močna« Mussolinijeva vlada takšen ukrep, Id je bil lizdan z vso fašistovsko »strogostjo«.
Kaj se je zgodilo? Kako je to mogoče, da se je celo v Italiji vsemogočni fašizem zbal svojih neumnosti ter napravil tako očivlden umik? Odgovor na to vprašanje bi utegnil biti preveč kompliciran in zapleten, zato ga rajši opustim, pač pa je naša dolžnost, da opozorimo naš narod na nevarnosti tega umika.
Najprej sl moramo vtisniti v spomin, da je M ukrep proti časopisom posledica ukinjenja slovenskih osnovnih šol v našem Primorju. Ona »bistra« misel je Mia bržkone iz glave videmskega prefekta Pisentija, ki je v Rimu vprašal za svet, predno je prišlo do zloglasnega ukaza. In ko je Rim dal svoje privoljenj^ tedaj sta brž za njim vrgla v svet Isti ukrep tržaški itn puljski prefekt. Izključeno je namreč, da bi bili prefekti sami na svojo roko kaj tako važnega ukrenil, dasiravno jim je zdo podobno. Ne smemo pa pozabiti, da ima1 Mussolini svoje ljudi na vrvici in da se ga vsi sdlovitio boje. Odtod torej ona previdnost.
Tajnik stranke je postal tržaški po-slanec Giunta, oni ki je zažgal Narodni dom v Trstu. Še pred kratkim je nekje v nekem svojem govoru zopet enkrat ponovi ono znano svojo pesem: da se njegova politična karijera začenja s požigom Narodnega doma v Trstu. Kaj nam je italijanskim Jugoslovenom pričakovati od vladne stranke in torej od vlade same, če pa stoji na tako važnem mestu tako surov, politično nesposoben človek, ki nas fanatično sovraži in ki ne zna niti najmanje zatajiti svojih krvoločnih teženj? Precej verjetno, da je on dal ono znamenito privoljenje, ki ga Mussolini sedaj preklicuje.
Tajnik fašistovske stranke Giunta je zli duh naših krajev in ni nobenega dvoma, da bo uporabil ves svoj vpliv, da ne bomo prišli do mirnega življenja. Zatorej nas ta začasni umik fašistovske vlade navdaja z bojaznijo, da imajo naši sovragi pripravljene nove kole za nas ter nas bodo še vnaprej tepli. O tem si ne smemo delati najmanjših prevar.
Predvsem m ne smemo izgubiti izpred oči Šolskega vprašanja, ki je vendar glavno. Zakaj ona odredba o dvojezičnosti časopisov je bila tako gorosta-sna, da smo takoj občutili, kako je ne-vzdržljiva, če se le količkaj pobriga za to sramotno zadevo vnanji svet. Toda šolsko vprašanje je še vedno naša odprta rana, ki ras žge do kosti.
Znameniti Gentilijev zakon je izšel v uradnem listu in po tem zakonu v par letih ne bomo imeli več niti ene slovenske ali hrvatske šole. O tem ni torej nobenega dvoma, da če ta zatcjn obvelja, smo nazadovali za šestdeset let. To pa le treba preprečiti za vsako ceno. Ne smemo in ne smemo se udati v tem vprašanju. Ono hvalevredno in za nas loko poživljajoče gibanje v Sloveniji in Jugoslaviji za naše najpdmitevnejše uuinjšinske pravice ne sme zaspati. Poskusiti je treba vsa pota in vsa sredstva, da se šolski zakon izpremeni in da nam Italija vrne naše ljudske šole. Saj če nam puste tot, kar smo do sedaj imeli, ie tako bore malo, da se nam je zjoka-d, če pomislimo, kako skromne so naše zahteve. Kadarkoli se spomnimo onih Izvrstnih šol v Jugoslaviji in silnega kulturnega napredka v osvobojeni domovini, tedaj še-le spoznamo svojo revščino.
Toda z jadikovanjem ni nič pomagano. Vztrajati je treba na postojankah do zadnjega trenutka. In tu y Italiji Je vsak naš kulturni delavec kakor vojščak v frontnem ognju. Kdor pri nas javno deluje za svoj narod in svoje ljudstvo, ta J® zares trpin. Društveno življenja, šol-
Praga, 30. oktobra. Ceškosl. tisk. ur.) Na današnji seji poslanske zbornice je podal minister zunanjih del dr. B e n e š obširen ekspoze o zunanje-po-litičnem položaju.
Bavil se je podrobno z uspehi svojega julijskega potovanja v London in Pariz in je govoril nato o konferenci Male antante v Sinaji. Na tej konferenci so se zedinile države Male antante napram Madžarski na politiko rekonstrukcije in sodelovanja, ki se pa seveda lahko izvaja le pod pogojem, da dopuščajo to notranje prilike Madžarske. Češkoslovaška, Jugoslovanska in romunska vlada so se zedinile o gospodarskih la političnih pogojih, pod katerimi bi bilo mogoče podpreti Madžarsko s posojilom. Na podlagi tega sporazuma v Sinaji se je naprej pogajalo, ter se je v večini vprašanj dosegel sporazum. Rekonstrukcija Madžarske naj se izvede od Društva narodov skupno z reparacijsko komisijo.
Potem ko je minister obrazložil uspehe svojega potovanja v Italijo, je nadaljeval: Naše zunanje politike se naravno tiče direktno in indirektno sedanje stanje reparacijskega problema in dogodki v Nemčiji. Gospodarske, finan-cijelne in politične razmere v Nemčiji so postale tako zamotane, da tvori danes nemški problem glavno vprašanje mednarodne evropske in svetovne politike. Mi ostanemo napram temu položaju nevtralni, izpolnjujoč napram Nemčiji vse obveznosti mirovne pogodbe. Ml se tudi v nadaljne dogodke Nemčije ne bomo vmešavali, naj dobijo kakoršenkoli značaj. Mi zahtevamo samo to, da se nikakršna akcija ne dotakne naših mej, interesov in pravic, in da tudi ne prekorači mej sosednih držav, posebno Avstrije, na katero smo vezani po ženevski mirovni pogodbi. Centralna oblast Nemčije zgublja vedno bolj na integriteti in vplivu, vendar pa bo težko v kratkem času prišlo do večjih političnih in socijalnih prevratov, ki tangirajo eksistenco
Rim, 30. oktobra. (B) Jugosloven-ska vlada je obvestila italijansko ministrstvo zunanjih del, da je dala vse potrebne odredbe za vzpostavitev prometa na progi Reka — Brajdiča. V službenih krogih se smatra ta ukrep beograjske vlade kot prvi korak k definitivnem sporazumu v reškem vprašanju. Italijanski odpravnik poslov v Beogradu g. Summonte je bil pozvan v Rim, da poroča vladi o posameznih točkah poga-
stvoi, politika, to so vse stvari, ki so zvezane z največjimi nevarnostmi za one, ki so pri tem udeleženi. In glede tega se mi še vedno zdi, da nimajo naši bratje v Jugoslaviji prave predstave.
Preklic dvojezičnosti za naše časopise je bil sprejet tu pri nas, in tam v Jugoslaviji brez dvoma tudi, z velikim zadoščenjem. Pa kakor rečeno, je s tem odpravljna le zadnja krivica in ne najhujša. Ali naj se sprijaznimo z mislijo, da se za vedno odrečemo svojim osnovnim šolam?? Komentar k Gentilijevemu zakonu nam prav jasno pove, da najpozneje v štirih letih izginejo slovenske šole. Tista določba o pouku slovenskega ali hrvatskega jezika kot stranskem predmetu nima za nas ni kak ega1 pomena. Evo primera: V nekem istrskem šolskem okraju je nadzornik že izdelal načrte za šolske urnike. Po teh urnikih je učni jezik italijanski, pouk pomnožen, tako da ima že prvo šolsko leto 24 ur na teden pouka. Vsled tega je bilo treba odpraviti prosti četrtek, ko bi se v glavnem imelo poučevati materinski jezik. Po tem urniku se učne ure na teden za otroke zelo pomnože. Vsakdo pa ve, da so otroci na deželi potrebni pri delu doma in na polju in niti misliti ni, da se bodo hoteli stariši odreči temu. In kaj se bo zgodilo? otroci bodo izostajali baš Pri slovenskih urah, ker bodo stariši že vnaprej gotovi, da se jim za to nič ne zgodL Posebno če pomislima, da bo slovenski ali hrvatski jezik neobvezen predmet. Več ali manj se bo »reforma* tudi drugod na ta način izvajala,
enotne države in njenega sedanjega režima. Mi ne želimo nikakega kaosa v Nemčiji, ravnotako ne, kakor tega nismo bili želeli v Avstriji in na Madžarskem.
Minister je govoril nato o repara-cijskem problemu in je izjavil, da se mora angleško-francoska formula o medzavezniških dolgovih smatrati kot podlaga vsakega nadaljnega reparacijskega načrta. Nadalje je treba med zavezniki pripraviti načrt, ki bi Nemčiji po kratkem moratoriju omogočil, da prične z izpolnjevanjem skupno dogovorjenega plačilnega načrta. Težko je misliti, da bi se to moglo posrečiti brez čimprejšnjega sodelovanja Zedinjenih držav, vsaj trajalo bi to zeio dolgo. Končno je povdaril minister, da bo češkoslovaška republika tudi nadalje zasledovala politiko miru v smislu načel Društva narodov.
fi €@šk©s8esraš&e.
Praga, 30. oktobra. (Ceškoslov. dop. urad.) Na včerajšnji seji poslanske zbornice je bil razdeljen načrt finančnega zakona, v katerem je določen državni proračun in proračun državnih investicij za leto 1924. Načrt določa celokupne državne izdatke za leto 1924. s 16.993,976.905 kron. Državni dohodki za 1924. so proračunani na 16.391,293.541 kron. Skupini deficit znaša 602,683.314 kron.
Iz Poliste.
Varšava, 30. oktobra. (B) Novi zunanji minister g. Roman Divski je prevzel službene posle. Polslužbeni organ »Varšavska Gazeta« javlja*, da je vlada prejela od velike industrije iz Slezi je akontacijo v znesku 50.000 frankov v zlatu, na račun davka na imovino. Polovica te vsote bo plačana v gotovini, druga polovica pa v menicah. Razven tega se je vladi posrečilo pripraviti lastnike rudnikov do privolitve, da ne bodo plačevali davka v papirnatih markah, temveč v naturi, oziroma v premogu.
Reka, 30. okt. (T) Snoči se je vršila pod predsedstvom generala Giardi-na vladna seja na kateri je bila sklenjena aneksija takozvanega koridorja, med ozemljeni reške države in Italijo. V tem koridorju živi okoli 3000 prebivalcev, ki pripadajo sedaj v političnem in upravnem oziru k reški državi. Na seji so se končnoveljavno sprejela določila za pridobitev in izgubo reškega državljanstva.
Kako bi kričali Italijani, če bi kjerkoli na svetu tako postopali z italijanski mi manjšinami! Oni zahtevajo za svoje manjšine največje pravice in svoboščine na podlagi človeških in božjih zakonov. Takrat govore o svetosti narodnega jezika in se kar pene od svete jeze nad užaljeno pravico. To smo imeli priliko opazovati, ko so nekoč malteški Italijani nekaj demonstrirali proti Angležem in pa zaradi Italijanov v Tunizu. Pomislimo, da živi 8 milijonov Italijanov v raznih inozemskih tu- ii prekomorskih deželah. Kako bi se ti počutili, če bi začel ves svet njihove metode proti jugoslo-venski manjšini izvajati proti italijanskim manjšinam!
Komu se ne bi gabilo to hinavsko obnašane j nevredno kulturnega naroda! In vendar si ravno Italijani v svojem slinastem velikobesedju lastijo monopol na kulturo in civilizacijo vse Evrope!
Za danes zaključujem. Italija mora Popraviti še mnogo mnogo velikih grehov, ki jih je zakrivila proti naši manjšini. Ne smemo utihniti sedaj, ko je umaknila samo eno najbolj kričačih krivic, ki pa ni niti od daleč tako huda kakor rop naših osnovnih šol. Naš neprestani klic se mora razlegati po vsem kulturnem svetu: Italija, vrni rum naše šole! In vi, dragi nam bratje, ki ste nam vendar enkrat s svojim solidarnim nastopom pomagali, ne dajte se uspavati, ampak pomagajte širiti v svet naš obupu! klic: HaUla vrni nam naše šole!
Primorski,
Seiko vprašanje.
Vzpostavitev železniškega prometa med Jugoslavijo in Reko. —- Zveza Reke
z Italijo.
janj v reškem vprašanju.
Svečani pogreb Stojana Protiča.
Beograd, 30. oktobra. (B) Danes se je na svečan način izvršil pogreb bivšega predsednika vlade g. Stojana Protiča. Pogreba se je udeležila celokupna vlada. Pri saborni cerkvi so krsto' nesli v cerkev člani vlade z g. Pašičem. Po izhodu iz cerkve, se je g. Pašič odpeljal z avtomobilom na svoj dom, ostali člani vlade pa so šli s svečano povorko za mrtvaškim vozom.
Pred saborno cerkvijo je govoril g. Ljuba Jovanovič, ki je omenjal celokupno delovanje pokojnega Stojana Protiča in pozval prisotne, da ohranijo spomin v njegovo vztrajno in patrijotsko delovanje. Nato je govoril v imenu vlade g. Miša Trifunovič, v imenu osebnih prijateljev pa dr. Dragoljub Aranđjelović, ki je v kratkih potezah orisal življenje pokojnega, navajajoč, da je v njem država, stranka in novinarstvo zelo mnogo izgubilo. Na Terazijah je govoril radi-kalski poslanec g. Boža Maksimovič, ki se je v imenu radikalnega kluba poslovil od pokojnika. Nato je na istem mestu govoril predsednik beograjske občine g. Marjanovič. V imenu republikanske stranke je govoril na Terazijah odvetnik Todorovič, ki je izjavil, da mu nalaga dolžnost, da izreče priznanje svojemu velikemu nasprotniku, a istočasno velikemu človeku in državniku, radikalu Stojanu Protiču. Nato je govoril v imenu jugoslovanskega novinarskega udruženja g. Radoslav Vesnič.
Na pokopališču so govorili: v imenu vojvodinskih radikalov g. Aleksa Čirič, nato dr. Zivan Lukič, doceut univerze v .imenu dijaškega radikalnega kluba »Slovenski Jug«. V znak priznanja je mono-
polska uprava vpisala pokojnega Proti* ča kot člana dobrotnika novinarskega udruženja, dobrotnika udruženja vojnih invalidov in za dobrotnika sirot po mo-* nepalskih uradnikih. G. Aca Stanojevič je istotako dal po 1000 dinarjev novi* narskemu in invalidskemu udruženju. Pri pogrebu pokojnega Stojana Protiča so prisostvovali vsi radikalni poslanci, dočim od demokratov ni bilo nikogar.
Beograd, 30. oktobra. (Z) Včeraj so napravili Protičevo masko in so obenem fotografirali njegovo truplo.
Beograd, 30. oktobrai (Z) Pokojni Stojan Protič je imel 22 odlikovanj* tako red častne legije francoske republike druge stopnje, bolgarski red za državljanske zasluge s trakom, grški red svetega spasa s trakom, Franc Jožefov red s trakom, španski red Isabele Katoliške s trakom, beli orel z meči II. stop*-ne, beli orel II., III. in IV. stopnje*, red Sv. Save I. s trakom, red Viktorja Emanuela s tralcom, papežev red Virtuti et merito s trakom, red Sv. Ane I. stopnje s trakom, Karagjorgjevo zvezdo II. stopnje, red Sv. Save II„ III. in IV. stopnje, spominsko kolajno iz lea 1912. ift 1913. in spominsko kolajno o izvolitvi kralja Petra.
Beograd, 30. oktobra. (Z) Povodom smrti Stojana Protičai je prejela njegova rodbina nad dvatisoč sožalnilt brzojavk iz raznih krajev kraljevine ih to od raznih oseib, društev in korporacij. Med temi brzojavkami se nahaja tu» di brzojavka zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, potem bivšega vseučiliškega profesorja dr. Gjuraja Šurmina in predsednika klerikalne stranke na Hrvat* skem.
Kritične razmere v Nemčiji.
Diktatura državne hrambe. — Saška vlada odstavljena.
Draždane, 30. oktobra. (D) Situacija se je v zadnjih dnevih zelo poostrila. Konflikt Saške z državno vlado je imel za posledico, da je vojaški poveljnik general Müller izdal naslednji proglas:	Izvrševale izvršilno oblast
odrejam: Dokler ne skliče od državnega kancelarja imenovani državni komisar deželnega zbora, se deželni zbor ne sestane. Medtem je imenovala berlinska viada dr. Heinzeja za državnega komisarja na Saškem ter je s tem očito nastopila proti saškemu kabinetu dr. Zeiger ju. Vsak izmed saksonskih ministrov je dobil včeraj naredbo novo imenovanega državnega komisarja dr. Heinzeja, s katero je odstavljen od službe. Saksonska vlada bo proti temu činu pri državni vladi vložila protest in zahtevala, da se takoj skliče državni zbor. Razen tega se bo urgiral sestanek ministrskih predsednikov vseh dežel. Dr. Heinze je bil vpostavljen z najda-lekosežnejšimi pooblastili. Mesto je zasedeno, tako tudi vsi uradi. Obenem je imenoval v poznih urah novo vlado, sestoječo iz meščanskih strank. Ministrski predsednik dr. Z eigner je bil v svojem kabinetu aretiran. Vojaštvo je zasedlo vse važne postojanke. Pri komunističnih in socijalističnih organizacijah so bile uvedene obsežne preiskave. Vlada odstavljenega predsednika Zeignerja sicer protestira v javnem proglasu, ali efektivna moč je v
Figia^OTi ©db©g*B
Beograd, 30. oktobra. (B) Danes dopoldne se je vršila seja fin. odbora narodne skupščine, na kateri je finančni minister g. dr. Stojadinovič dal elanom odbora ekspoze o proračunu za 1. 1923/24. Po ekspozeju se je odbor razdelil na tri sekcije, katere bodo prevzemale vsaka za sebe po en del proračuna posameznih ministrstev. Sekcije bodo jutri začele s svojim delom, da bi M proračun čimprej gotov v odboru, da bi ga bilo mogoče predložiti narodni skupščini.
AMNESTIJA.
Beograd, 30. oktobra. (B) Kralj je Podpisal ukaz o pomilostitvi, ki bo objavljen v jutrišnjih »Službenih Novi-nah«, v katerih je natančno ugotovljena skala, po kateri se bodo pomiloščeni izpuščali na svobodo. Ministrstvo pravde je že naredilo spiske v smislu ukaza o pomilostitvi, ki se bo dostavil upravnikom kaznilnic.
AVSTRIJSKI PARLAMENT.
Dunaj, 30. oktobra. (K) Novoizvoljeni narodni svet je sklican na 20. novembra?*
rokah novega komisarja. Med delaV* stvom vre in se vršijo stalne konference. Gre za to, ali se naj proglasi generalni štrajk. Mesto Dresden kaže povsem revolucijonarno lice. Nova oblast je uvedla strogo cenzuro časopisja.
Draždane, 30. oktobra. (W) Nadaljnje poslovanje v posameznih resor-tih je bilo poverjeno do sestave nove vlade uradnikom.
Draždane, 30. oktobra. (W) Kakor se neuradno doznava, se vrše pogajanja med državnim komisarjem in saksonskimi voditelji strank o sestavi nove vlade. Ako bodo ta pogajanja dovedla do cilja, bo sklican deželni zbor, da voli novega ministrskega predsednika. Toda sedaj še manjkajo pogoji za to. Vojaška zasedba deželnega1 zbora se je izpremenila danes v policijsko.
Draždane, 30. oktobra. (10 V številnih industrijskih obratih se je začel danes delni štrajk v V Freitalu in Chemnitzu se stavka. V Bautznu so tudi delavci elektrarn in vodnih naprav ustavili delo. Kljub temu se ne more govoriti o enotni izvedbi stavke na celem Saksonskem. V Dresdenu se državni obrati niso odzvali stavkovnemu pozivu. Tudi listi izhajajo. Delovno državno Poveljstvo je prepovedalo vsak poziv na generalno stavko.
W o r m s, 30. oktobra. (W) Separat tisti so sinoči proglasili tukaj rensko republiko.
f Bonar Law.
London, 30. oktobra. (K) Banat Law je umrl.
Zmede na Turškem.
P a r i z , 30. oktobra. (B) Iz Angore javljajo, da je stranka, Id ima večine proklamirala republiko in izbrala za predsednika Mustafa Kemal pašo.
VREMENSKO POROČILO.
D u n a j, 30. oktobra. Lepo jesensko vreme bo trajalo naprej. Lahni vetrovi, mestoma jutranja megla.
©enašnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Gospa z morja«. Red A. Opera: »Psoglavci«. Red D.
Kino Matica: »V japonskem mestu ljubezni«.
Kino Tivoli: »Fantom« — II. del.
Kino Ideal: »Žrtev ponosa«.
Kino Ljublj. dvor: »Bohčme«,
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Prcchazka na Jurčičevem trgu, Usiar na Sv. Petra cesti in JoSt v Spodnji Šiški,
Proti Ifaiipnskeima iieilllu.
to kulisa Oiftiae.
Mm drml ©brata.
PROTESTNO ZBOROVANJE V KRANJU.
V Kranju se je vršil v nedeljo 28. t. m. na javnem trgu protestni shod proti nasilju, ki ga izvršuje italijanska vlada na svojih državljanih jugoslovcnskega jezika. Shoda se je udeležilo preko 1000 oseb iz mesta in okolice ne glede na politično pripadnost. Zborovanje je otvoril mestni župan gospod C. Pirc, ki je dal po kratkem uvodu besedo prof. Marinku, kateri je v živih barvah slikal trpljenje in muke, ki so jim izpostavljeni naši rojaki na zasedenem ozemlju. Izraženim protestom proti postopanju italijanske vlade napram našemu življu so se priključili zastopniki Narodno obrambnih društev in sicer Ciril-Metodove podružnice, Jugoslovanske Matice in Slovenske Straže, zastopniki političnih stranki JDS, SLS in NRS, zastopniki učiteljstva, Sokola, Orla, Orjune in dijaštva.
Tako enodušnemu nastopu vsega naroda je sledilo čitanje resolucije, ki jo ie množica z živahnim pritrjevanjem in vzklikanjem odobrila.
Resolucija.
Na protestnem shodu v Kranju dne 28. oktobra 1923 1. zbrani narod protestira proti krutemu nasilju, ki ga izvršuje fašistov-ska italijanska vlada na naših rojakih na Primorskem
Zlasti protestiramo proti temu, da se v Primorju zapirajo slovenske in hrvaške šole, na doslej slovenskih šolah nastavlja tujerodno učiteljstvo in da se skuša mladim že v prvem šolskem letu iztrgati iz src ljubezen do materinega jezika.
Izražamo ogorčenje, da je italijanska vlada poskusila na tako brezobziren način uničiti slovensko časopisje, kakor se je to zgodilo z znano odredbo prefektov Julijske Benečije.
Zahtevamo za naše brate v Julijski Benečiji popolno svobodo kulturnega razvoja tembolj, ker so goriški Slovenci — dasi stoječ neomajno na narodnem stališču Jo, jalni italijanski državljani.
Našo vlado poživljamo, da se pri vršečih se pogajanjih zavzame z vso odločnostjo za pravice slovenske manjšine, ker je od pravičnega ravnanja Italijanov napram našim rojakom v anektiranem ozemlju v veliki meri odvisno dobro razmerje med obema kraljevinama.
* *
PROTESTNA MANIFESTACIJA V RIBNICI.
Dne 28. t. m. se je zbrala ogromna množica zavednega ljudstva, da na svečan In kulturen način manifestira za neodreše-ne brate. Protestni shod je bil na inicijativo tukajšnje podružnice Jug. Matice prirejen s soglasjem vseh strank in organizacij ter se je vršil ob 11. uri pred dekliško šolo na trgu. Z okusne in pomenu manifestacije primerno okrašene tribune sta govorila zbrani množici dekan A. Skubic in ravnatelj A. Mervič, ki sta orisala v kratkih potezah vse gorje zasužnjenih sorojakov.
Ljudstvo je z napeto pozornostjo sledilo izvajanjem govornikov in sprejelo z navdušenjem predlagano resolucijo, ki naj pomaga vzdramiti vlado, opozoriti poslance na njih dolžnost, časopisju in obrambnim organizacijam nalagajoč dolžnost neprestanega dela za slovansko Primorje in za razkrivanje lopovščin nekulturne, fašistovsko navdahnjene Italije.
S himno »Hej Slovani...« je bilo konec prelepi manifestaciji, katere odmev bodi — ven z Italijani od nas, dokler ne bodo Slovani v Italiji enakopravni državljani, ven z italijanskim blagom iz naših trgovin in hiš.
Bojkot verolomnemu, lažnjivemu, degeneriranemu potomcu Rima.
Resolucija.
sprejeta na manifestaciji proti italijanskemu nasilju v Ribnici, dne 28. oktobra 1923.
Prebivalstvo Ribnice in okolice, zbrano na protestnem shodu proti nasilstvom Italije nad Jugoslovani Julijske Benečije protestira, zgražajoč se nad podlim barbarstvom prot tem kulturnega naroda nevrednim činom italijanske vlade in poziva našo vlado, da stori v teh težkih trenutkih vsemogoče v olajšanje neznosnega gorja za-
sužnjenim bratom in sestram, paziva pri tem vse poslance, naj zastavijo ves svoj upliv, da nastopi naša diplomacija dostojno in vredno našega ugleda v inozemstvu v varstvo trpečih —
Vse narodno-obrambne organizacije in celokupni jugoslovenski tisk, naj zbero vse dokaze nasilstev, vse odredbe proti našemu jeziku in jih predlože vsemu kulturnemu svetu, ki naj spozna, kako zatira laška bahava 2000 letna civilizacija narodne manjšine, ki jim je zajamčen v mednarodnih pogodbah obstoj in kulturni razvoj.
Bratje in sestre zunaj naših mej vztrajajte v težkih bojih za obstoj v zavesti, da stoji za Vami celokupni naš narod, ne klonite z duhom v zavesti, da sledi vsaki krivici kazen in da pride tudi za današnje Vaše trinoge dan plačila. Slovensko ljudstvo, ti pa stoj nesrečnikom ob strani, nudeč jim vso možno moralno in drugačno pomoč v zavesti, da je njih pogin — Tvoj pogin — njih vstajenje — Tvoje preroje-nje, Le tako jih rešiš, da ne klonijo pod silnimi udarci sedanje nemile jim usode.
* *
PROTESTNO ZBOROVANJE V SLOVENSKI BISTRICI.
Kakor po celi Sloveniji se je vršilo v nedeljo 28. t. m. ob pol 12. uri tudi v našem mestecu javno manlfestacljsko In protestno zborovanje vseh tukajšnjih političnih in kulturnih društev proti italijanskem nasil-stvu.
Pred otvoritvijo ie zapel moški zbor čitalnice v mogočnih glasovih »Jadransko morje«. Zborovanje je stvori! z jedrnatim govorom župan Omerzu. Nato sta imela na zborovalec po večini kmetsko ljudstvo, odvetnik dr. S c h a u b a c h in nadučitelj K a r b a š pomenljive govore. Prvi je posebno naglasil laško zahrbtno in strahopetno lizunstvo napram našim slovenskim bratom ob prihodu v slovenske kraje, ki se je pa kmalu nato, ko so se čutili pod svojimi bajoneti že varne, spremenilo v nezaslišan barbarizem. Drugi govornik je označil krivično zasedbo slovenskega ozemlja po Italijanih, ki naj bi si vzeli vzgled pravičnosti po Jugoslovenih, ki niso zasedli niti ped zemlje, kjer bi ne bivali naši krvni bratje. Po zborovanju je pre-čital odv. koncipijent dr. Drnovšek ostro resolucijo proti barbarskemu postopanju Italijanov napram našim še neodre-šenim bratom in ki poživlja kraljevsko vlado v Beogradu, da nemudoma stori energične korake pri rimski vladi, da prizna Slovencem vsaj najprimitivnejše človeške in nacijonalne pravice. Po zborovanju je zapel pevski zbor še »Bože pravde«, nakar so se zborovalci mirno razšli.
* •
PROTESTNI SHOD V MURSKI SOBOTI.
V nedeljo 28. t. m. se je vršil v dvorani hotela Dobrav protestni shod oroti nasiljem italijanske uprave na Primorskem. Kar je naših Slovencev v Soboti in njeni okolici so vsi brez izjeme prihiteli na shod, kjer so govorniki vseh strank v kratkih toda krepkih besedah očrtali žalostni položaj naših neodrešenih bratov. Soglasno in z ogorčenjem je shod protestiral proti nečloveškemu nasilju in z oduševljenjem sprejel predlagano resolucijo. — Take sloge nam bi bilo treba v vseh narodnih zadevah na teh tako žgočih prekmurskih tleh.
Novosti iz Primorske.
— Usodna Igra. 22 letni Andrej Mužina Iz Števerjana in 24 letni Peter Beltram iz Bukovice sta zbirala vojno strelivo v Bovcu. Ker je deževalo, sta se podala v gostilno. Mužina se je začel v gostilni igrati z neeksplodirano granato. Beltram, ki je to opazil, mu je hotel granato odvzeti, v tem trenutku pa je eksplodirala. Oba sta lahko ranjena, precej težko ranjen pa je bil 22 letni Martin Tavanja, ki se je ta trenutek nahajal v gostilni.
Rešimo
Sokolski Tabor!
Predzadnja »Orjuna« izjavila je, da neće više sa mnom polemisati. Medju tim moj prvi »Obračun« naterao ju je, da od te odluke odustane. Osećala se je primoranom, da čak u obliku službenog komunikeja O. O., u četiri pune kolone, odgovara na svaku tačku mog obračuna. Pošto ovo jav: obračunavanje interesuje i javnost, pa i »nekog« ministra n- r.i ja ću da nastavim, e da tako ugodim željama mnogih.
Odmah u početku treba da konstatu-jem, da »Orjuni«, odnosno celom O. O. nije uspelo da stvarno pobije moje tvrdnje, ma koliko su se pri tome poslužili jeftinim više advokatskim doskočicama, Izmotavanjima, i pogrešnim dedukcijama. I osrednje vešti čitač novina vidi kontradikcije, u koje upada »Orjuna«.
U svom prvom komunikeju od 21. o. m. Oblasni Odbor kaže, da sam ja bio »eden izmed najdelavnejših članov«, a već u drugom komunikeju od 27. o. m. kaže, da sam bio najnemarniji član Odbora, »ki ni vršil niti prve dolžnosti vsakega odbornika«!!
Ali o tome u trećem obračunu, gđe ću dokazati kako se je 00. sa g. inž. F. Kranjcem na čelu, zaboravio i postao otvoreni neprijatelj istine! (Ja se prosto čudim svom inače dobrom prijatelju Alešu Potočniku, da "ovu Kranjčevu kupusariju nije bolje stllizovao i argumentovao.)
Videvši da mi je »Orjuna« posvetila cio poslednji broj (ja sam joj zato blagodaran) pošao bi predaleko kad bi odmah danas na sve potanko replicirao. To ću da učinim kad mi dostane malo slobodna vremena, u više navrata. Sve će malo po malo, da izadje na videlo, na sva pitanja ja ću da temeljito odgovorim; neka se sve zna, i tada neka javnost sudi na čijoj je strani krivica; tko izvrće istinu, da bi ju prikazao za neistinu. Medjutim ako »Orjunu« malo pomljivije čitamo, jasno vidimo, da sam već u prvom svom obračunu izneo istinu, samo što ona, odnosno 0. 0. Orjune, pravi drugčije zaključke, naravski kako Im se to najbolje svidja i kako im Ide u račun.
Ja ću medjutim nastojati da Iznosim pred javnost samo istinu 1 gola fakta, e da tako pobijem sve tvrdnje Orjune, i dokažem ispravnost i tačnost svojih tvrdnji. Danas ću da u najkraćim crtama kritikir t rad O. O. Orjune za Slovenačku, da dokažem što se radi za kulisa, iza ledja mnogih idealnih ljudi, mnogih ispravnih i oduševljenih nacljonalista, izmedju kojih imade mnogo mojih ličnih i najboljih prijatelja.
Kako je Orjuna zamišljena u programu.
I.	Orjuna je trebala da bude eminentno borbena organizacija, koja pod svaku cenu treba da očuva jedinstvenu državu kao uvet stvaranja jedinstvene Nacije. Da bi se očuvala jedinstvenost i celokupnost državna, Orjuna je trebala da organizuje fizičku snagu naše rase, — da bi tu snagu, kad se potreba ukaže, upotrebill za slobodu ce-lokupnog naroda. Drugo, da bi se stvorila jedinstvena Nacija, jedna duša, jedna kultura, Orjuna je imala za zadatak, da organizuje sve duševne vrednosti našeg naroda; da okupi ono što je najbolje, najvrednije i najidealnije u svim strankama, svim društvima 1 uopšte u svim mestima gđe se organizuje narod.
Orjuna je, dakle, imala u zadatak, da izvrši selekciju našeg društva, našeg naroda, i da pomoću te nacijonalne elite obia-gorodl ln preporodi ceo naš Javni život, — da stvori — iedan jedinstveni narod. Organizacija takovih ljudi bila bi kvasac za sve stranke za celo naše društvo. Takova organizacija bila bi prava nacijonaina vlast, u zemlji i takovu organizaciju bili su spremni i «vek su spremni da pomažu i svi radikali, kako su to ?. ministar predsednik Nikola Pašić i g. predsednik skupštine Ljuba Jovanovič meseca juna o. g. obećali dr. Mirku Kareliji.
Orjuna u Slovenačkoj.
II.	Da vidimo kako je Orjuna započela svoj rad u Slovenačkoj?
Teren za Orjunu bio je u Slovenačkoj vrlo težak in nezgodan. Kod inteligencije nailazila je na podpuno nerazumevanje i omalovaževanje. Širi slojevi slovenačkog naroda, pak — naprotiv — osečali su živu potrebu jednog ovakovog pokreta, jednog pokreta, koji bi javno i otvoreno prepovedan ono što narod u svojoj duši oseća, —
pokreta koji bi probudio latentne sile zdravog narodnog organizma slovenačkog.
Kad je Orjuna ušla u narod, u šire slojeve naroda, ona se je naglo širila i svagda je bila lepo pozdravljena. I protivnici njeni nisu bili protivnici ideje, koju je ona propoveda!:' ■ ~ svi su u dnu svoje duše osečali, da 'obro ono što Orjuna propo-veda i š«, -na štampa piše. I zbilja, ml nismo imai. rdkakove idejne polemike sa ničijom štampom. Ideja Orjune ie u Slove-načkoj pobedila! To je zasluga javne reči, koju je i moja malenkost skromno zastupala. U pet prvih meseci rada napisao sam tridesetak potpisanih idejnih članaka (Molim čitaoce, da me pravilno razume, i da tu konstataciju ne smatraju kao samohvalu.)
Zašto su demokrate ušli u Orjunu?
Ili. Kad je slovenačka inteligencija videla, da Orjuna postaje faktor, odlučni falc-tor javnog života Slovenije, bacila se je 1 nogama i rukama na Orjunu, a osobito slo-venački demokrate, »Neki« ministar (koji je na raspoloženju i koji će u takovom stanju sigurno uvek ostati) šalje okružnice i preporuke svojim ljudima, da ulaze u Orjunu, da ulaze u njene odbore, pa i on sam ulazi, i preko svojih vernih ljudi radi i nastoji, da ovu idealno zamišljenu organizaciju upotrebi u svoje partijske svrhe; u svrhe demokratske partije, koja je izgubila svaku veru kod naroda.
Gospodin ministar dr. Gregor Žerjav
slao bi ovog ili onog svog čoveka g. inž. Ferdinandu Kranjcu pa bi ga lepo nagovorio, da je ova ili ona stvar od tobože velikog »nacijonalnog« interesa, dok bi u stvari bila od čisto uskog partijskog Interesa one stranke čije je on nekakav^ vodž. Zato, ako se ukaže potreba, pružiti ću dovoljno ubedijivih dokaza.
Taj isti ministar n. r. hteo je da u svoje ruke dobije i list »Orjunu«. Radi obave-štenja, treba da izjavim, da sam ja^ uvek tražio, da se za Orjunu ističu Orjunaši, koji su rodom Slovenci, i nastojao sam, u koliko je to bilo moguće, da mi Srbi i Hrvati iz ostalih krajeva Kraljevine ostanemo nekako po sirani, da ih doduše pomažemo 1 da tako radimo za pobedu ideje Orjune. Ali prilike su bile takove, da smo morali, radi nerazumevanja inteligencije pa i samih demokrata odustati od tog svog prvog stanovišta. Za dokaz, da je g. ministar dr. Žerjav, želeo steči uticaj na list »Orjunu«, I da je g. Krajec stajao s njim u uzkoi vezi, neka posluži ovaj, moguće naivan, ali svakako intersantan slučaj.
Jednog dana došao je k meni novinar .... c, zapitao me je, da li sam ja govorio sa g. ministrom Žerjavom, jer da ga je on molio, da dodje u uredništvo »Orjune«, Ja sam mu na to odgovorio, da ja uopšte ne poznam dr. Žerjava, niti sam ja o tome ikome govorio, a da bi ipak želeo da dodje u uređn!štvo jedan Slovenac. Kasnije sam doznao, da je kod dr. Žerjava bio sam g. Kranjec, koji ga je, u ostalom, posećivao vrlo često, onako »iza ručka, na crnu kafu«, gde bi mu g. ministar dokazivao kako je nacijonaina (!) nesreća što je dr. Lukan imenovan za Velikog Župana, jer da se on voza svojim vlastitim (!) automobilom, što se, razume se, kosi sa najprimitivnijim »na-ciionalnim« interesima! Tu »nacijonaina« nesreću treba lečiti imenovanjem g. dr. Baltiča za Velikog Župana! Dr. Baltič, to
—	to b; bila prava »nacijonaina« sreća; jednako kao što bi tada i Nacija napredovala kad bi mesto dr. Lukana vozio se u tutomobilu dr. Baltič itd.
Gosp. Kranjec bi se odmah uverio kako je najpreča potreba, da tu »naciionalnu« zadaću Orjuna izvrši i da pri tome upotrebi snagu svoje organizacije, i onda hajde
—	lupaj i udri po dr. Lukami.
Jednako tako g. dr. Žerjav, ako ne di-rekto, onda indirektno, preko kog svog ver-nog čoveka, nagovorio bi Kranjca kako je »nacijonaina« nesreća, što je ovaj ili onaj činovnilc premešten iz jednog mesta u drugo, ili iz jednog ureda u drugi! Eto, tako su stupci »Orjune« bili puni sličnih »na-cljonalnlh« pižanjal
Kad bi »Orjuna« napala, n. pr. kojeg čoveka, koji ie u nekakovoj vezi ili srodstvu sa dr. Žerjavom, tada bi odmah u do-idućem broju »Orjune« došlo »Istini na lju-
bo itd.«, da je stvar počela biti upravo smešna za jedan osbiljan list, ako iie žalostna. Onako, samo radi primera, da spo-menem afera u »Tobačnoj tovarni«, pa g.
majora Sch...... za koga su izjavili osam-
naestorica verodostojnih ljudi, da je proganjao naše ljude za vreme rata itd., ali g. Krajec je tu izjavu bacio u koš, jer je, dfc rektno ili indirektno, to je konačno sve jedno, došao »veto« g. ministra dr. Žerjava!
(Moj prvi oštriji sukob sa g. Ferdinandom Kranjcem nastao je u jednoj sednici na koju su prisustvovali i. gg. dr. Stefančič i dr. Cazafura, gde se je govorilo javno o šteti koju nam demokrate prave! Toga se g. Kranjec više ne seća, ali ja ću samo da ga na to podsetim i ništa više.)
Kad sam vidio, ili bolje nanjušio, da se iza mojih ledja nešto radi, pobojao sam se za Orjunu, jer sam se setio reči zaslužnog patrijote g. dr. Ivana Tavčarja, — koga cenim i poštujem kao pravog nacijonalnog borca, ma koliko on za vreme ratnog terora, pod silom prilika, poneo »srebrnih trompeta« na austrijsko ratište —, a koji je uvek kazivao, da se sve, čega se nesrečni dr. Žerjav, pa bilo to samo suho zlato, pretvori u......
Nacionalistička stranka — nadstrankarska Orjuna.
IV. Kad je Orjuna ojačala i g. Kranjec stekao popularitet i postao gord — on se je smatrao tako jakim, da on čak i samoj Kraljevini Italiji slobodno može izdavati ultimatume (!), koji su našu vladu doveli u vrlo nezgodan položaj! —, počeo je javno prepovedati i agitovati, osobito za vre-me poslednje ministarske krize, da Orjuna treba da dodje do političke moči, — da u svoje ruke preuzme državnu upravu!!
Takovo igranje protiv osnovnih načela Orjune g. Kranjec je otvoreno zastupao na svim zborovima i u tom smislu alarmirao je mase Orjunaša. Prohtelo se Ciganinu za-carevat carstvom! U tom smislu »Orjuna« je pisala duge članke; pa i samog mog prijatelja Rebara g. Kranjce je momentano bio pridobio za tu ideju, Rehar je zbilja u tom smislu pisao u splitskoj »Pobeđi« i u sarnoi »Orjuni«. Kako bi se time Orjuna ogrešila o svoja načela 1 kako bi to bilo prosto varanje sveta, mislim, da nije potrebito dalje govoriti Po mišljenju g. Kranjeca »Orjuna« je trebala, da se pretvori iz idejnog pokreta u praktičnu političku stranku, pa ma koliko on inače i nema pojma ni o osnovnim po. litičkim problemima.
Kad je g. dr. Žerjav video, da se zbilja radi o obrazovanju jedne mlade naciiona-llstičke stranke, pa me koliko on imao »simpatije« za Orjunu, stao je, da ozbiljno radi kako bi sprečio tu opasnost, — razume se za svoju stranku. On ie znao, da je večina njegovih pristaša organizovana u Orjuni i da bi u slučaju obrazovanja nove stranke bila najviše pogodiena JDS, odnosno njeno sadašnje nesposobno vodstvo. Dr Žerjav opet, preko trećih i četvrtih, iz daleka, radi, da g. Kranjca nagovori, kako je potrebito, da Orjuna ostane »nadstrankarska« organizacija, razume se, u »nacijonal-nom« interesu, u interesu »uopšte stvari«!
Gosp. Kranjec je o tome »razmišlao« 1 konačno se je o tome »uverio« pa je sazvao neki kongres svih Orjuna Slovenije, gde se je odlučilo, da se Orjuna — ne pretvori u stranku!
Jasno je, da je g. dr. Žerjavu draže upotrebitl Orjunu kad mu ustreba, od slučaja do slučaja, a z druge strane raditi, slobodno i bez kontrole, da slovenačka »de-mokratija« manipuliše kapitalom »Trboveljske družbe« i onim što iza nje stoji.
Kad smo baš kod
»Trboveljske družbe«
treba, da čitaoce malo podsetimo na ona pusta obećavanja »Orjune«, da će započeti kampanju protiv nje, ali bi hteo znati kojim se slučajem ta kampanja nije nikad započela? !
Moguće, da ta družba radi u Interesu nacijonalne stvari, razume se, onakove kako to »mladini« 1 dr. Žerjav zamišljaju? Moguće, pak, da to nije tako važna »nacijonaina« stvar kao, n. pr., to da-li dr. Lukan imade svoj auto, gde on Ide, što pije, s kim se razgovara, koga posećuje, kad ide u ured, itd.
Svakako, skromna sam mišljenja, da bi javnost faktično interesovalo znati, što imade list »Orjuna«, da kaže o »Trboveljsko! družbi«, — onako neka se dogodi, barem jedanput, i taj slučaj, da se javno ras-
Iz pmetiiep žioljeijo.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 8. uri zvečer.
Sreda 31. okt. Qospa z morja; gostovanje ge. Marije Vere. Red A.
Četrtek 1. nov. Smrt majke Jugoviča.
izven.
Petek 2. nov. Judit; gostovanje ge. Marije Vere. Red E.
Sobota 3. nov. Danes bomo tiči. Izv. Nedelja 4. nov. Ob 3. pop. Povodnji mož, mladinska igra, igrajo otroci mestnega liceja; ob 8. zvečer: Gospa z morja. Izven. Pondeljek 5. nov. Azazel. Red F.
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sreda 31. okt. Psoglavci. Red D. Četrtek 1. nov. Rigoletto; gostuje ga.
vVesel-Polla. Izven.
Petek 2. nov. Evgenij Onjegln. Red A. Sobota 3. okt. Sevilsld brivec; gostu-ie ga. Wesel-Polla. Red F.
Nedelja 4. nov. Psoglavci- Izven. Pondeljek 5. nov. Zaprto.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Henrik Ibsen: Gospa z morla.
Po »Rosmerholmu) je izšla »G^pa * morja«. Od tedaj je preteklo petintrideset let (1888). Sedaj smo doživeli slovenski prevod In prvo uprizoritev. V »Rosmer-aolmu« je veliki Nordijec ustvaril v grandioznem tipu Rebbeke svojo severno Magdaleno, norveško Sonjo. Dekle z umatano prošlostjo, zločinka, lažnjivka in morilka nosi v sebi kal dobrega. Bolest jo očisti in dvigne v vizionarne višine. Prvikrat se je Ibsen pregrešil proti svoji strogi stiki v prilog umetniške svobode. Rebbe-ka je personifikacija severa, dežel večnega mraka in neprestanega svetlikanja v nagli Izmeni. Ljudje teh dežel so v oblasti mo-»očnih, neugnanih strasti. Ljubijo s silo se-Ettnegfl viharja, ki ne pozna meje od-
>ra. Junakinja »Gospe z morja« pa je kot vje, vedno se izpremlnjajoče morje za-idne obali Norveške ob kateri se je dila in zrastla ona, Ellida, hči oskrbnika orskega svetilnika. Hrepeni po morju in kot morje polna skrivnosti. Ona je eno večno naravo. Živčno razdejana se na-ija kot v hipnotičnem stanju in hodi mimo vijena tik ob robu blaznosti, a nezavest-I stremi po oproščenju in odgoornosti. >t Hedda Gabler se poroči zato, da bi si hko »ogledala svet in živela v življenju« loleta nadučitelju Arnholmu). Napravi lupčijo« in poroči razumnega, a postara-iga Wangla. Priženi dvoje deklet, ki jo rivaj mrzć, a mačehi sami je kmalu nraženo njeno rodbinsko življenje. Pole-Ično razdobje Ibsenovega ustvarjenja se to dramo končava. Igra učinkuje kot psi->loško-fantastični eksperiment. Ellida se pred svojim zakonom nekoč na odprtem orju zaročila z misterijoznim tujcem, Ta uji mož« se povraća k njej tudi pozneje jo vabi s seboj. Tujec je mistični Idol inskega hrepenenja po široki prostosti in i poznanem. Ta Idol se razblini v nič oni mutek, ko ji njen mož Wangel prepušča ostovoljno izbero med njim in tujcem. In postavlja pred polno odgovornost. Tajin-vena uročba pade in Ellida se povrne na noj dom ozdravljena ter premagana, V «kah moža, ki jo je spoznal, najde svoj Ir. Za koliko časa? Ni odgovora od av-rja. Kot severno megleno morje je duša Jide-ženske. V skalnih fjordih se preta-ijo brezdanje vode in vetn zavijajo po rmJh klečeh. Le semintja se zasveti ob iznani obali slabotna luč pomorskega svetnika. To je dežela kjer sije solnce o poliči. Kjer so človeške želje brezbrezne, irakl pojoči in ljudje polni tajn. Wangel soroden Tesmanu, profesorju. Fa ni on. «dl Rosmer ni. Nekje v »redim med obe-ia ga nosijo njegovi prevdarni pa ^ stari-avi koraki. Mojstrsko so izdelani Boleta in [flda, njegovi hčerki iz prvega zakona. Uda, kipeča, brezsrčna in vendar po iiu-eznl hrepeneča punčka. Dekle, ki sd oo ralo samo izbrati svojo pot. Hilda ne bo kala moža, da bo »preskrbljena«, skovala bo lastno usodo. Boleta je dekle, ki.opu-i svoje mladostne sanjarije in marnje-.in : bo poročila s starejšim, malo ljubljenim
nadučiteljem Arnholmom, duševnim bratom Tesmana. Tragedija starih dveh se obeta ponavljati pri mladih. S krepkimi bojami je izdelan Ballested, slikar, brivec, plesni učitelj in predsednik društva »Rog«.
Tipičen diletant je Lvngstrand ozko-prsi kipar in »umetnik«. Človek obljub, z rahlo karikaturo bolnika, neprestano upajočega in k ozdravljenju hrepenečega. Arn-holm, uležana nrav postaranega učitelja , z mirnim, realističnim pogledom v življenje, človek rojen zato, da poda klaverno postransko ulogo romanu zanimive žene. Tujec, ki nastopa v drami je simbolistično zamišljen. V Heddi Gabler ni teh simbolov. To je realistična žena, po naravi široka, pa malenkostno razvita osebnost, močna in strahopetna obenem, vzhičena in vendar vsa v vezeh konvencijonalnosti, visokoleteča in površna, vladeželjna ter strupena. Ellida pa ie otrok skrivnostne narave. Ne more se »aklimatizirati« in zato doživi vihar, ki jo pretrese do mozga m krvi.,.
Kot omenjeno je bila vprizoritev slaba. Ni bilo organične celote, ki Jo zahtevajo Ibsenove drame strogo enotne P® svoji zgradbi, redkobesedne a točne v svoji neizprosni umetniški logiki. Ibsen je Ppet človeških usod, konstruktor in ustvaritelj mogočnih postav. Ves German in ves soroden nemškemu mišljenju. Pri nas mmamo sreče ž njim. Pregrešno se mi Poskušati se ž njim na ta način na našem odru. Beethovnovih slnfonij še nisem cul igrati na žvegle... Nekoč sem omenil, da gospa Marija Vera vpliva na živce. Na zdrave in na pokvarjene. To pot je vplivala na oboje. Učinek močne, dobre icino-Predsmve. Ellida je bolna ženska. Brez dvoma. 1 oda ne patološko. Ne samo to. Gospa Marija Vera je gotovo izrazita igralka Ibsenovih dram. Glas, umetniško doživljanje, poglobitev in prepričevalna resnost jo usposoo-liajo v to. Toda ni vedno uporabljati vseh svojih sil, vedno enako mogočnega povdar-ka. Oddih, premor in naravna Unija je Pjav-tako potrebna, da ustvari popolno Pu®®®
kot notranja in vnanja sila. Boleta je mla podana brezbarveno in brez razumevanja
za celoto. Hilda (gdč. Juvanova) obeta postati dobra mladostna igralka, živahnost!, naravne igre in dovolj čustvenosti ni odrekati. V okvirju Ibsenove dram* to seve-
da ne zadostuje. Hilda je tip — in tega tipa nismo videli. Toda čas, skušnje in leta prlneso kar manjka. In studij. Profesor Arnholm (Kralj) je držal ravnovesje. Zanimiv v maski in preudaren v kretnjah je ustvaril mirno zaljubljenega učitelja in dobrega povprečnjaka enotno, dosledno in spoštljivo... Igral je nekak oderski solo.
Zakaj so dali Lyngstranda, veselega in omejenega jetičnilca Drenovcu, ml je uganj-ka. Videlo se je, da se bori s seboj, da ne bi utegnil biti preglasen. In na srečo se je izmuznil. Naivno prostodušnost je pogodil dobro. Ž njim vred je skrbel famozni Ballested za smešni del predstave... Terčiča hočejo specijalizirati za skrivnostne uloge. Igrajo se z njegovim sonornim glasom in
—	talentom. Šibek prevod ima vse polno napak. Nekaj so popravili. »Za njega« je v predstavi postalo zanj itd. S tekstom pa je bila večina nastopajočih v laseh. S svetlobnimi efekti so delali razne hudomušnosti in sploh bo sodba mogoča končnoveljavno
—	po reprizi. Za zdaj ne more biti ugodna.
—i.
— Gostovanje gospe Marije Vere. V sredo, dne 31. t. m. gostuje gospa Marija Vera v tukajšnji drami tretjič kot Elida v Ibsenovi igri »Gospa z morja«. V tej ulogi je nastopala večkrat v raznih velikih gledališčih Nemčije, kjer je Ibsen najbolj poznan in največ Igran. Kot tako sl jo je ogledal tudi pisatelj In kritik ter znani poznavalec Ibsna dr. A. Brausewetter. Napisal je o njej daljši članek. Iz katerega posnemamo to-le: »Vprizoritve Ibsnove »Gospe z morja« sem bil resnično vesel, ker sem našel in spoznal v gospe Mariji Veri kot Elidi res igralko velikega stila. Ibsen je pesnik, ki ne prenaša niti trivialnosti, niti praznih besed. Ne more se ga igrati samo na zunaj, treba ga je doživeti. Marija Vera odgovarja zares idealno figuri Elide. V obleki, ki je valovala kakor morje, z lasmi, ki so poigravali in svobodno padali, je bila otrok elementa, kraljica valov. In potem njena igra; Nič prazne zunanjosti, vse je prihajalo iz duše, iz elementarno doživljenega. Njena Individualnost ie živela brez poze le v igri njenih oči. Dala jer nekaj, kar prihaja iz cjna duše, v čemer živi Ibsnova duša, nekaj, kar se ne da pozabiti, neka!, kar traino ostane.«
— Kot gost bo nastopala v letošnji sezoni v ljubljanski operi gospa Olga Borova-Valoušleova, ena najznamenitejših češkoslovaških altistinj. Gospa Borova je nastopala do sedaj taJco v operi kakor tudi v koncertih predvsem v Narodnem divadlu v Pragi ter žela povsod najlepše uspehe ter splošno priznanje. V naši operi nastopi prvikrat danes zvečer v Kovafevi operi »Psohlav-d«, kjer poje ulogo stare matere Jana Kozine.
— »Lisinski« v Ljubljani. Spored, katerega poje hrvatsko pjevačko društvo »Lisinski« iz Zagreba v soboto, dne 3. novembra v dvorani hotela Union, je izvajal »Lisinski« spomladi letošnjega leta tudi že v Zagrebu. Vsi zagrebški kritiki brez izjeme pojo »Lisinskemu« vso čast in slavo, Enakodušno prinašajo velikanski uspeh »Lisinskega« koncertov in povdarjajo, da je »Lisinski« s svojim umetniškim programom vedno vzgojno vplival na vsa ostala pevska društva v Zagrebu, da so se tudi ona lotila večjih in pomembnejših del domače in tuje literature. Vsi hvalijo izvrstno disciplino zbora in njegovo visoko glasbeno kulturo. Splošna sodba je, da je »Lisinski« zbor, kakršnjega nimajo niti največja glasbena centra. Dolžnost je, da s polno dvorano počastimo brate pevce ter jim s.4®*11 na najlepši način pokažemo svoje občudovanje na doseženih umetniških uspehih. Vsak koncert »Lisinskega« je za Ljubljano kulturni dogodek prve vrste. Vstopnice v Matični knjigarni.
— Klavirski koncert Antona Trosta, znanega slovenskega pianista, ki se vrši v pondeljek, dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani ccsega sledeče točke: 1. J. S. Bach: Preludij in fuga v Es-duru na orgle. Za klavir prosto priredil Ferrucclo B. Bussonl. 2. Brahms op 5: Sonata f-mol, I. Allegro maestoso. II. Andante espressivo. HL Scherzo. Allegro ener-gico. IV. Intermezzo (Andante molto). V. Finale. Allegro moderato ma rubato. Piu nosso. Presto. 3. Skrjabin op. 53: Peta sonata (v enem stavku). 4. Chopin: Balada op. 52, noeturno op. 43. 1, etuda op. 25, 12. __Koncertne vstopnice se dobivajo v Matični knjigarni.
Pravi] a ! o ovoj gospodi, a ne da se njih napada samo privatflim »grozUttSm pJsml-ma«, čiju sađržiraf nitko ne zna, ionako kao što se ne zna, koja je sudbina tih s grozilni h pisama«?
Da vidimo baš, dali se demokratima n Sloveniji »zaenkrat« ne može »očitati ničesar, ker se javno ne udejstvujejo«. U istini, poznata je stvar, da se demokrate »javnu ne udejstvujejo«, jer ih je narod osudio na prošlim izborima onako kako su to zaslužili svojim korupcijonističkim 1 ana-cijonalnim radom. Ali je poznato i to, da oni rade potajno, i o torne neka nam »Or-juna« blagoizvoli pričati jer iz njenog pi-saja izgleda, da ona o tome nešto zna. Javnost če joj zato, sigurno, biti zahvalna i blagodarna. Neka nam kaže zašto je o tone do sada čutala?
U čijim je rukama Orjuna?
V. Mnogi Orjunaši kad su videli ili bolje nanjušili šta se radi iza kulisa Orjune, stali su raditi na tome, da se Orjuna oslobodi takovih eksploatatora njenih, a osobito opasnog uticaja tog nesrečnog dr. Žerjava. Kad su demokrate to videli, pošli su u očajan bes, 1 tako počinje, što otvorena što prikrivena, borba izmedju Orjunaša-demokrata i Orjunaša-nedemokrata. Tako je usledio I napadaj demokratskog »Jutra« na moju mahnkost meseca juna o. g.
Eto, to se dogadja iza kulisa Orjune i to radi toga, što n'a njenom čelu stoji
»politički naivnež«,
prosta igračka u rukama g. ministra dr. Žerjava. To treba da svak zna.
Eto, tako slovenačka demokratija izigrava Oriunu u svoje partijske svrhe. Sem toga, kod te blažene demokratske »mladine« imade mnogo bolesnih političkih patoloških pojava; mnogi od njih boluju od neke vrsti političkog sadizma. Oni nekim čisto satanskim uživanjem napadaju pojedine političke ličnosti, a osobito one istaknutije; — oni čisto uživaju kad nekome mogu da imputiraju pa I najnaivniju stvar ovoga sveta. U tome su postali upravo famozni i glasoviti!
Da su svi moji navodi tačni, pregledajte »Oriunu« od juna o. g. dalje, i odgovor dr. Žerjava »Slovenskom Narodu« prigodom polemike nastale izmedju njega i dr. Ravnihara, a povodom moje publikacije Reharovog pisma, a da je to tako, jasno vidi I svaki onaj koji ume da čita. Razume se, toga ne vidi naivni gospođin inž. Ferdinand Kranjec, kao što toga ne vide mnogi drugi naivni ljudi. Ja znam da g. Kranjec imade 35 godina, kako mi je to iza seđnice 18. juna o. g., kazao, (valjda mi je hteo imponirati time?!), 1 ja znam, da mu ja, u istini, u tim godinama nisam mogao soliti pamet, kako se je sam hvalio. Razume se, ja mu u istini nisam mogao pomoći, a osobito ne, kad je u svoju obranu zvao — broj svojih godina!
Ovo za danas neka bude dosta. Nastavit ću drugi put. — Neka se čisti!
Ljubo D. Jurkovič.
Nam le teh
ogabnosti zadosti!
V	ponđeljek je izšla »Orjuna« v posebni izdaji, da dokaže svojo straliopet-nost in da na neverjeten način napade K. velikega župana dr. Lukana. To početje je presegalo že vsako mejo! Takih ogabnosti naša javnost ne more več prenašati. Naša javnost se mora odločno upreti proti takemu pisarjenju in postopanju. Za te izpade je odgovoren g. minister n. r. dr. Žerjav, ki se za »svoje ekspektoracije sedaj poslužuje »Orjune«, ker tega ne more storiti v »Jutru«.
V	nasprotju z vsemi Orjunami v Sloveniji, ki so v nedeljo skupno z vsemi političnimi strankami in narodnimi društvi dostojanstveno in lepo demonstrirale proti italijanskemu nasilju in na ta način lepo manifestirali bratsko ljubezen za naše zasužnjene brate, je bila ljubljanska Orjuna zaradi njenega dosedanjega postopanja izključena iz skupne manifestacije v Ljubljani', kakor je bila izključena iz sprevoda judenburških žrtev in Ivana Endlicherja. Javnost ne more trpeti v svoji sredi ljudi, ki se ne znajo obnašati in ki kršijo najprimitiv-oejša pravila družabnega reda.
Te dni je ves narod dostojanstveno spregovoril odločno besedo za naše zasužnjene brate. Vse se je izvršilo v redu in miru, — samo ljubljanska Orjuna hoče s svojimi izpadi pokvariti enoten «tis, ker hoče biti boljša od drugih, toda resna javnost se zanjo ne meni! Javnost je že preveč sita pouličnih izgredov.
Demonstracije so različne: sponta-he, M tolmačijo iskreno razpoloženje Naroda; ki so izraz narodne duše itd. Pri takih demonstracijah se lahko pripetijo incidenti, toda stvar je drugačna), ako Organizirajo demonstracije razne organizacije. V tem slučaju bi bila policija °dVeč, ker so za mir in red odgovorne nne organizacije, ki Prirejajo demon-straeije. Ljubljanska' Orjuna pa nima l^oči, da bi vzdržala pri_ svojih članih red 'n disciplino. To smo videli že ponovno.
, Orjuna ni znala niti pri sobotni ma-westacifl vzdržati reda in njeni’ Člani so izkrivili razne policijske prestopke radi katerih se morajo zagovarjati pred Zakonom. Prostaška obtožba Orjune na naslov, g. vel. župana dr. Lukana; ker te naročil policiji, da čuva red in mir, da brani zasebno lastnino in da čuva ugled države, je skrajno krivična. Po in-tormacijah na Policijskem ravnateljstvu ugotavljamo, da so izvršili posamezne aretacije poedini policijski organi iz lastne inicijiatvej, a kar se tiče aretacije nekega g. Slajpaha, mislimo, da bi srnami g. veliki župan za ponižanje, ako « se spuščal v podobne diskusije.
Napad na na§ list presega vsako mejo. Čuditi junaki so ti orjunaši! Pred vsem svetom sežigajo italijansko zastavo, potem pa hočejo skrivati, svoje junaštvo! Toda ne samo to. Oni smatrajo konstatacijo dejstva celo za narodno izdajo. Ako se zavedate, da ste storili dobro, potem bodite pripravljeni, da za to tudi odgovarjate in ne bojte se nobenega! Toda vaše početje ni junaško. Podobno je onemu ako kdo vrže kamen, potem pa skrije roko. To vse priča o neverjetni predrznosti in idiotizmu^ za kar ni označbe.
Javnost mora odločno napraviti konec podobnim izgredom neodgovornih elementov! Res je, —• nam je teh ogabnosti zadosti!
Dnevne novosti.

laponski
Gompači m EComurasaki -priirse izdajati fufri, dne 1. novembra v „Jyfiraftlih Novostih".
Spftelski vestnik.
— Sokolsko društvo Ljubljana II naznanja svojemu članstvu, da je nenadoma preminul dolgoletni in požrtvovalni član brat Vinko Prochazka, lekarnar. Dolžnost naša je, da ga kar v največjem številu spremimo k zadnjemu počitku. Pogreb se vrši iz dež. bolnice v sredo, dne 31. oktobra ob 16. uri. Zbirališče v kroju na realki ob 15.30 uri. — Odbor.
— Sokolsko društvo Jesenice vprizori 1. in 3. novembra ob 8. uri zvečer in 4. nov. ob 3. uri popoldne Igro »Mlinar in njegova hči«.
društvenega II vite |a„
— Češka obec. Zemfel nžš zaklädajici člen lekarnlk p. M. Ph. V. Prochazka. Čest jeho pamatce. Pohfeb 31. t. m. o 16. hod. z nemocnice Zaloška cesta. Členstvo se vy-bizi k učasti!
— Zveza delovodij naznanja, da se vrši zborovanje društva Ljubljana v soboto 3- novembra ob 7. uri zvečer v društveni sobi. Dolžnost vseh članov je, da se tega zborovanja gotovo udeležijo.
— Predavanja »Bratstva« v Ljubljani. Danes, v sredo ob pol 8. uri zvečer se pri-čno na državni realki (poleg univerze) v pritličju I. a razred redna predavanja,»Brat-stva«. Danes predava kot prvi prof. dr. Peterlin o zgodovini Srbov, Hrvatov In Slovencev.
— Tamburaški tečaj za začetnike otvori »Bratstvo« s 15. novembrom. Prijave se sprejemajo v društvenih prostorih v Narodnem domu.
— Srbsko-brvatski tečaj »Bratstva« v Celju se otvori takoj po 4. novembru t. 1. Tečaj je brezplačen in vsakomur dostopen. Priglasiti se je razven četrtka, vse dni tega tedna v pisarni glavnega zastopa banke »Slavije« v Razlagovi ulici št. 11, pritličje, prva vrata, desno, med 13. in pol 15. uro ali pismeno pri društvenem podpredsedniku Rudolfu Germ-u, Cankarjeva ulica št. 11, Il. nadstr. Dan pričetka in učni prostor se objavi pravočasno.
— Prijetno bo letos na Martinovem večeru, dne 10, nov. v zgornjih prostorih Narodnega doma. Prijatelje petja in zabave, že danes nanj opozarjamo.
Dopisi.
— Kostanjevica. V nedeljo ^8. oktobra okoli pol 8 uri zvečer je izbruhnil v Za-borštu požar, ki je uničil posestniku Kuharju hišo in vsa gospodarska poslopja. Ogenj je bil strašen, bilo je pet poslopij naenkrat v plamenu. Zgorelo je seno, slama, vsi poljski pridelki, v kleteh so pokali sodi z vinom, katerega je uničenega okoli 35 hi, poginilo je tudi nekaj živ'ne. Škodo cenijo na 375.000 dinarjev. Na pomoč so prihitele požarne hrambe iz Sv. Križa, Ostroga in Št. Jerneja.
— Slovenska Bistrica. Ž a 1 o i g r a »Mlinar in njegova hči«, katero so uprizorili čitalničarji v soboto 27. in nedeljo 28. t. m. v hotelu »Beograd«, je lepo uspela. Igralci so nastopili v vseh svojih ulogah tako izborno, da so se splošno vsi gledalci izražali, da jih tako popolne še niso videli. Oboiekrati je bila gled. dvorana nabito polna. Temu primerno so tudi dohodki, ki znašajo nad 2300 Din. Razveseljivo je pa najbolje dejstvo, da se je začelo za igro zelo zanimati kmečko ljudstvo, kar je pokazal nedeljski obisk.
— Iz Marenberga. Ne usoda, trdna volja, posvetiti vse svoje mlade moči domovini. nas je zanesla novo-pečcne učitelje na severno mejo naše države. Res, da ni sedanja doba Eldorado za duševne delavce, vendar se razne težkoče pojavljajo ob meji v potrojeni meri. Zima je pred durmi, preskrbeti si bo treba najpotrebnejšo gorko obleko In kurjavo, toda učitelji novinci smo ostali brez plač. Ali naj še nadalje izžema-mo svoje stariše in dobrotnike? Obračamo se na računovodstvo pokrajinske uprave v Ljubljani, da nam nakaže plače, saj bo te dni že tretji mesec, kar smo nastopili sležbo, pa še nismo prejeli nobene plače.
— Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček. stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah.
I
POZOR!	POZOR!
KINO TIVOLI
29.-31. II’ del
Fantom
po romanu Gerhard Hauptmana Aud Esede Nissen, Lya de Puttl.
— Obletnica. 12. novembra dan naše nesreče, podpis rapaHske pogodbe se bliža. Pol milijona naših bratov je bilo obsojenih v sužnost, ki se ravno sedaj z vso krutostjo udejstvuje. Rodoljubi, ali mislite na to? Viden znak vašega čustvovanja bodi vsaj te dni žalni kolek, ki se dobi v pisarni »Družbe sv. Cirila in Metoda.
— Iz diplomatske službe. Dr. Aleksander Bodi, ki je bil svoječasno načelnik beograjskega presbiroja, je premeščen k našemu poslaništvu v Varšavi.
— Odlikovanje. Z redom sv. Save V. reda je bil odlikovan konjeniški major Vladimir S e u n i g.
— Priznanje zaslužnim možem. Včeraj popoldne ob 4. uri se je sestal odbor za proučavanje zakonskega predloga o narodnem priznanju zaslužnim možem.
— Iz poštne službe. V pondeijek je sprejel Nj. Vel. kralj Aleksander g. Veljo Vukičeviča, ministra pošte in telegrafa. Ob tej priliki je kralj podpisal ukaz o postavljenju in napredovanju osobja pri poštni hranilnici.
— Vseslovanska železničarska liga.
Odposlanci češkoslovaškega železničarskega udruženja, ki so kot gosti prisostvovali kongresu udruženja narodnih železničarjev, so posetill prometnega ministra g. Velizar-ja.Jankoviča in predsednika narodne skup. ščine Ljubo Jovanoviča, s katerima so ostali v daljšem razgovoru. Obema so podali načrt za ustvaritev vseslovanske železničarske lige, v kateri bi bile tesno zvezane železničarske organizacije češkoslovaških, naših in poljskih železničarjev.
—- Razpored uradnikov. Na seji ministrskega sveta 28. t. m. je predložil minister pravde dr. Perič poročilo o sistematičnem razporedu uradnikov, ki se mora zvršiti do 1. novembra, ko stopi v veljavo. Uredba se predloži v smislu uradniškega zakona narodni skupščini, da jo z resolucijo sprejme ali pa odkloni. Tekom meseca novembra imajo posamezni ministri izvesti v svojih resortih razporedbo posameznih uradnikov, dočim določi finančni minister draginjske doklade za vsako skupino posamezne kategorije. Doklade se izplačajo začenši s 1. decembrom t. L, ker je že dovoljen kredit 200 milijonov Din, doklade pa gredo po zakonu od 1. oktobra dalje. Finančni minister dr. Stojadinovič se še ni izjavil, ali bodo dne 1. decembra takoj izplačane doklade za oktober in november, ali pa v decembru za oktober, januarja pa za november.
— Slovenski žel, poduradnlkl pri prom.
ministru. V pondeijek je posetiia prometnega ministra dr. Velizarja Jankoviča deputacija slovensldh železniških poduradni-kov. Deputacija je ministru predložila resolucijo v kateri zahteva, da se poduradniki uvrste v tretjo kategorijo po zakonu o prometnem osobju.
— Na osnovni šoli na Grabnu v Ljubljani je bil ustanovljen te dni specijalen tečaj za srbsko-hrvatski jezik. Ministrstvo prosvete je določilo učiteljici Stanko Vuč-kovičevo in Angelo Krausovo, da predavata v teh tečajih. Tu je urejena posebna narodna knjižnica, ki ji je ministrstvo kot prvo pomoč darovalo 50 knjig zabavne in poučne vsebine.
— Vozne olajšave za Sokole. Prometno ministrstvo je sklenilo, da imajo člani sokolskih društev 50% olajšave na državnih železnicah poleg onih za kongres in skupščine tudi še za slavnosti in za javne nastope.
— Z ljubljanskega magistrata. Župan dr. L. Perič se je odpeljal v uradnih zadevah v Beograd, in zato ta teden odpadejo sprejemi v županskem uradu.
— Državna uprava južne železnice objavlja, da so počenši s pondeljkom 29. oktobra t. 1. do nadaljnjega uradne ure pri centrali državne uprave južne železnice (ravnateljstvu) v Ljubljani od 8. do 12. ure 30 minut in od 15. do 17. ure, na kar se občinstvo v lastnem interesu opozarja.
— Železnica Krapina—Rogatec. Generalna direkcija državnih železnic je sklenila, da se v proračun za leto 1924 vstavi potrebni kredit za gradbo železnice Krapina—Rogatec.
— Smrtna kosa. V pondeijek 29. t m. je umrl v Ljubljani lekarnar g. Vinko Prochazka, rodom Čeh. Pokojnik je bil navdušen Slovan. Pogreb se vrši danes v sredo ob 16. iz javne bolnice. N. v m. p. v bratski slovanski zemlji.
— Ljubljanskim pevskim zborom! V soboto, dne 3. novembra t. 1. ob 6. url zvečer se pripelje v Ljubljano odlično hrvatsko pevsko društvo Lisinski iz Zagreba in priredi še isti večer v Unionu Palestri-nijev koncert. Odbore, člane in članice vseh zborov vabimo, da se udeleže sprejema na kolodvoru in koncerta v Unionu. Odbor »Zveze slov. pevskih zborov.«
— Petje na pokopališču pri Sv. Križu. Na praznik Vseh svetih ob pol. 4. uri popoldne zapojo ljubljanski v Zvezi slov. pevskih zborov včlanjeni moški zbori pod vodstvom zvezinega pevovodje g. Zorka Pre-lovca sledeče tri nagrobnice: F. Ferjančič: Slovo mrtvim, E. Adamič: Slovo in J. Pavčič: Narodna nagrobnica.
— Potujočemu občinstvu v vednost! V soboto, dne 3. t. m. se otvori v Ljubljani biljetarnica društva »Putnik«. Potujoče občinstvo se opozarja, da se bode biljetarnica nahajala v lokalih Zveza za tujski promet (Tourist-Office) na Aleksandrovi cesti št. 8 v palači »Prve hrvatske štedionice« ter da se bodo vozovnice prodajale po originalnih cenah, brez vsakega doplačila v času od 8. do 12. ure ter od 14. do 17. ure ob delavnikih, ob nedeljah pa od 9. do 11. ure dopoldne. Začasno se Ixido prodajale samo vozovnice državne železnice, pozneje pa tudi vse vozovnice Južne 'železnice za tu- in inozemstvo.
— Odvzetje orožja Orjunl In Smao v Novem Sadu. Novosadska policijska direkcija je odločila, da se vsem članom organizacij Orjuna in Srnao prepove nošenje orožja in se jim odvzame orožje in legitimacije.
— Beli vrabci pri Škofji Loki. Pri Škofji Loki sta se med jatami vrabcev, ki pobirajo po njivah še zadnje ostanke prosa. Pojavila dva bela vrabca. Vrabca sta popolnoma bela, le glavi sta sivi. Enega od dveh je ustrelil nek učitelj, eden se pa še kot edini svojega rodu potepa z drugimi iu kdade zdaj tu zdaj tam, kjer pač more.
— Velika tatvina v vojašnici. V vojašnici vojvoda Mišica je vlomil včeraj zjutraj od pol 8. do 8. ure neznan tat v stanovanje narednikove soproge Mrdnjenove Danice in je odnesel: 2 zlati zapestni verižici,
2 zlati ovratnt verižici, zlato in srebrno žensko uro, 2 m dolgo zlato ovratno veri-
žico, par zlatih uhanov z obeski, posutimi z dijamanti, zlatnik za 20 kron, zlato turško liro in denarnico z 200 Din gotovine. Policija je prijela že več osumljencev, vendar se krivda do sedaj še ni ugotovila.
— Nesreča s samokresom. V gostilni Frančiške Osredkarjeve na Glincah je prodajal Ivan Vadnal svojemu prijatelju Brodniku samokres. Ko je Brodnik samokres poskušal, se mu je vsled neprevidnosti sprožil. Kroglja mu je ranila dlan desne roke, odkoder je odletela in zadela gostilničarko v desno nogo.
— Poskusen vlom. Pri mestnem tesarskem mojstru Zakotniku je vdrl neznan vlomilec v pisarno. Spravil se je nad blagajno, pri čemer pa je ravnal tako nerodno, da se takoj lahko spozna, da mož ni strokovnjak za boljše vlome. Oklestil je blagajno s sekiro in porušil okvire, dalje pa nikakor ni mogel priti. Kdo je ta neroden vlomilec, oblasti nimajo še nobene sledi.
— V znamenju * * * je povabil znani neznanec na prijazen sestanek nekega policijskega uradnika in sicer h križu na Cesti na Rožnik, sinoči o polnoči. Dotičnik je izjavil, da bi se prav rad sestal z ami-noznim neznancem, če je sploh ta pisal, vendar pa noče čakati do polnoči, ker bi se sestanek vršil lahko preje.
— Smrtna nesreča. Malnar Janez, 16 letni hlapec, je pripeljal na žago »Velika gora«, lesna ind. družba d. d. v Ribnici, hlode. Ko jih je razložil si je hotel napolniti vrečo žaganja. Pri tej priliki pa je pograbilo fanta vreteno in ga treščilo ob tla. Vsi stroji so bili namreč v polnem teku. Malnar je dobil težke poškodbe na prsih, trebuhu in po obeh rokah. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Schiffrer iz Ribnice, toda notranje poškodbe so bile tako težke, da je fant že dve uri po nesreči umrl.
— Nesreča v Krištofovem zavodu. Predsinočnjem se je pripetila v Krištofovem zavodu vsled neprevidnosti težka nesreča, ki je skoro Imela za posledico človeško žrtev. Učenec Budina, zaposlen v artilerijski delavnici se je igral s samokresom. Ko ga je hotel položiti v predal pod klopjo, se mu je samokres sprožil. Kroglja je prebila klop in udarila v spredaj sedečega poštarja Adolfa Pipana. Vdrla mu je v žep, kjer je zadela k sreči v ključ ki se mu je zadrl v hrbet in mu napravil široko rano. Odpeljali so ga v bolnico, njegovo stanje je precej nevarno.
— V kamnolomu v Kozjem se je utrgala skala, ki je zadela pri padcu 54 letnega delavca Antona Zakoška, ki se ni mogel več pravočasno umakniti. Dobil je težke poškodbe po obrazu in na nogah. Oddali so ga v mariborsko bolnico.
— V Mlačevem je bilo ukradeno železničarju Jakobu Moljku suknjen plašč, škornji, ženska jopa in 20 metrov dolga vrv, v skupni vrednosti 1600 Din.
— Razne poškodbe. Hlapec pri Andreju Pruku v Zagradcu je vrgel ob tla tov. del. Alojzija Čebela, da sl je pri padcu zlomil desno nogo. — Posestnikov sin Vincenc Korinšek iz ljubljanske okolice se je nevarno opekel po prsih z vrelim mlekom. — V tovarni Samassa se je poškodoval na levi roki strugarski vajenec Bog. Japelj.— V tovarni Kaolina v Črni pri Kamniku je
padel voziček ind. male železnice delavki Frančiški Starovašnikovi na desno nogo In jo je zmečkal. — V delavnici metalurgične industrije »Kovina« v Mariboru je prijel stiskalni stroj delavko Marijo Purgaj In ji zmečkal dva prsta na desni roki. Oddali so jo v mariborsko bolnico. — V tovarni steklenih izdelkov v Hrastniku se je obodla delavka Angela Mlinarič z žebljem na zaboju v stegno. Ker je bil žebelj zarjavel, se je rana zastrupila in so jo morali oddati v bolnico. — Težak Anton Kranjc pri gradbenem podjetju R. Etner v Celju je pomagal potiskati tovarišu težak voz, katerega konji niso mogli speljati. Pri tem je padel in kolo mu je šlo čez levo nogo. Oddali so ga v bolnico. — V Delniški pivovarni v Celju je padel mazač Janez Kolar, ker se mu je utrgala neka vrv, v kanal pivovarne. Zlomil si je desno nogo nad gležnjem, oddali so ga v bolnico. — V Združenih papirnicah v Goričanah pri Medvodah se je ponesrečil pri nakladanju celuloze delavec Ignac Volčič. Podrl ga je na tla drug, pri čemer je dobil težke poškodbe. — V ključavničarski delavnici Matije Kozinca v Sevnici je zmečkal pom. Francu Vovku vrtalni stroj levo roko in mu popolnoma strgal in razmesaril levo dlan. — Pri vlačenju hlodov po riži je spustil cepin drvarju Josipu Skoku, vsled česar je padel iz riže in si zvil in zmečkal levo nogo — Tesarju Ignacu Mekindi pri Fr. Plečniku v Dol. Logatcu je spodletela pri tesarju se-kira._ Vsekal se je nevarno v levo roko. — Strojni delavec Fr. Kapun pri lesni industrij^ »Drava« v Mariboru si je obrezal na stružnem stroju tri prste leve roke. — Pri skladanju opeke v opekarni Ivana Paloviča v Kostanjevici se je zrušila skladnica opeke, pri čemer je dobil težke poškodbe na levi roki delavec Janez Pangrič. — Tesarju Francu Merčunu je padel pri tesarju Josipu Pernušu v Kranju kos lesa na levo roko In mu jo zmečkal.
— Nevarno širjenje Škrlatice v Novem mestu. V novem mestu se je pred časom pojavila skrajno nalezljiva bolezen Škrlatica, ki zapušča mnogokrat usode-poine sledove v človeškem organizmu. Okrožni zdravnik dr. Gregorič je hotel takoj povzročiti preventivni zapor vseh tukajšnjih šol a je naleti v tem na nerazumevanje odločujočih činiteljev Sedaj pa se je bolezen že mnogo bolj razpasla tako, da je že več težjih slučajev ne glede na lažje ki ostanejo morda prikri« in nekontrolirani ki pa niso kot bacilonosci nič manj nevarni. Okrožni zdravnik dr. Gregorič je odredil v soglasju z obolelim okrajnim zdravnikom dr. Ivanom Vavpoti-£em in kot se rent občine da se vse tukajšnje šole s 30. oktobrom za 14 dni oziroma do nadaljnjega zapro stoječ na človekoljubnem stališču, da je bolje pustiti mladino več mesecev brez pouka, kot pa pustiti in, u5lr.etl dva otroka. Njegovi umestni odredbi se je pokorila gimnazija in trgovska sola, ne^pa tudi osnovna šola, ki Je po-Cakaia odločitve okrajnega šolskega sveta. Poslednji pa ni hotel vpoštevatl utemelje-mn argumentov zdravstvenega strokovnjaka in tako hodijo otroci še dalje v osnovno šolo. Ki se nahaja v skrajno nehigijeničnem + ,s.^are gimnazije. Med razumnimi starsi, Ki znajo pravilno oceniti predsto-jeöo opasnost, je zavladalo zaradi tega in zaradi cepljenega nastopa šol v istem kraju nezadovoljstvo. Opaža se mnenje, da W moglo učiteljstvo nastalo vrzel, če bi nlla daljša, nadomestiti o velikih počitnicah. Mnogim Je vse to uganka, ki si jo tolmačijo po svoje s politično strankarskega sta-iisča. Drugi zopet sodijo, da so povod temu pojavu posebni razlogi. Bodi temu ka-
korkoli, interes javnosti fn u#ed oblasti zahteva nujen postopek in sicer tak, ki odgovarja v polni meri zakonom in dobrobiti državljanov, zaradi katerih so zakoni tu.
— Celjske novosti Novo šolsko poslopje. Na vrtu osnovne in meščanske šole šolskih sester se zida lepo moderno šolsko poslopje, ki bo spopolnilo nezadostne šolske prostore v dozdajnem šolskem poslopju. Novo poslopje je prišlo te dni že pod streho. — V mestnem gle. daiišču se za petek zvečer pripravlja žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Igra se bo igrala izven In se ne bo ponavljala. — Stavba stanovanjske hiše Prve hrvatske štedionice, katera se stavi v Razlagovi ulici, dobro napreduje in bo tekom prihodnjega leta menda dogotovljena. Se je že nekaj novih hiš v Celju postavilo in se jih še stavi, ali stanovanja v njih so navadnim zemljanom nedosegljiva v cenah. Zato se o kakem omiljenju stanovanjske bede pri nas še ne more govoriti vkljub te. mu, da se precej zida. Sčasoma pa sc bo, kakor upamo, tudi na tem polju obrnilo na bolje. — Za koncert klavirskega virtuoza Trosta iz Dunaja, kateri se vrši v Celju v soboto 3. novembra v mali dvorani »Uniona«, se dobe vstopnice v predprodaji v trafiki gospe Kovač v A1& ksandrovi ulici.
— Živ v grobu. V ljudskem vrtu ob starem mestnem pokopališču v Mariboru se je igralo več dečkov tako, da so plezali na stari pokopališčni zid. Dijak I. K. je splezal na vrh zidu, v tem trenutku pa se je zid na tem mestu podrl in je dijak padel s kamenjem vred na pokopallščno stran na neko grobnico. Vsled teže kamenja pa se je pokrov grobnice udal In je deček padel v grobnico, kjer so ruševine prebile pokrov krste, taiko, da je nepričakovano ležal na mrtvecu. Pri padcu je dobil sicer le neznatne praske, vendar pa je ves prestrašen sklenil, da ne bo nikdar več plezal pr pokopališčnem zidu.
— Mariborske novosti. Da se more udeležiti matineje, ki jo priredita za šolsko mladino znana umetnika gg. Brand, lov in prof. Ličar dne 5. novembra dopol-de v tukajšnji GötzovI dvorani. Je višji šolski svet odredil, da ima šolska mladina od 5. osnovnega razreda navzgor, ta dan dopoldne 3 ure proste. Istega dne ob 8. uri zvečer priredita imenovana umetnika v istem lokalu koncert z izbranim sporedom. — Od pokrajinske uprave so dospela pravila za ustanovitev Jugosloven. sko-češkoslovaške Lige v Mariboru. Ker je zahtevala pokrajinska uprava spremembo nekaterih točk pravil, se je mo. 'ral ustanovni občni zbor do odobrenja po. pravljenih pravil preložiti. — Mestni fizi-kat je izdal o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu za minuli teden nastopni izkaz: šen: prejšnja 2, nov 1, ostanejo 3 slučaji; griža: prejšnjih 6, nov 1, ozdravel 1, ostane 6 slučajev: škrlatinka: prejšnji 3, nov 1, ostaneio 4 slučaji; davica: prejšnji slučaj 1. — Hišo in trgovino z mešanim blagom na Koroški cesti št 39 je od dosedanjega posestnika Krazla kupil naš ljutomerski rojak g. N. Seršen. — Ker je bila med mestno občino in izvozničariem Markovičem sklenjena pogodba za dobavo c e-neišega mesa, ki se sedaj prodaja po mesarju Trofeniku v mestni mesnici na Rotovškem in Glavnem trgu, se je začel od strani tukajšnjih mesarjev, ki se čutijo oškodovane, silen boj proti imenovanemu mesarju, celokupno občinstvo pa stoji odločno na strani mesarjem neprijetne konkurence, ki bo morda pripomogla k temu, da izgubi Maribor svoj nečastni sloves naldražjega mesta v Jugoslaviji. — Ivanu Lorbku, strojnemu kurjaču južne železnice je včeraj pri mazanju lokomotive, zmečkalo kolo desno koleno. Rešilni oddelek mu Je nudil prvo pomoč, na kar so ga spravili na dom.
— Manufakturo dobite po konkurenčno nizkih cenah v novootvorjenl trgovini »Da-niča« v Ljubljani na Turjaškem trgu št 1 (bivša preskrbovalnica). V kratkem bo uvedla firma tudi oddelek za usnje vseh vrst. Oglejte si neobvezno in prepričali se boste, da kupite tu najboljše!
Borzna poročila.
Beograd, 30. oktobra. Devize. Dunaj 0.1160—0.1170, Budimpešta 0.45— 0.47, Bukarešta 40—41, Švica 1485-1492, London 377—377.50, Italia 378—379, New York 83.50—84, Pariz 492—493, Praga 245 —246, Solun 130—135, Sofija, ponudba 80. — Valute. Dolarji, povpraševanje 83, romunski leji 40—40.50.
Zagreb, 30. oktobra. Devize. Dunaj 0.1182.50—0.1190, Budimpešta 0.46—0, Bukarešta 39.75—40.25, Italija, izplačilo 378 —380, London, izplačilo 376—379, New J°,rk’	83-75—84.25, Praga 247.50-249,
Švica 1502.50—1510, Varšava 0.03—0.04. —
V a 1 u t e. Dolarji 0—83.50, romunski lej! 40—0, Italijanske Ure 0—375.
Curih, 30. oktobra Berlin 0.045 (za eno milijardo), New York 561.25, London 25.21, Pariz 33.02, Milan 2527, Praga 16.475, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.65, Beograd 6.60, Sofija 5.30, Varšava 0.0003, Dunaj 0.007875, avstrijske krone 0.0079.
Praga, 30. oktobra. Dunaj 4.64, Berlin 5.525, Rim 158.25, avstrijske krone 4.67. Italijanske lire 157.75, Budimpešta 17.95. Pariz 207.50, London 155.75, New York 34.50, Curlh 624.75, Beograd 41.375.
Dunaj, 30. oktobra. Devize. Beograd 836—840, Berlin 0.83—0.93, Budimpešta 3.77—3.87, Bukarešta 329—331, London 318.500—319.500, Milan 3164—3176, New York 70.935—71.185, Pariz 4182—4198, Praga 2085—2095, Sofija 653—657, Curlh 12.635—12.685. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 631—639, nemške marke 0.78—0.98, angleški funti 316.700— 318.300, _ francoski franki 4135—4165, Italijanske lire 3130—3150, jugoslovenski dinarji 825—831. romunski leji 321—327, švicarski franki 12.560—12.600, češkoslovaške krone 2067—2083.
Berlin, 30. oktobra. Dunaj 918.000, Milan 2.913,000.000, Praga 1.895,000.000, Pa-riz 3.791,000.000, London 289.275,000.000, New York 64.838,000.000, Curih 11 milijard 571,000.000, Beograd 786,000.000.
j***"“"""""**
S	1.-4. XI.
„Modri Natan“.
po znani drami Lessinga.
„Kino MaHca“. g

Stran '4.
Gospodarstvo.
RESOLUCIJE
sprejete na Glavni skupščini »Zveze industrijalcev« v Ljubljani, 28. oktobra.
I. Resolucija k referatu železniške zadeve.
L Zveza industrijcev pozdravlja zgodovinsko dejstvo, da je država vsled skle-oa ministrskega sveta z dne 22. avgusta 1923 prevzela Južne železnice v svojo upravo. Uverjena je, da bo nacijonalna .uprava teh važnih prog premagala pretočne težave ter uspešno delovala v splo-ho korist Pozdravlja predstavnike državic uprave Južne železnice. Ko se s prizna-fjem spominja prijaznih odnošajev, koji so »bstojali med bivšim obratnim ravnatelj-Jtvom Južne železnice v Ljubljani in indu-Itrijo v Sloveniji, izreka svojo iskreno želo in svojo trdno nado, da bo državna iprava v še večji meri upoštevala potrebe larodnega gospodarstva in zlasti nujne po-rebe industrije v Sloveniji, ki je v prvi Jeri interesovana na rednem železniškem irometu. Obenem izjavlja, da hoče upravo tožne železnice podpirati v njenem delu s tvarnimi predlogi, s smotreno kritiko, pa udi s tvornim sodelovanjem.
2. Izjemne odredbe, ki jih je izdala leneralna direkcija državnih železnic v ieogradu pod št. 9632 z dne 31. avgusta 1923, in ki so se s posebnimi razglasi uveljavile na progah Južne železnice, so za Slovenijo tem občutnejše, ker doslej sličnih strogih odredb nismo poznali, V interesu yse splošnosti moramo predlagati potrebne spremembe teh odredb In sicer:
a)	V slučaju, da je železnica dostavila stranki istočasno vagone, ki jih je stranka za ločene dneve naročila, naj se šteje nakladni rok za ostale vagone šele po preteku nakladnega roka za prvo naročene Vagone oziroma drugo naročene vagone.
b)	Na stranskih progah le z enim to-
vornim vlakom dnevno v obeh smereh naj izteče nakladalni rok in razkladalni rok tudi po izteku 6 urnega roka šele 2 uri pred odhodom tovornega vlaka, ki more pošiljko odvesti.
c) Za prvih 24 ur po izteku nakladalnega roka naj se računa normalna stojnina in šele po tem času naj se plača povišana stojnina.
- d) Pri vseh carinskih pošiljkah je dovoljena reekspedicija. Za že ocarinjene po-siljke naj se dovoli enkratna reekspedicija. Direkcije državnih železnic naj se poobla-stijo, da imajo v utemeljenih primerih dovoliti enkratno reekspedicijo, tudi za necarinske pošiljke. To naj velja zlasti za industrijska podjetja pri prehodu iz enega obrata v drugi obrat istega podjetja. Pa tudi sicer naj Direkcije v važnih, utemeljenih primerih in v konkretnih slučajih dovolijo enkratno reekspedicijo.
3.	Zvišanje blagovnih tarif, ki je stopilo v veljavo dne 15. septembra 1923 je izdelano tako površno in nestrokovnjaško, in je tako kvarno interesom važnih gospodarskih faktorjev, da moramo z vsem pov-darkom zahtevati temeljito revizijo blagovnih tarif in zlasti revizijo klasifikacije vseh predmetov. Zahtevamo, da se vpoš-tevajo obstoječe razmere v produkciji in v trgovskem prometu in da se spravijo tarifne postavke posameznih razredov medsebojno v pravilno razmerje. Zahtevamo, da se skliče tarifni odbor, ki naj prouči predlagane tarife in naj nudi Ministarstvu Saobraćaja podporo pri določitvi zdravih smernic tarifne politike.
4.	Zahtevamo, da se naj čim preje ustanovi v Ljubljani državna železniška direkcija, ki naj upravlja vse železniško omrežje v Sloveniji s progama Zidani most ■— Zagreb in Bubnjarci — Karlovac. V tem cilju naj se nemudoma prouči, da-li se ne morejo vse proge državnih železnic v Sloveniji takoj podrediti državni upravi južne železnice v Ljubljani, pri čemur naj se pritegne še proga Bubnjarci — Karlovac.
II. Resolucija k referatu socijalna zakonodaja In socijalno zavarovanje.
L Opozarjamo kraljevo vlado, da novi zakoni socijalno političnega značaja, tako Zakon o zaščiti delavcev. Zakon o inšpekciji dela m Zakon o zavarovanju delavcev, ki. so bili koncipirani v Ministrstvu za socijalno politiko po kompilaciji najradikalnejših vzorcev, predlaganih v izrazito in-industrijskih državah, in to enostransko po zaslišanju gospodarskih korporacij in celo brez sporazuma s pristojnimi ministrskimi resorti t. j. Ministrstvom trgovine in industrije in Ministrstvom za šume in rude, ne odgovarjajo našim socijalnim in ekonomskim prilikam ter težko obremenjujejo celokupno našo narodno gospodarstvo. Zahtevamo, da se brez odloga pristopi k reviziji teh zakonov, in to sporazumno z Ministrstvom trgovine in industrije ter ob sodelovanju gospodarskih korporacij.
2.	Zahtevamo zlasti izpremembo določil zakona o zaščiti delavcev v delovnem času v industrjskih podjetjih.
Zahtevamo, da se določi 8-urni delovni čas le za one industrijske obrate, kjer to zahteva značaj obrata z ozirom na težke delovne pogoje, dočim naj velja za ostale obrate 9-urni delovnik, izvzemši sezonska podjetja v kojih je delovni čas že po sedanjem zakonu in po značaju posla neomejen.
Zahtevamo, da se dopusti primerno podaljšanje delovnega časa v sporazumu z delavstvom, pri čemur mora biti merodajna navadna večina delavstva dotičnega obrata.
Odločno protestiramo proti sedanji omejitvi svobodnega dela.
3.	Resno in nujno opozarjamo Ministrstvo socijalne politike, da so bremena koja nosi industrija iz naslova socijalnega zavarovanja dejansko neznosna ter zahtevamo, da se ta bremena ublažijo. Zahtevamo primerno znižanje prispevne tarife za bolniško in nezgodno zavarovanje. Tako znižanje naj se omogoči z zmanjšanjem upravnih stroškov zavarovalnih zavodov ter z uzakonjenjem določil, ki znižajo previsoke po-
rodninske dajatve ter ukinejo kvarna določila § 1154 b avstr. o. d. z.
Zahtevamo, da se tako zlasti prispe vek za bolniško zavarovanje zniža s 1. januarjem 1924 na 4%.
4.	Zahtevamo, da se preuredi pokojninsko zavarovanje nameščencev, da se k temu zavarovanju pridruži bolniško in nezgodno zavarovanje nameščencev, ki naj se izločijo iz splošnega zavarovanja delavcev.
5.	Zahtevamo, da se iz Delavske zbornice izločijo nameščenci in duševni delavci sploh in da se za te ustvari posebno avtonomno zastopstvo.
HI, Resolucija glede pogojev za državne dobave.
L Ministrstvo vojne in mornarice, Ekonomno odelenje, je pod pov. E Broj 1415 od 25. septembra 1923 v Službenih novinah br. 224 od 1. oktobra 1923 razpisalo ofertalne licitacije za velike vojne nabavke. Plačilni pogoji za te državne dobave onemogočajo resnim domačim ofe-rentom udeležbo na licitaciji in izključujejo domače producente. Ti plačilni pogoji pa so v direktnem nasprotju k veljavnim zakonitim določilom in posebej k členu 40 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust, september 1923. Odločno protestujemo proti postopanju Ministrstva V. in M., ki je protivno zakonitim določilom in ki oškoduje naše narodno gospodarstvo, ki oškoduje državo.*
2. Zahtevamo, da se v zakonu že načelno določeno prvenstvo domačih ponudnikov in zlasti domačih producentov s konkretnimi določili tako zajamči, da se bo načelo zäkona dejanski izvrševalo. Naprošamo kraljevo vlado ter zakonodajne činitelje, da poskrbijo za uzakonjenje potrebnih določil.
* Zahtevamo, da se predmete ofertalne licitacije obnovijo po pogojih, ki so v skladu z zakonitimi določbami in ki omogočijo udeležbo domačih producentov.
INDUSTRIJA'.
X Tovarna avionov. Naša država je.
prejela iz Nemčije na račun reparacij večjo količino materijala za zgradbo in opremo tovarne avionov. To tovarno bodo zgradili v Rajlovcu v Bosni.
TRGOVINA.
X Uvoz finih vin v našo državo. Lane sko leto je bilo uvoženega v našo državo 10.000 hi finih vin (malaga, šampanjec itd.).; Od tega uvoza odpade na Madžarsko 5509 hi. Vseh teh 10.000 hi pa bi lahko in bi moralo odpasti!
DENARSTVO.
X O industrijskih kreditih In o eventu*. elni izpremembi dosedanje finančne poli-, tike Narodne banke bo sklepal njen upravni-odbor na seji 6. novembra. Narodna banka je pozvala vse zbornice, da ji predlože višino obrestne mere, ki je v dotični pokrajini v običaju.
PROMET.
X Direktna telegrafska zveza Beograd. —Pariz. Pred kratkem je bila otvorjena di» rektna telegrafska zveza Beograd—Pariz. Uporabljajo se Bodovi aparati. Kasneje sft. bo uvedla direktna zveza Beograd—Tur» —Pariz.
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. «

prsmeg m
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURUA“, Ljubljana,
Kralja Petra trs S. Tel. št. 220.
f
Slovenski lekarniški sremij v Ljubljani naznanja vsem svojim članom tužno vest, da je njega II. načelnik in blagajnik, gospod
Ph. Mr. Vinko Prochazka
lekarnar v Ljubljani
dne 29. oktobra 1.1. po kratkem trpljenu preminul.
Pokojnikov pogreb se vrši dne 31. oktobra 1.1. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v državni bolnici na pokopališče k Sv. Križu. Blagemu tovarišu bodi ohranjen časten spomin!
Ljubljana, dne 30. oktobra 1923.
Za Slovenski lekarniški gremij v Ljubljani:
Ph- Mr. Rihard Sušnik
t .i I. načelnik.

MU OGLASI:
SPLOŠNA KNJIŽNICA
ŠLI. (.Albreht: RANJENA GRUDA.
2.	R. Murnik: NA BLEDU.
3.	( Rozman: TESTAMENT.
» 4. C Golar: POLETNO KLASJE.
5. F. Milčinski: FRIDOLIN ŽOLNA.
ZVEZNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Marijin trg 8 In po vseh knjigarnah.
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred.
B B H
iščem. Kot garancijo dajem eno drevesnico in še posebej poroštvo. Plačam 10*/0 obresti Ponudbe prosim na upravništvo lega lista pod: Varno posojilo.

morska trava. Pfter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najnižje eenei — Najsolidnejši Izdelki I Zahtevajte oferte in cenike 1
vdovec, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok 40—50 let staro, katera ima nekaj premoženja. Ponudbe pod „Hitro" na upravo lista.
111 M
v najlepšem letoviškem kraju ob železnici z 30 kompletno mebliranimi sobami z 42 posteljami, ves restavracijski in kuhinjski mobilar, proda za Din 1.200.000-—. Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska c. 12.
ob železnici na Dolenjskem Z dvonadstropno hišo, njivami, travniki in circa 15 oralov prvovrstnega sečnega gozda naprodaj za Din 875.000.— v Rea-Utetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
Dve novi enairipi M
I trgovino z mešanim blagom, katera se lahko prevzame, z vrtom in gozdom naprodaj za 750.000'— kron. Pojasnila v Reailtetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
1 na Bini
s štirimi sobami, pritiklinami in 3000 m’ naravnega parka proda za Din 150 OOO1— Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
z orodjem, in stanovanje išče. Naslov v upravi lista.
Knijat
iskušen, vešč centralne kurjave, pri lokomobilah, tovarniške kurjave itd. išče primerne službe. Naslov v upravi lista.
KM pomnil
išče primerne službe v Ljubljani ali izven. Naslov v upravi lista.
1
4 politirane hrastove in 1 jesenova se prodajo po ugodni ceni. Alojz Andlovič, Sodarska ulica štev. 2 (nad Florijansko cerkvijo).
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana. Šelenburgova ul. 6/1.
dobrih pevcev, par 150 Din, se proda v Florjanski ulici štev. 13, I. nadsrtopje. lei Vprašati: Lapajne - Žuraj.
konfekcija, krojačniea za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalihv Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
PnCDcilM Oralov, 36 ora-UiMaiVU lov gozda živina
in letnina K 1,200.000'—.
RnaHfrini slična vila z 3 orale uPaJSbüll parka in prostim stanovanjem v MARIBORU K 3,000.000,—•
[1 KOS
v Mariboru, Jenkova ul. 6, priporoča dnevno sveže dobro mleko a 14 — K liter. Stalnim odjemalcem celoletna dobava zagotovljena.
več vagonov zdravega, lepega in čistega korenja, belega, rumenega in rdečega Tudi nekaj vagonov lepih, letošnjih orehov. Ponudbe s ceno, franko postaja na upravo Usta pod »Korenje, orehi«. _________
Ml
priden, vesten, zanesljiv in zmeren se sprejme s 1. novembrom t. 1. y zdravilišču Golnik. Pismene ponudbe s spričevali je poslati upraviteljstvu drž. zdravilišča Golnik, p. Tržič.
od 3 do 175 oia-lov, kakor grajščin-
Posestva
ska posestva.
Gostilna ÄÄ?
ske hiše, vile, trgovine.
Vmmm z posestvom lesni kiaj fiUyil proda pisarna Zagorski, Maribo Barvarska ul. 3.
dobro idoča, s stanovanjem, cena 350.000 K se proda. Kupec se lahko naseli takoj. Po-lasnila daje Pleško, Zagreb, Maruličeva ulica 5.
z vrtom v Spodnji Šiški, posebno ugodna lega za otvoritev trgovine, s takoj prostim stanovanjem naprodaj za 300.000 Din v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
„Pri nizki ceni.*
Igu. Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta 3
nubi ceni. odjemalcem veliko Izbiro potrebščin za krojače In Šivilje, krasno Izbiro volnenih po* vrlnlh Jopic, lumperjev, ovijačk, rokavic, nogavic 1.1. d., moškega, damskega In otročjega perila, pletenih svilenih samozaveznk po priznano naj* nižjih cenah.
Na debelo I Na drobno I
L. Mikuš
Uubljaita,
Mestni trg 15
izdelovalen
dežnikov
Zaloga
spreftalaBnita
palic.
Popravila točno In solidno
Ovomu lokama
v Smederevu se proda. Informacije v tovarni bonbonov
Braće Magdiča, Beograd.

<
Cisto zastonj
ne — ampak po izredno nizkih cenah
dobite
vse vrste sukna, hlačevin, žameta, bar-henta, flanele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač Izdelek) in najrazličnejše drugo blago
v novoofvorjeni trgovini
„DANICA"
Majzelj & Kaišelj
IJubSjana, Turjaški trg štev, 1
(bivša „Preskrbovainlca“).
Samo dobro, solidno blago. • Postrežba točna.
Cene konkurenčne.
„ Istotam se ©tvori v kratkem oddelek za I usnje vseh vrst. — Vsak sl naj ogleda. Nlkdo ni prisiljen kupiti.
NA DROBNO.	NA DEBELO.
f
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
JY[cj ZDcrinja^
knjiga g 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6*—
Meji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din IS’—.
fy[!adi $Iil<er
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4-—
Crnipetcr
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4’—.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zeleno li^odo
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15-—.
Vse se dobi v
Zmai ftüjip'üi
Dlijiiii!aiii,Mjintpg3
Odvetnik
Dr. HM Faniip*
sporoča vljudno, da je prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega g. dr. Vladimira
Sernec-a, odvetnika v Mariboru» Sodna ulica št. 14.
odvetnik v Mariboru,
išče koncipijenta s substitucijsko pravico. Vstop takoj, pogoji po dogovoru.
Brata Pohlin i. dr
tvornica vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovinastlh gumbov 1.1. d.
99
WVWVWVWTT
Ljubljana I., poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
k
Veletrgovina z vinom In vinogradniki
C. Fürst in sinovi v Ptuju
naznanja cenjenim odjemalcem, da je
g. VILKO BAEBLER
vinogradnik v Ptuju
vstopil kot družabnik v tvrdko.
Toplošha
tovarna pločevinastih ihatoji
J. Pleško
Ljubljana
Karlovška cesta štev. 2
Konzervna tovarna „GLOBUS
NA VRHNIKI kupuje po najugodnejših cenah
divje zajce in srne.
Sprejema jih v Ljubljani v svojem paviljonu na Vodnikovem trsu.
H
Izdaj* in tlaka »Zvezne tiskana ta knjigarne« v t-j-Mjanf