Poštnina platana v gotovini Cena Din 1*- Stev. 182. V Ljubljani! petek 12. aviusta 1938. Leto III TT Na Daljniem vzhodu se Rusi in Japonci pogajajo: Vesli 12. aviusta Začasno premirje je bilo danes podpisano London, 12. avg. o. Reuter iz Tokia poroča, da je bilo danes dopoldne podpisano premirje v bližini Čang-kuienga od vojaških delegacij obeh armad. Dogodki od včeraj do danes London, 12. avg. AA. (Reuter.) Japonske čete na sovjetsko-mandžurski meji so prenehale obstreljevati ruske postojanke točno opoldne po vzhodnem času. London, 12. avg. A A. (Havai.) V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da n) prispelo nikako potrdilo poročil o pomirjenju pri Čangkufengu. Ti krogi pa izražajo upanje, da je ta vest točna. Prenehanje sovražnosti smatrajo tu za zelo važen dogodek, prav tako pa tudi poudarjajo nestalnost premirja, ki bi bil sklenjen pred rešitvijo glavnega vprašanja in sestavo komisije za razmejitev, katere sklepi bi bili obvezni za obe stranki. Pariz, 12. avg. AA. (Havas.) Novico o premirju po spopadih pri Čangkufengu so v Parizu sprejeli z velikim zadovoljsvom. Priznavajo tudi, da je bilo na obeh straneh mnogo pomirljivega duha. Rusifa ne bo dala miru Newyork, 12, avg. AA. (Stefani.) »Newyork Times« smatra, da se z rusko-japonskim premirjem v bistvu položaj ni prav nič spremenil. Rusija si bo še nadalje prizadevala, da direktno ali indirektno pomaga Kitajski ter tako prepreči japonske zmage ter hegemonijo nad Daljnim vzhodom, kjer ima Rusija svoje važne interese. Tokio, 12. avg. AA. (DNB.) Tukajšnji večerniki kažejo neko rezerviranost v presoji novega položaja, nastalega po sklenilvi premirja med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Listi pišejo, da je borza zavzela čakalno stališče in da niso včerajšnje borzne transakcije pokazale nobene posebne živahnosti. Nemci mečejo krivdo na Rusifo Berlin, 12. avg. AA. (DNB.) Nemška diplomatsko-olitična korespondenca je snoči zavzela svoje stališče sklenitvi premirja med Sovjeti in Japonsko. Če je Moskva pristala na japonski predlog, pravi list, tega ni storila za to, da pokaže kakšno miroljubnost, temveč Eredvsem zato, ker se je tudi to pot le prejasno po-azalo,’da je krivica na njeni strani. Spopad, ki ga je povzročila Sovjetska unija, ja tipičen "primer brezvestne politike Moskve, ki s-? v danem trenutku ne boji zateči se h kakršnemu koli sredstvu, da more nadaljevati 6vojo politiko prevratnosti in nemirov. To pot je po sredi visoka ravan, ki ni desetletja in desetletja bfla videti prav nič pomembna in ki je služila Moskvi za izgovor za njen prepir z Japonsko. Kot iskrena prijateljica Japonske spremlja Nemčija s simpatijami prizadevanja Tokia, da uspešno obvaruje svoje interese in obenem ohrani mir. Nemške simpatije so v polni V 25 urah iz Berlina v New York Newyork, 11. avgusta. AA. (DNB,) Polet velikega nemškega letala »Kondor« čez Severno Ameriko brez vmesnega pristanka je vzbudil veliko presenečenje v ameriški javnosti, ker je bilo sicer znano, da bo letalo izvršilo ta polet, le tega niso vedeli, kdaj. Tukajšnji večerniki posvečajo veliko pozornost temu prvemu poletu iz Berlina v Newyork brez vmesnega pristanka. Po najnovejšem radijskem poročilu s »Kondorja«, je letalo letelo nocoj ob 19.30 kakšnih 10 milj severno-vzhodno od Bostona. Letelo je v višini 2.000 m. Washington, 12. avg. A A. (DNB.) Letalski ataše nemškega letalstva general Bether je prisostvoval sprejemu nemškega letala »Kondorja« na newyorškem letališču. Ta prvi polet na progi Berlin—Newyork brez vmesnega pristanka je zbudil v vseh krogih kar največje zanimanje. Ameriška radijska družila je poročala vsako uro o tem poletu. Newyork, 12. avg. o. Nemško letalo »Condor«, ki jo odletelo predvčerajšnjim iz Berlina ob 18.36 srednjeevropskega časa, je prispelo v Newyork sinoči ob 19.54 istega časa. Takoj po pristanku so letalo oskrbeli s potrebnim gorivom in se bo vrnilo v Berlin takoj, ko bo ugodno vreme. Berlin, 12. avg. A A. (DNB.) V zvezi s prvim poletom iz Berlina v Newyork brez vmesnega pristanka ugotavljajo, da je bilo letalo v zraku 25 ur. 700 žrtev japonskih letalskih napadov v enem dnevu Hankov, 12. avg. Včeraj popoldne je japonsko letalstvo bombardiralo i3 mest na reki Vukan. Več ko 100 japonskih letal, ki so preletela te kraje, je vrglo več ton bomb na ta mesta. Mesti Vuhang in Hajnang, ki sta v neposredni soseščini Hankova, je bombardiralo 36 letal, ki so vrgla na obe navedeni mesti okoli 200 bomb, ter uničila 30 džunk na reki Han. Bomba, ki je priletela nad železniško postajo v Hangu, je ubila več ko 50 beguncev. Celotno število žrtev znaša po dosedanjih podatkih okoli 700 ljudi, porušenih je pa 430 hiš. Rdeči križ je še pozno popoldne vneto pomagal reševati žrtve izpod ruševin. Za- radi oblakov se kitajska protiletalska obramba ni mogla prav uveljaviti. London, 12. avgusta, o. Reuter iz Hankova poroča, da so danes v jutranjih urah priletela japonska letala nad mesto Hankov in zmetala ogromno količino bomb. Več kakor dvajset japonskih letal Je bombardiralo ne 6amo vojaške objekte, marveč tudi nešteto civilnih poslopij. Njihov glavni cilj pa je bil zrušiti letališče in železniško progo Hankov —Kanton. Poročila ne dajejo še nikakih podatkov, koliko žrtev je bilo pri tem napadu. Tokio, 12. afgusta. AA. (Havas.) Po poročilih agencije Domej je vojna na severnem Kitajskem končana. Dobljena poročila ugotavljajo, da so Japonci zavzeli še poslednja obrambna oporišča Kitajcev v pokrajini Sansi. Kitajski oddelki so zdaj ostali v mrtvem ovalu na desnem bregu Rumene reke^ meri na strani Japonske. Nemški zunanji minister je v nekem svojem razgovoru z japonskim berlinskim poslanikom to še posebej podčrtal. Pogajanja Moskva, 12. avg. AA. Reuter: Snoči se je vršila južno od postojank pri Čangkufengu prva konferenca med vojaškimi zastopniki Sovjetske Rusije in Japonske. Namen tega sestanka je bil določitev črte, na kateri stoje japonske čele. Prihodnji sestanek bo danes popoldne. Spet nov spopad Tokio, 12. avg. o. Po poročilih, ki jih je izdalo vojno' ministrstvo, poročajo, da je kljub premirju, ki je bilo sklenjeno včeraj dopoldne, prišlo na sovjetsko-mandžurski meji do ponovnega incidenta. Sovjetske čete so poskušale okoli polnoči napasti japonske postojanke, ki se nahajajo v bližini Čangkufenga. Napad je bil izvršen z ročnimi granatami, na katerega so japonske čete prav tako odgovorile. Sovjetom ni uspela ta akcija in so se morali povrniti nazaj v svoje rove. Proti jutru so ponovno poskušali osvojiti japonske postojanke, kar pa se jim ni posrečilo. Prvi sklepi Tokio, 12. avg. o. Vojno ministrstvo je izdalo snoči ob 20 sledeči uradni komunike. Na sovjet-j skem ozemlju blizu Čangkufenga so sc vršila pogajanja med japonskim polkovnikom Cchaom in generalom Shiiternom in majorjem sovjetske armade. Na tem sestanku je bilo sklenjeno sledeče: 1. Japonske in sovjetske čete prenehajo takoj s sovražnostmi in obdržijo svoje postojanke, na katerih se ta čas nahajajo. 2. Žrtve, ki so ostale na bojišču, naj jih nemudoma pokopljejo. 3. Glede obdržanja postojank se bo odločilo danes popoldne, ko se bodo začela podrobna pogajanja. 4. Na tem sestanku se bodo pretresale različne note, ki sta jih izmenjali obe vladi. Nato je bilo podpisano premirje. Medtem ko se Runciman po svoji strani pogaja, pa dr. Hodža vodi razgovore 6 češkimi vladnimi strankami in s strokovnjaki popravlja osnutke zakonov. Vsa češka in nemška javnost se je zlasti bavila z umorom nekega sudetskega Nemca v Harmanitzu. Lord Runciman je takoj poslal tjakaj svojega sodelavca Pratta, da na kraju samem preišče zločin in potem svoje poročilo predloži Runcimanu. Čim je angleški odposlanec začel preiskovati zadevo, so takoj utihnili bobneči glasovi sudetskih Nemcev in se je poleglo umetno ustvarjeno razburjenje, ki ga je še povečalo sporočilo sudetsko nemške stranke o tem dogodku. Praga, 12, avg. o. Včeraj so se začela prva neposredna pogajanja med sudetskimi odposlanci, ki jih je vodil dr. Kundt, in med dr. Hodžem skupaj s pododborom strokovnjakov ter med parlamentarnim odborom šestorice, kateremu je predsedoval senatni predsednik dr. Soukup. O sestanku je bilo izdano poročilo, da je dr. Hodža razložil stališče vlade in odloke, ki jih je vlada izdala. Govorili so tudi o spomenici sudetsko nemške stranke, nato pa sklenili, da bo ponovni tak sestanek v sredo, 17. t. m. Podjetja se selijo Iz obmejnih krajev Praga, 12. avg. o. Zaradi vsebolj živahne agitacije sudetsko nemške stranke v obmejnem ozemlju, je okrog 170 podjetij .premestilo svoje delavnice in tovarne v notranjost ČSR. Podjetja so večinoma manjšega obsega. na odhod iz Ženeve ukiniti svojo delegacijo pri ZN. Pripomniti je treba, da imajo nekatere velesile v Ženevi svoje zastopstvo, druge jih pa nimajo, čeprav so članice ZN. Svoj čas je imela Poljska urediti v okviru ZN mnogo vprašanj, danes je pa število teh vprašanj čedalje manjše. Mogoče bo Poljska odprla v Ženevi svoj konzulat, toda ta konzulat ne bo zastopal poljske republike v ZN. Tudi o ponovni izvolitvi Poljske v Svet ZN je bilo govora, vendar ni vlada ničesar sklenila, tem manj, ker je rok za predložitev kandidatur v Svet ZN Se dolg. ložaju. »Times« pravi, da sta posebno razpravljala o položaju, ki je nastal zaradi neprestanega odlašanja z odgovorom, ki bi moral priti od generala Franca. Piše tudi, da sta govorila tudi o poslanstvu lorda Runcimana ▼ Pragi. Angleški merodajni krogi ocenjujejo splošen položaj, kakor piše omenjeni list — z besedami »obzirni opti-miz e m«. London, 12. avg. o. Poročila, ki so prispela v London, poročajo, da se je sestal zunanji minister del Vayo z angleškim poslanikom v Barceloni. Del Vayo je sporočil poslaniku, da vlada v barcelonskih krogih vznemirjenje zaradi stališča, v katerem se španska vlada nahaja zaradi zaprtja francoske meje, med tem ko je Burgosu vse dovoljeno. Barcelonska vlada je sprejela že pred tedni angleški načrt o umiku prostovoljcev, zato tudi barcelonska vlada želi enakopravnost z vlado v Burgosu, da se ji dovoli odpreti mojo. Isto je sporočil del Vayo tudi francoskemu predstavniku v Barceloni. Med drugim je dejal, da stojita britanska vlada in britanski visoki komisar v Palestini pred težkimi nalogami, kakor sta stala pred vojno, vendar zbuja njuno sodelovanje upanje,, da se bo našla pravična osnova za ureditev vseh visečih vprašanj med Judi, ki so si ustanovili svoj nacionalni dom v Palestini, in Arabci, ki jim je Palestina domovina. Macdonald je dodal, da bo delovanje tehniške komisije, ki podrobno proučuje vsa viseča vprašanja, trajalo več mesecev. Praga, 12. avg. AA. (DNB.) Pod predsedstvom pravosodnega ministra Dererja so imeli včeraj poslanci in senatorji češkoslovaške socialne demokratske stranke konferenco, na kateri so razpravljali o narodnostnih reformah češkoslovaške vlade. Na konferenci so odobrili dosedanje stališče zastopnikov češkoslovaške so-cialno-demokratske stranke. Quito, 12. avg. AA. (Havas.) Še zmerom poročajo o potresnih sunkih. Tri vasi. oddaljene 25 km od Quita, je potres razdejal Nov spor med Angleži m Buri v Južni Afriki je nastal zaradi knjige pod naslovom »Z Buri na bojišču«, V tej knjigi popisuje neka ženska postopanje Angležev v času burske vojne 6 premaganimi Buri. Ker našteva več zločinov, ki so civiliziranega naroda nevredni, so se začeli razburjati ondotni Angleži. Baje bo burski notranji minister parlamentu predložil zakon, v katerem se bodo v bodoče take knjige zaplenile. Veliko tihotapsko družbo z opijem je prijela policija v Beyruthu. Preiskava je odkrila, da je imela družba dobro organizacijo po vseh državah bližnjega Vzhoda ter je imela za Evropo 6vojo ce«itralo v Parizu. Pet delavcev se je zastrupilo pri čiščenju nekega kotla v Wel!ingboroughu. Trije delavci so najprej hoteli očistiti kotel debele nesnage, pa niso računali na pline, ki so se iz nesnage .razvijali. Čim so začeli čistiti, so padli v nezavest in kmalu izdihnili. Ko sta jih hotela dva delavca reševati, sta se tudi onadva zastrupila in umrla, ne da bi mogli zdravniki z umetnim dihanjem povrniti jim življenje. Več ko sto ljudi je utonilo pri velikih poplavah v Lucknovvu v indijski provinci Nonda. Vode so preplavile namreč 1200 kv. km ozemlja ter odnesle 54 km glavne železniške proge. Dva ponesrečena nemška turista je rešil iz ledenika pri Simillaunhiitte na italijansko-nemški meji. Zakonca Wagner sta hotela prečkati ledenik, pa sta zdrknila v 30 m globoko razpoko. Italijanski obmejni stražnik, ki je nesrečo videl, je takoj poslal patruljo, ki je ponesrečenca precej ranjena po dolgem trudu potegnila iz razpoke. Mehiške vladne čete so v bližini Ciudaka trčile na čete uporniškega generala Sedille. V kratkem boju 60 vladne čete pognale v beg upornike in pri tem ujele generalovega osebnega tajnika. Mandžurske železnice ne sprejemajo več nobenega blaga za prevoz za zahodno in vzhodno smer. Zdravstveno stanje angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina 6e je nekoliko popravilo. Včetraj ga je pregledalo več specialistov za nosne bolezni. Protijudovsko razpoloženje se je začelo kazati tudi v mnogih švicarskih mestih, zlasti pa v Curihu in Luganu. Tod so našle ugoden odmev vesti o italijanskih protijudovskih ukrepih. Zaradi slabe letine je bolgarska vlada prepovedala izvoz vseh vrst žita. Krajevno katastrsko upravo so napadli Arabci v Tulferemu v Palestini. Teroristi so odnesli vse spise in zemljiške knjige ter jih potem uničili. Tri inienirje in ravnatelja Trusta *Ugol< je obsodilo ukrajinsko sovjetsko sodišče na smrt, češ da so organizirali sabotažo in ustvarjali protirevo-lucijsko razpoloženje. V Glasgowu na Škotskem 6e je začel te dni mednarodni kongres Študentske zveze. Zborovanj se udeležuje tudi precej močna skupina nemških dijakov. Imena staršev, ki imajo veliko otrok, je začela dnevno objavljati v časopisih občina v Diisseldorfu. Objava je označena z geslom, da živi narod le v svojih otrocih in Nemčija hoče zmeraj živeti. Pitje alkoholnih pijač je bilo iz Moskve prepovedano za vso sovjetsko armado na Daljnem vznodu. Kontrolo nad spoštovanjem tega ukaza je prevzela GPU, ki hoče s tem preprečiti nepotrebne incidente zaradi pijanosti častnikov in vojakov. Proti ustanovitvi posebne judovske zaščitne armade ognjevito protestirajo palestinski Arabci. V tem smislu so poslali visokemu komisarju posebno spomenico in protest. Francoski poslanik v Tokiu je protestiral zaradi bombardiranja francoskih posestev in francoske katedrale v Kantonu. Japonske oblasti so na to ponudile za odškodnino za podrto katedralo pet milijonov frankov. Dejanska škoda pa znaša dvakrat toliko. \ Italija in Nemčija bosta ob složnem sodelo* vanju pod vodstvom Mussolinija in Hitlerja nepremagljivi. Tako je izjavil maršal Balbo v enem izmed svojih govorov, ob priliki svojega obiska v Rimu. Velika ladja, ki je bila vsidran« ▼ pristanišča v Montrealu, se je vnela. Požar bi se kmalu raztegnil tudi na bližnje silose, ki »o bili vsi polni žita. Egiptski senat, v katerem imajo večino opo* zicionalni vafdisti, je z veliko večino odklonil zakon, ki. ga je sprejela narodna skupščina in po katerem je vlada dobila pooblastilo glede izmenjave in dopolnil zakona o davkih. Predsednik poljske republike Moscickl je v Lovrani sprejel v avdienco podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstvu Bastianinija. Po tej avdienci je predsednik republike priredil kosilo, ki 60 se ga poleg Bastianinija udeležili še general Vienaba, več dirugih odličnikov ter tudi poljski poslanik pri Kvirinalu. Včerajšnji češki časopisi poročajo, da sta včeraj dve nemški letali leteli nad češkoslovaški« ozemljem. Uradno poročilo o tem incidentu še ni bilo izdano ter beležijo časopisi zgolj dogodek brez vsakih komentarjev. Več tisoč italijanskih delavcev bo dobilo bržkone delo v Nemčiji. 30.000 italijanskih kmetov j« že zaposlenih pri kmetijskih delih. Novi delavci, ki jih bodo tjakaj poslali, bodo dobili delo v gradbeni industriji pod istimi pogoji, kakor nemški delavci. Visoka odlikovanja je izročil poljski podadmi-ral Unrug francoskim mornariškim častnikom, ki so se s torpedovkami pripeljali v Gdynijo. Novih 1000 vagonov s hladilnimi napravami bodo zgradili za italijanske državne železnice. V teh vagonih bodo prevažali hitro pokvarljivo blago zlasti sadje in zelenjavo. Vseh takih vagonov bodo imele italijanske železnice 4500. Tržaški župan Salemi, po rodu Žid, je odstopil ter je bil za njegovega naslednika imenovan dosedanji podžupan Marccuci. Francosko časopisje se obširno bavi z Dala-dierovo izjavo, da Francija ni v finančnih težko-čah. Zraven pa časopisi dostavljajo, da kljub trojnemu valutnemu sporazumu med Francijo, Anglijo in USA cena zlata ni enaka ne v Parizu, ne v Londonu, ne v Newyorku. Vojvoda in vojvodinja Kentska se s svojo jahto vozita okrog Neapeljskega zaliva. Ogledala sta si izkopanine v nekoč zasutih rimskih mestih, nato pa odšla tudi na Vezuv, Napetost v ČSR otežkočufe sporazum Praga, 12. avg. o. Včeraj popoldne je neko nemško vojno letalo, v katerem je sedel tudi neki bolgarski dijak, preletelo češko mejo in se moralo spustiti na letališče v Liborcu. Kmalu je za tem letalom priletelo še drugo nemško letalo med Krmovo in Opavom ter priletelo za 35 km na češko stran. Letalo je kmalu nato spet izginilo na nemško stran, vendar pa je pilot še poprej skušal narediti letalo nevidno s tem, da je izpuščal meglo. To je že 78. primer od 1. maja sem, da so nemška letala priletela na češko ozemlje. Praga, 12. avg. o. Češkoslovaški poslanik v Berlinu je izročil zunanjemu ministru von Ribbentropu protest svoje vlade nroti kršitvi češke meje s strani nemških letal Z.rVtf v.v J^v.V v.V.V. v . ^ . <* . ' . * , - . v . » .x y / _ v . * ir « -C. -0SV •'On y -‘ti -1 S ^ -» v, , ' ~ !■ •> 'V v , t (J* i * .4 ^ ^ J t •J©' \e? Vf/ rO *— - YO jft , S * * / . ^ V' j’ \ ... - \ 'S 1 jtfa -tc>*.ni 8* rt., pr, v ^~ v ^ * v ^ ^ ~ V - / A V 1 Poljska se pripravlja Pariz, 12. avg. Novica, po kateri je Poljska sklenila odpovedati svoje mesto v Svetu Zveze narodov ter je umaknila kandidaturo za obnovitev svojega mandata na prihodnji skuščini Sveta ZN, je izzvala v francoskih političnih krogih globok vtis. Čeprav ta sklep po mnenju francoskih političnih krogov še ne moremo smatrati za izstop Poljske iz ženevske ustanove, vendar bi mogel pomeniti prvi korak na tej poti. Varšava, 12. avg. Glede na glasove, ki se širijo v tujem tisku o poljskem namenu, da ukine 6voje zastopstvo pri ZN, izjavljajo dobro poučeni poljski politični krogi, da misli poljska vlada res Španija spet povzroča skrbi London, 12. avgusta. AA. (DNB) O včerajšnjem sestanku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in angleškega odpravnika poslov v Rimu piše »Times« med drugim, "da sta ob tej priliki govorila predvsem o Španiji. Med drugim je angleški odpravnik poslov opozoril grofa Ciana na to, da je Francija kljub drugačnim trditvam v resnici zaprla pirenejsko mejo. Grof Ciano je angleškemu odpravniku poslov izjavil, da bo italijanska vlada preučila in se prepričala o resničnosti poročil, o katerih je govoril angleški odpravnik poslov. »Daily Telegraph« in nekateri drugi listi pripominjajo, da je angleški odpravnik poslov podal grofu Cianu gotova obvestila ne kot mnenje angleške vlade, pač pa kot takšne, ki jih je dobil iz Pariza. i London, 12. avgusta, o. Nekateri jutranji časopisi se bavijo z današnjo konferenco, ki sta jo imela predsednik vlade Chamberlain in lord Ha-’ lifax. Listi poudarjajo, da sta ta dva državnika na konferenci govorila o splošno svetovnem po- Drobne vesti Praga, 12. avg. AA. (Havas.) ČTK poroča: Neki londonski list je včeraj prinesel članek z intervjujem njegovega praškega dopisnika z nekim sodelavcem lorda Runcimana. ČTP je pooblaščen izjaviti, da se ni nobeden izmed Runcimanovih sodelavcev pogovarjal z dopisnikom lista. London, 12 avg. AA. (Stefani.) Na tekmah za prvenstvo Evrope v vvaterpolu je italijansko moštvo porazilo angleško s 5:3. Rim, 12. avgusta. AA, (Stefani.) Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Že nekaj dni prinaša demokratski tisk izmišljena poročila o novem pošiljanju italijanskih prostovoljcev in vojnega materiala na Špansko. Zdi se, da je namen vseh teh poročil, da napravijo zmedo v trenutku, ko dobiva rdeča Španija večjo pomoč iz tujine. London, 12. avg. AA. Reuter: Snoči je govoril po radiu britanski kolonijski minister Macdonald. Tujskoprometna zveza v Mariboru polaga račune Veliko delo za napredek tujskega prometa Maribor, 11. avgusta. Tujskoprometna zveza v Mariboru je imela danes popoldne v hotelu Orel svoj redni letni občni zbor Poročilo o svojem delu in uspehih v lanskem letu je podala udeležencem zborovanja v obsežni brošuri. Iz zanimivega poročila posnemamo nekatere podrobnosti: Predvsem je razveseljiva ugotovitev, da tujski promet zopet narašča. L. 1937. je znatno prekosilo prejšnje leto 1936. Vsa važnejša zdravilišča in kopališka na področju Tujsk©prometne zveze beležijo porast števila gostov, zlasti pa še števila nočnin, prav tako vsa važnejša tujskoprometna področja (Savinjska dolina z Gornjo Savinjsko in Logarsko dolino) razen Pohorja, ki je trpelo zaraui slabega vremena. Tujskoprometna zveza si je zelo prizadevala, da bi se tujskoproinetne zadeve v našili krajih izboljšale. Predvsem je njena zasluga, da so se izboljšale nekatere železniške zveze, tako, da je vpostavljen direktni vlak Celje-Rogaška Slatina, nov vlak med Mariborom in Prevaljem, iz boljšan pa je vozni red na progah Maribor-Sla-tina Radenci in Celjc-Dravograd. Tujskoprometna zveza si prizadeva, da se uvedejo motorni vlaki na naših stranskih progah, na glavni progi Maribor-Ljubljana pa «e uvedejo tudi pospešeni osebni vlaki z boljšimi vagoni, kakor se sedaj uporabljajo pri osebnih vlakih. Dalje je dosegla uvrstitev nekaterih krajev v seznam povlaščenih turističnih postojank. Vso pozornost je posvečala stanju naših cest. Dosegla je tudi izboljšave v telefonskemprometu. Zelo intenzivno je bilo propagandno delo. Tujskopro-raetna zveza je v tem pogledu vzajemno delala z ljubljansko zvezo za tujski promet. Obe zvezi skupaj sta izdali celo vrsto reprezentativnih prospektov in propagandnih brošur o naših krajih. Posebno pozornost je posvečala smotrene-rnu načinu plasiranja propagandnega materiala v inozemstvu. Velikega pomena za razvoj našega tujskega prometa je bilo študijsko potovanje inozemskih in domačih predstavnikov turističnih birojev po Sloveniji. Lansko leto avgusta meseca je Zveza za tujski promet organizirala slično potovanje madžarskih zdravnikov in žnrnfflistov po naših kopališčih in zdraviliščih. V svoje varstvo je prevzela tudi razgledni stolp na Pohorju ter ga je dala temeljito popraviti. Vse to veliko delo pa vrši Tujskoprometna zveza skoraj izključno z lastnimi sredstvi. Podpore, ki jih dobiva od banovine ter od drugod, so prav neznatne ter ne zadostujejo niti za poštnino. Najvažnejši dohodek predstavijo prodaja železniških, ladijskih in zrakoplovnih vozovnic za vso tu- in inozemske proge. Nadtiljni viri dohodkov so organizacija in izvedba skupinskih izletov, nabava vizumov, prodaja sejm- sk-ih legitimacij in strokovne potovalne literature, nakup in prodaja tujega denarja ter prodaja srečk državne razredne loterije, ki jo je Zveza lansko leto uvedla ter sc je oosedaj zelo dobro obnesla. Občnega zbora so se udeležili delegati 24 od 69 včlanjenih edinic. Vodil ga je predsednik inž. Šlajmer, ki je pozdravil inšpektorja ministrstva za industrijo in trgovino Jaša Gr.gaševiča, zastopnika banske uprave okrajnega glavarja dr. šiško, zastopnika ban. turist, sveta Joška Sotler-ja, delegata banske nprave inž. Vaneka, okraj, glavarja Eiletza, zastopika ljubi j. želez, direkcije dr. Jegliča, poslanca dr. Vebleta, šefa glavnega kolodvora Perneta, predstojnika policije dr. Trstenjaka, zastopnika mestne občine mariborske ravnatelja Rodoška, ravnatelja zdravilišča Rogaške Slatine Gračnerja, in Dobrne dr. Štera, zastopika mesta Celja mag. rav. Šubica, zastopnika Ptuja ravnatelja Zavadlala, župana Hartnerja iz Murske Sobote, zastopnika slovenjegraške občine Krajnca, ravnatelja Put-trika v Belgradu dr. Peršeta, ravnatelja ljubljanske Zveze za tujski promet dr. žižeka. — Predsednik se je nato zahvalil mariborskemu županu dr. Juvanu in mestni občini, da je dobila Tujskoprometna zveza reprezentativne prostore v mestnem gradu, dalje se je zahvalil celjskemu županu Mihelčiču, ker je šel zvezi na roko pri povečanju paviljona v Celju, ptujskemu županu dr. Remcu pa se je zahvalil, ke.r je omogočil ustanovitev osme podružnice Tuj-skoprometne zveze, ki se je osnovala v Ptuju ter je dobila poslovne prostore v mestnem magistratu. Ravnatelj Loos je nato obširno poročal o pregledu poslovanja v lamskem letu, zlasti z ozirom na izboljšanje tujskoprometnih razmer, o propagandnem in komercialnem delu, o notranji organizaciji ter o delovnem programu za prihodnje poslovno loto. Poudarjal je zlasti potrebo stalnih in zadostnih dotacij Tujsko-prometni zvezi za vzdrževanje tujskoprometne službe in propagande. Zastopnik Zveze gostil, združenj, Berlič, je nato pozdravil občni zbor. Mag. ravnatelj Zavadlal je poročal o vprašanju izboljšanja naših cest ter je opozarjal, da je severni del Slovenije v tem pogledu zapostavljen. Izgubili smo zaradi tega tranzitni promet ltalija-Madžarska. Govorili so še: za mariborsko občino mag. ravnatelj Rodošek, za Zvezo za tujski promet ravn. dr. Ži/.ek, inag. ravnatelj Šubic za celjsko mestno občino, ki je posebej opozarjal na nevarnost one&iščenja naših rek od industrije. Ob zaključku se je vršila razprava o proračunu, članarina se bo sporazumno s članicami kasneje določila, pri nadomestnih volitvah v upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni zopot dosedanji predstavniki. Prihodnje leto pa poteče celemu upravnemu odboru funkcijska doba. Roparski napad v Dobrni K sreči je ušla smrti Belgrajčanka Ana Sokolov Celje, 12. avgusta. Zdravilišče v Dobrni ima tudi letos precej ljudi tudi iz južnih krajev. Med njimi si je v tem kraju hotela poiskati zdravja tudi Belgrajčanka Ana Sokolov, ki pa je včeraj postala žrtev surovega napada, ki ga je nanjo izvršil dozdaj še neznan mlajši moški z namenom, da se polasti njenega denarja. Zdelo sc mu je namreč, da je ta gospa precej premožna in da njegov napad nanjo najbrž nc bo zastonj. Dogodek se je odigral takole: Gospa Sokolova je šla včeraj po kosilu na sprehod proti bližnjemu gozdu. Tu je sedla na klop ter vzela v roke časopis. Popoldne okoli 2 se ji je približal nek mlad fant, ki kakšnemu razbojniku na videz in po svojem vedenju prav nič ni bil podoben. Komaj je fant stopil nekoliko bližje, je gospa že opazila, da ima v rokah samokres, ki ga je v trenutku že naperil nanjo. Gospa je dvignila svojo ročno torbico pred obraz, a je med tem neznanec že dvakrat pritisnil na petelina. Samokres se je sprožil šele pri tretjem poskusu. Strel je Sokolovo zadel sicer v sence, bil pa ni smrtonosen, ker je krogla zadela od strani ob desnem očesu. Gospa je začela na ve6 glas klicati na pomoč. Ljudje, ki so bili tedaj v bližini, so bili že z revol-verskim strelom, ki ga je oddal neznani razbojnik, opozorjeni, da se je moralo zgodili kaj hujšega in so brž prihiteli bližje. Zdravnik dr. Treznik je nudil gospej pomoč. Neznani. napadalec pa je medtem že izginil in za njim dozdaj še ni sledu. Orožniki so sicer aretirali nekaj oseb, o katerih pa dozdaj še niso mogli ugotoviti, kdo je napadalec. Včeraj v Dobrni in po vsej okolici niso ljudje skoraj o ničemer drugem govorili, kakor le o tem zločinskem napadu. Žalostna novica je vzbudila pri vseh mnogo razburjenja in ogorčenja. 70 letnica prvega slovenskega tabora Ljutomer, 9. avgusta. Bilo je 9. avgusia 1868. leta, ko se je zbralo v Ljutomeru nad 10 tisoč zavednih Slovencev na prvem slovenskem taboru, na katerem je govoril takratni ljutomerski kmet Kukovec. V svojem govoru je posebno poudaril potrebo krepke narodne zavesti in dosledno izvrševanje narodnega programa v narodnem življenju. Sedanji Ljutomer bo proslavil na veličastni način 70 letnico prvega slovenskega tabora dne 28. avgusta t. 1. pod pokroviteljstvom narodnega voditelja Slovencev. g. dr. Antona Korošca. Kakor se je na povabilo takratnih Ljutomerčanov pred 70. leti odzvalo na tisoče ljudi, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije v Ljutomer na tabor, tako tudi zdaj vabimo vse zavedne Slovence iz vse domovine, da pridejo v mogočnem številu 28. avgusta na našo pomembno proslavo. Obnovitev Marijinega kipa v Mariboru Včeraj zjutraj so odstranili opaže na visokem odru okrog Marijinega kipa na Glavnem trgu. Kip se je ves zablestel v svetlem sijaju zlata v jutranjem solncu. Novo pozlatitev je izvršil kipar Ivun Sojč, ki restavrira celo skupino kipov. Za pozlatitev se je vršila huda podtalna vojska, ker so bili nekateri za to, da se kip ne pozlati, temveč ostane v nairavni obliki. Merodajni pa so se vendar odločili za pozlatitev. Prvotno Marijan kip ni bil pozlačen. Ker je obnovitev kipa in 15 m visokega stebra, na katerem kip sloji, gotova, so sedaj visok oder okrog s-tebra podrli. Pri obnovitvenih delih so napravili zanimivo ugotovitev: steber je v globini zasidran na krogli ter je zaradi tega izredno gibljiv, da je že samo ob rahlem udarcu na virhu ob kip ves zanihal.. Obnovitev ostalih kamnitih kipov cele skupine se bo izvršila pozneje r Obi$£ite- 7. mariborski teden od 6. do 15. avgusta 1938 Polovična vožnja na železnicah od 4. -17. avg. 19T »•IM narodni tabor dne 14. avgusta 1938. Jubilejno kultur, razstava ob priliki proslave 20 let. Jugoslavija v Mariboru Velika gospodarska la kulturna revija Indnstrija - Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Kazstava cest-Tujskoprometna razstava - Fotoamaterska razstava - Filatelistična razstava - Gostinstvo - Vinska pokuSn ja................ Zenska ročna tlola - Razstava narodnih noš iz vseh krajev države - Raz- J stava »Nanos« - Čebelarska razstava- ( Razstava malih živali - Koncertne^ in gledal. prireditve-Sportneprire-ditve - Vesel. park na razstavišču itd. Mariborski otok, najlonše kopališče v Jugoslaviji . . . Zeleno, romantično Pohorja .. . Vinorodno Slov, gorica... Gostoljubni, lopi Maribor — Vas vabijo 1 Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 12. avgusta. Ljubljančani tarnajo in se togote, ker jim pošilja Jupiter pluvius toliko dežja, še na preteg, ko bi sami radi imeli vroče in sončne dneve, da bi se lahko veselili v hladnih valovih Save, na Ljubljanici in v drugih potokih, pa je postala kopalna sezona prav tnrtva. Podjetni kopalci in veslači so jo te dni pogruntali in eo izdelali prav velik načrt za stavbo povodnega moža na Ljubljanici. Pravijo, da bo stvar imenitna in bodo svatje povodnega moža dvorili lepi Urški, ki jo bo pozneje po rajanju povodni mož odvlekel v svoj povodni grad. Dež jim nagaja. Ponekod obilo dežja, drugod suša Ljubljanska kotlina je letos oblagodarjena z dežjem. Mesec avgust je v tako zvanem ljubljanskem padavinskem pasu reven na padavinah, letos pa je že daleč presegel običajni mesečni po-vprečnik za avgust. V teh dneh vlada navadno huda vročina, letos je vedno deževno. Po včerajšnjih jutranjih nalivih se je zjasnilo in je popoldne pritisnila silna soparica. Ljubljanica je bila prav topla in je imela popoldne celo 20 stop. gor-kote. Po dežju je Ljubljanica začela počasi naraščati, pa še ni nikjer prestopila bregov. V gornjem toku pod Vrhniko je zvrhana in obstoja že nevarnost, da se bo razlila po travnikih in poljih, ako bo naprej neprestano deževalo. Pri Lipah ni se nobene nevarnosti za povodenj, ki bi pač napravila na poljih ogromno škodo. Ko ima ljubljanska kotlina obilo dežja, pa so v Sloveniji kraji, ki trpe že izredno pomanjkanje vode in je nastopila katastrofalna suša. Najhuje je prizadeta Belokrajina, dalje Suha Krajina in tudi kraji okoli Blance in Bizeljskega, ki so pretekli mesec doživeli silno katastrofo po toči, tožijo, da je nastopila suša. Veliko pomanjkanje vode je po Krasu, kjer jo morajo ljudje voziti po več ur daleč, celo po 10 ur na dan. V Belokrajiui je suša uničila vse poljske pridelke, na mnogih krajih je koruza popolnoma sežgana, prav tako trava. Mestna občina ljubljanska je že 17. julija poslala v Belokrajino v Metliko in Črnomelj dva škropilna avtomobila, ki držita vsak po 4500 litrov. Ta dva avtomobila sta vsem vasem dovažala dnevno vodo in sta jo pripeljala od 17. julija do 3. avgusta okoli en milijon litrov. Dne 3. avgusta sta se avtomobila vrnila v Ljubljano. Po podatkih meteorološkega zavoda je v zadnjih 24 urah padlo že 58.3 mm dežja, kar predstavlja ogromne množine vode. Navaden račun pravi, da je na ozemlju mestne občine ljubljanske, ki meri 40 km*, padlo v tem času že 23,320.000 hektolitrov dežja. Vsak dan kak karambot V sredo okoli 11.46 je privozil po Marijinem trgu Herman Pečarič, trgovski pomočnik, rojen 1900 v Spodnji Škofiji v Istri, pristojen v Maribor, s svojim kolesom in je butnil ob tramvajski voz. Dobil je poškodbe po rokah. Prepeljan je bil v splošno bolnišnico, kjer so mu rane izprali in obvezali. Poškodba je bila lažjega značaja. Prav na Marijinem trgu bi morali biti kolesarji in drugi vozači izredno previdni. Mnogi, nesramni in brezvestni kolesarji prirejajo pravcate dirke po Miklošičevi cesti od Uniona tja na Marijin trg. Redek je kolesar, ki vozi na lem kraju previdno in počasi, vsakdo svoje kolo ležerno spusti, da drči nizdol. Isto je s Prešernovo ulico. Kolesarjem naj policijska uprava »a to prometno točko predpiše posebne predpise in naj jih strogo kaznuje! ...Včeraj ob 13.40 je bil majhen karambol na križišču Tyrševe ceste in železniške proge, ki bi O/md/uutA— 63 Hotela je poznati mišljenje do dna. Jaz sem nadaljeval: »Kaj ne? Ce hočem iti ne vem kam iz Moskve, moram imeti za to odobrenje in podpise od najmanj dvajsetih sovjetskih uradnikov,« Preložila je puško na drugo ramo in me vprašala: »Torej ne soglašaš z vlado delavcev v tej državi?« »Ne soglašam z neredom in z revščino, ki vladata tu,« sem ji odgovoril. Naglo je pogledala na zapestno uro, planila pokoncu in zavpila: »Zamudila sem. To je tvoja krivda! M6ram čim nagleje na shod. A poklicala te bom spet.« Odšla je iz sob, kakor da jo nese veter, jaz pa za njo. Moje zaupanje v sovjetske uradnike in dostojanstvenike je dobilo spet hov krut udarec. XXVIII. poglavje. Kako sem poskusil dobiti za ženo bolniški dopust. Dva dni po zborovanju stranke so me nenadno obvestili, da mi je zbolela žena. Naglo sem šel domov in jo dobil v nezavesti. Pri njfej je bil zdravnik, katerega je poklical sosed. Preiskal ji je srce in ugotovil krče, ki jih je nedvomno povzročila duševna in telesna napetost zadnjih dni. V skoku sem bil spet v tovarni, v pisarni tovariščt Jurova, kateremu sem razložil vso stvar. Zahteval sem, naj se zanima za ženo. Obljubil mi je, da jo bodo prenesli v bolnišnico. Jaz pa sem dejal: »To ne bo dovolj. Zdravnik ne verjame, da bi si mogla zares opomoči, če ostane tu. Toži se ji po Združenih državah.« Ženina bolezen me je globoko pretresla. Ze sem mislil, da bi se okoristil s tem njenim stanjem in skušal doseči, da bi se lahko oba vrnila v Ameriko. Toda to so bili gradovi v oblake! Jurov mi je naglo odvrnil: »To je nemogoče! Kaj pa ti je, tovarišč Smith? Zdi se mi, da ti ni toliko za ženino bolezen. Kaj nima žena tu vsega, česar potrebuje? Ce hočeš boljšo sobo, reci samo besedo, pa ti jo bomo dali. Vem, da je bilo v Ameriki življenje zate ugodnejše. Toda saj lahko uredimo tako, da boš tu imel enako udobje. Govori — in storili bomo vse potrebno!« Odgovoril sem mu: »Mislim, da ne razumeš moje žene. Saj je komunistka. Bolna je zaradi tega, ko vidi, da ima vse, kar potrebuje, drugi pa nimajo ničesar. Ko pridem zvečer domov,, pogosto vidim, kako se ne mara dotakniti dobre večerje, katero so ji pripravili. Ne more jestL Grlo se ji stiska ob misli, da si ruski delavci ne morejo plačati take jedi. Tu ne bo nikdar več ozdravela.« Jurov je vzkliknil: »Torej je to tvoja krivda, ker ji ne_ razložiš dovolj primerno, kako in kaj je tu. Potem pa, če jo pošljemo nazaj v Ameriko, ali boš ti ostal tu?« »Ne verjamem, da bi hotela iti sama, brez mene. Bala bi se, da me bodo nazadnje ustrelili, če ostanem še tu.« Jurov je planil s stola: »Kdo ti je dejal to?« »Kako naj vem? Toda vsi v tovarni se spominjajo, kako je GPU vzela Šernickega. Na našem hodniku živi dekle, ki je bilo za služkinjo pri Kaganoviču. Njenega očeta so postali v Sibirijo, ker je zahteval več kruha za delavce v sovhozu. Pred letom dni je izginil naš stari vratar. Ovadil ga je Geyer, špijon. Njegovo rodbino so vrgli na cesto. Moja žena se vsak dan vrača domov pod vtisom teh zgodb, ki jih pripoveduje ves svet. Kaj nisva tudi midva sama slišala ponoči streljanja v Sokolniški ječi, saj stanujeva vendar čisto zraven? Prav pred kratkim naju je obiskala Veronika Kovacseva, vneta članica stranke, ki je prišla iz Združenih držav. Vračala se je iz Kar-madorja na Kavkazu in nama je pravila, kako se sestradani kmetje hranijo s človeškim mesom, kako trgajo kose mesa pogosto kar z živih ljudi, da se nasitijo. Vse te zgodbe so naredile mojo ženo bolno.« Zdelo se je, da smer, v katero je krenil najin razgovor, Jurovu prav nič ne ugaja. S skrčenimi prsti jfe kar naprej trgal papir na drobne kosce. Dejal je razdraženo: »Z vami Američani je nerodno, da ne morete priti do tega, da bi razumeli zgodovino ruskega naroda. Ne veste na primer, da imamo med številnimi ljudstvi, ki so zbrana pod sovjetsko zastavo, tudi skupino kanibalov, ljudožrcev, Samojedov, kakor jim pravimo. Vsi, ki poznajo našo državo, to vedo. Moral bi to povedati ženi.« »Jaz ti pa še enkrat ponavljam, da ne poznaš narave moje žene. To ni neuka ženska. O tem se lahko prepričaš po knjigah, katere bere. Moja žena je zelo razumna in je zelo odprte glave. Vem, da je blizu Arhangelska, na severu Rusije skupina nekaj ljudožrcev, ni jih pa na Kavkazu. Menda vendar ne misliš, da bom požrl kaj tako debelega? Kaj?« »Torej tovarišč Smith, kako gledaš ti na stvar. Kaj moremo storiti, da pomirimo njeno nervozno stanje in izboljšamo njen položaj?« »Mislim, da bi edino uspešno zdravilo bilo, da jo pošljemo v Združene države.« »Pa ti, tovarišč, ali si se malo pomiril?« »Kje neki! Ne vidim, zakaj bi v državi,_ ki je tako bogata kakor Rusija in ki ima zalog, da bi lahko hranila vso Evropo, morali ljudje umirati od gladu?« Jurov je mislil, da me bo zabil s tem, da mi je začel navajati Karla Marxa. »Ali ne veš, da je Marx napovedoval strašno revščino v prehodni dobi med kapitalizmom in socializmom?« pa lahko imel prav hude posledice. Avtobus Ljubljana—Trojane—Celje je vozil proti Kamniku. Na križišču pa se je ob njega zadel upokojeni orožnik Ivan Soklič, stanujoč v Hotimirovi ulici 8, rodom iz Borovelj. S svojini kolesom je zadel ob avtobus tako, da se je prevrnil in se z glavo zadel na tračnico. Zadaj je dobil poškodbo, ki je bila k sreči lahka. Prepeljan je bil 6icer v bolnišnico, kjer so mjj rano na kirurgičneni oddelku očistili in obvezali, nakar je bil puščen iz bolnišnice. Dva mlada pustolovca - Rop v Jaršah V ljubljanskih policijskih zaporih se že dobrih 14 dni nahaja eleganten Tonček R., roj. 17. apr. 1917 v Velikem Gabru, okr. litijski. Ze zgodaj je pričel tatinsko in pustolovsko kariero. Bil je čelo gojenec zavoda za maloletnike pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Rodiču, ki je 6tanoval v šiški pod tujini imenom, so zaplenili lepo, novo obleko, novo čepico, novo kolo in 1900 din vredno pištolo sistema »Union«. Na policiji ga neprestano zaslišujejo. On je zakrknjen in noče ničesar priznali in povedati, le to, kar mu striktno in točno dokažejo. Vprašali so ga: »Kako je mogoče, da tako udobno živite in hodite po nočnih lokalih?« — Nasmehnil 6e je: »Hm. Prav lahko. Tihotapim s saharinom, ki ga prinašam iz Nemčije.« Zanimivo je tudi, da ima splavarsko legitimacijo na napačno ime. Njegov kompanjon Maks Kogler, rodom iz Savinjske doline, se pa nahaja v zaporih okrajnega sodišča v Gornjem Gradu. Osumljen je skupno z Rodičem večjih tatvin in vlomov, ki so bili zadnje mesece izvršeni po raznih krajih Savinjske dobile in sta oba mlada potepuha odnašala prav bogat plen. Kogler je bil hkratu z Rodičem gojenec omenjenega zavoda. Kogler je dalje osumljen roparskega napada na bosanskega krošnjarja. On in še neki njegov pajdaš, ki pa je pobegnil in se okrog skriva, sta najbrž 25. julija letos v Novih Jaršah pri Ljubljani napadla krošn jarja Nikolo Makar.ja - in mu sitoma odvzela denarnico z gotovino 5760 din in blago za dve obleki. Pozor pred žeparji na kolodvorih Zadnji čes, ko je zelo razvit tujski promet in je turizem v razmahu, zaznamujejo veliko žepnih tatvin na ljubljanskem kolodvoru in tudi po drugih večjih kolodvorih. Na glavnem kolodvoru so se pojavili mladi ljudje, ki govore hrvatski in se vedno drenjajo okrog vagonov, kjer je prav mnogo potnikov. Ponoči 7. t. m. ob 23.28 se je odpeljal iz Ljubljane v Zalog železniški inšpektor H. Vstopil je v vlak, ki je bil močno zaseden in je vladala prav na hodnikih silna gneča, kjer so se zlasti mladi ljudje prerivali in delali celo umetno gnečo. G. inšpektor se je z največjo težavo pr e ril v kupe I. razreda. Ko je vlak odpeljal, je hotel pogledati na svojo uro. Presenečen je, žal, ugotovili, da sta mu izginili srebrna ura in zlata verižica. G. inšpektor ima do 4000 din škode. Obrtna razstava na Jesenicah V dneh 7. avgusta t. m. se je vršila na Jesenicah razstava izdelkov oblačilne stroke. Organi-ralo jo jč Združenje krojačev in krojačic za radovljiški okraj. Razstava je bila naravnost vzorno urejena. Nameščena je bila v veliki risalnici in sedmih razredih jeseniške osnovne šole. Svoje izdelke so razstavili p0 večini vsi krojači in kro-jačice radovljiškega okraja, razstavljeni pa so bili tudi izdelki učencev in učenk. Tudi obrtno šolstvo je bilo na razstavi zastopano. Za odličen uspeh razstave gre vse priznanje vodstvu Združenja, katerega agilni predsednik je Ivan Gogala, krojač na Jesnicah. Obisk razstave je obilen. V nedeljo so jo obisikali celo gostje iz inozemstva. Z ozirom na veliko zanimanje občinstva se razstava podaljša do 15. t. m. Obisk vsakomur najtopleje priporočamo, ker je^ razstava res pestra in edinstvena te vrste, in v Sloveniji sploh prva. Šahovski turnir v Osjeku V Osjeku so včeraj odigrali tretje kolo Šahovskega amaterskega turnirja za državno prvenstvo. Naši niso imeli tokrat bogve kako srečnega dne, 6aj sta Sikošek in Lešnik morala premagana položiti svoje orožje. Zato pa se je tem bolje držal tudi v tretjem kolu naš mladi Šiška, ki dosega leto za letom lepše uspehe, Pravo presenečenje, ali kakor pravijo, največjo senzacijo, je prinesel poraz našega igralca Sikoika, ki je včeraj igral z Zagrebčanom Rabarjem, dozdaj še ne posebno znanim igralcem. Če 6ami Hrvatje pravijo, da je bila to senzacija, potem le našega Sikoška visoko cenijo^ Prva je bila včeraj končana igra med Rajkovičem in Lešnikom. Lešnik je igral precej s.abo in se je po ne preveč dolgi igri moral vdati svojemu nasprotniku, šiška je včeraj reševal našo čast. Predturnirski račun mu je za tretji dan posadil za mizo kot tekmeca Martini-ca. Šiška ee je navadil igrati zelo precizno in j® tudi eden tistih naših mladih šahislov, ki trmast® vzdrži do konca. Navadno njegove igre tudi ni*® posebno kratke. Tudi včerajšnja je bila prekinje* na in Šiški nc bo težko zmagati. Včeraj dopoldne so bile odigrane tudi nekatere prekinjene partije. Martin* in Lešnik sta remizirala, prav tako tudi Sikošek in Herbatin. Po tretjem kolu vodi Rajkovič z 2.5 točk, po dve že dobljeni točki imajo Carev, Miler, Rabar in Šubarič. Med temi zazdaj Šiške še ni, čeprav si utegne od prvih treh kol nabrati največ točk, saj je eno partijo že dobil, v naslednjih dveh P* bo tudi skoraj gotovo zmagal. Zahvala Vsem, ki so spremili mojo dobro mamo, našo nepozabno Slavko Savnikovo roj. Kavčič na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko prelepega cvetja, se. prav iskreno zahvaljujemo. Prisrčno pa se zahvaljujemo se čč. mestni duhovščini, zastopnikom oblasti, apotekarske komore, Narodni Čitalnici in gasilcem. Vsi ti dokazi iskrenega sočutja nam bodo V težkih dneh v tolažbo in uteho. V Kranju, due 12. avgusta 1938 Sin Bogdan - in ostalo sorodstvo »Slovenskega Temperaturo v 0” Pada- vine Veter (smer. Jakost) 10 0 7 WSW wsw. ŠWs sw3 Od tu in tam Seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Stojadinoviča je bila sinoči. Na njej so razpravljali o tekočin zadevah in so med drugim sklenili: 1. da se na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje dovoli državna podpora 750.000 din za dograditev Zakladne bolnišnice v Zagrebu, in 2. da se na predlog notranjega ministra zavrne prošnja poslanca Milana Petkoviča in tovarišev za ustanovitev nove stranke pod imenom »'Kmetsko in nacionalno gibanje*. Na veliki evharistični kongres v Petrinji, ki bo od 13. do 16. avgusta, bo prišel tudi hrvatski metropolit nadškof dr. Alojzij Stepinac. Tja bo odšel že jutri popoldne z avtomobilom. Pripravljajo mu zelo svečan sprejem. V Petrinji bo ostal do konca kongresa. Pričakovali so, da se bo tega evharističnega kongresa udeležil tudi sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič, pa je zdaj javil, da ne more priti, ker je zadržan « nujnimi posli. Po končanih pripravah za odhod dr. Mačka v Belgrad so se zdaj izvedele še tele podrobnosti: Dr. Maček bo odpotoval iz Zagreba v nedeljo, dne 14. avgusta ob 8 zjutraj in bo v Belgrad prispel ob 3 popoldne. Kot uradno politično spremstvo bodo potovali z njim inž. Avgust Košutič in dr. Juraj Šutej od bivše 11SS, ter Večeslav Vilder, dr. Srdjan Budisa' Ijevič in Sava Kosanovič od SDK. Najbrž pa bo ob tej priliki prispelo v Belgrad še več vidnejših osebnosti iz vret 1ISS in SDK, če že za kaj drugega ne, pa vsaj zato, da se udeleže dr. Mačkovega sprejema v Belgradu. O organizaciji prve državne razstave slad-kovodega ribarstva so govorili na konferenci, ki je bila včeraj v kmetijskem ministrstvu. Tu razstava bo v okviru beigrajskega jesenskega velesejma od 11. do 19. septembra letos. Posebno pozornost za organizacijo razstave so posvetili akvarijem, ki jih bo okoli 30 in v katerih bodo prikazali številne vrste živih rib, ki žive v sladkih vodah. V te akvarije bodo na velesejmu napeljali poseben vodovod. Poleg tega je v načrtu tudi zgraditev velikega modela reke, kjer bodo prikazani vsi načini ribolova. Na odprtem prostoru pred razstavnim paviljonom izdelujejo malo ribiško naiselje, kjer bodo prikazali življenje ribičev ter vse ribiške priprave v naravni velikosti. Posebno atrakcijo bo nudil velik bazen, v katerem bodo udeleženci razstave lahko sami lovili ribe. Poseben paviljon bo spremenjen v ribiško restavracijo, v kateri bodo pripravili vse vrste originalnih jedi. Restavracija bo okrašena v ribiškem stilu s trnkom in mrežami, pred n jo pa bo oder za godbo in ples. Mislijo tudi na to. da bi okoli paviljona napeljali umetno reko, v kateri bi bile raznovrstne ribe in bi preko nje tudi vodili mostovi. Ribiško zadružništvo bo imelo poseben paviljon, v katerem bodo razstavljene razne trofeje in dokumenti starih ribiških organizacij, od katerih nekatere datirajo še iz 1. 1772. Vse organizacijsko delo za prvo državno razstavo sladkovodnega ribarstva ima v rokah posebni odbor ribiških strokovnjakov, ki ga je sestavilo kmetijsko ministrstvo. Polovična voznina je dovoljena na državnih železnicah za člane Filatelistične zveze, ki se nameravajo udeležiti kongresa te Zveze v Zagrebu od 4. do 6. septembra. Vazna olajiava velja- od 2. do 8. septembra. Prav tako je dovoljena polovična voznina za vse udeležence devetih Balkanskih iger, ki bodo od 11. do 18. septembra. Generalni ravnatelj državnih železnic pa je obljubil zastopnikom organizacije Balkanskih iger, da se bo prizadeval, da dobe vsi tisti, ki bodo nn teh igrah aktivno sodelovali — teh bo okrog 150 —. dobili vožnjo zastonj. Truplo neznane ionske so našli pred dnevi v nekem gozdu v bližini Belovarja. Truplo je že precej razpadlo in je bilo videti tudi razgrizeno, verjetno od lisic in ptičev. Dolgo časa niso mogli ugotoviti, kdo naj bi bila ta ženska. Zdaj pa je prišlo poročilo, da je že 5. prejšnjega meseca izginila 60 letna Mara Stičan. Zdi se verjetno, da je tedaj v omenjenem širnem gozdu zašla in se zgubila. Pravijo, da ni izključeno, da je umrla od strahu. 2e dva meseca ni bilo deija v srednjem delu našega dalmatinskega primorja. Zavladala je zato v zadnjem času tam velika suša, tako da je zdaj uničen dober del letošnjih pridelkov. Malokrat se zgodi, da bi morali ljudje v teh krajih zaradi slabe letine stradati, letos pa se utegne to zgoditi. Koruze in krompirja v tem delu primorja letos ne bodo skoraj nič pridelali, in tudi vinogradi, ki 60 prej tako dobro kazali, so skoraj uničeni. Kakor pripovedujejo tamkajšnji kmetje, že trideset let ni bilo v Dalmatinski Zagori tako slabe letine kot je letošnja. Včeraj je sicer padlo nekaj dežja. Neznosna sopara se je sicer nekoliko ublažila, zemlji pa dež ni dosti koristil, saj ga je padlo komaj 3 mm, dočim ga je bilo n. pr. na Sušaku 22 mm. Prva državna obrtna razstava, bo oktobra meseca v Belgradu. Poseben del te razstave bo tvoril oddelek za tisk in literaturo. Na tej razstavi pa obrtništvo ne bo pokazalo samo svojega dosedanjega razvoja v socialnem in gospodarskem oziru, Eač pa bo prav tako dala nove smernice za bodoče, loprinesla bo dalje mnogo k utrditvi stanovske zavednosti. Razstava bo imela tako značaj prave manifestacije obrtništva. Umetnostno zgodovinsko društvo bn priredilo v dneh 27. do 29. avgusta izlet v Benetke. Potovanje z vlakom se bo vršilo s kolektivnim potnim listom. Interesenti naj se javijo do dne 15. t. m. v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu št. 2, kjer je na razpolago natančen _pro-gratm. Za vožnjo je položiti znesek 21 din. Člani in prijatelji društva vabljeni. Motorni čoln je ukradel in z njim pobegnil iz Dubrovnika neznani tat. Pravijo, da je bil to neki Ivan Zuljevič iz Golubincev v Vojvodini, ki je bil zadnje čase zaposlen v Dubrovniku v neki gostilni kot natakar. Pred svojim odhodom se je preskrbel z vodo in hrano za ves mesec dni. Domnevajo, da jo je mahnil v Španijo, kajti zanjo se je ves Čas svojega bivanja v Dubrovniku, Se ne že tudi prej, zelo zanimal. Ker se namerava udeležiti balkanskega zdravniškega tedna v Turčiji veliko število naših zdravnikov, in ker preostaja le malo časa še do odhoda na to prireditev, je jugoslovanska sekcija Unije balkanskega zdravnikov izdala tole obvestilo: Balkanskega zdravniškega tedna se more udeležiti vsak zdravnik, ki je jugoslovanski državljan. S seboj sme vzeti tudi svojo ženo. Potni stroški in stroški za bivanje v Turčiji bodo znašali za osebo 4000 din. Vsi udeleženci bodo p tovali z osebnim potnim Ustom. Odšli bodo 4. I skupno iz Belarada.- Smrtna nesreča v Tremerjih pri Celju Kolesarja, ki se je držal tovornega avtomobila, fe vrglo pod osebni avto Vremensko poročilo doma « Celje, 12. avgusta. Ni še dolgo tega, ko smo poročali o grozni nesreči kolesarja, ki se je ubil v Levcu pri Celju. Tovornega avtomobila se je držal, pa je pridrvet mimo osebni avtomobil, ki ga je podrl in v velikem loku vrgel preko ceste, da je mrtev obležal. Predsinočnim okoli 6 se je peljal rudar Bradač Tone iz Pečovnika pri Celju proti Laškemu. Na cesti ga je dohitel neki tovorni avtomobil iz Kadeč. Nesrečni Tone -se je prijel za ta tovorni avtomobil ter se tako peljal daleč proti Tremer-jem, kjer pa ga je zadela nesreča. Na klancu pod cerkvijo, kjer se cesta nekoliko vzpenja, je privozil z nasprotne strani osebni avtomobil. Da bi tovorni avtomobil lažje pasiral, je šofer zavrl zavore, da je voz nekoliko sunilo ter vrglo_tudi Toneta na cesto. V lem momentu pa je že butnil vanj osebni avtomobil. Tone si je pri padcu pre-kla 1 lobanjo in nezavesten obležal na tleh. Po železniškem telefonu so obvestili reševalce v Celju, ki so bili kmalu na kraju nesreče ter so nesrečneža prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Ponesrečenčevo stanje pa je bilo tako slabo, da je že po 2 urah okoli 8 zvečer izdihnil. Ko poročamo o tej nesreči, smo prepričani, da bodo ti številni smrtni primeri vendar spametovali nespametne kolesarje, da se no bodo več obešali na vozove. Pa še nekaj moramo pripomniti: Ko se pelješ proti Logarski, Savinjski ali po katerikoli cesti, lahko mnogokje opaziš, da nekateri vozniki naslanjajo na svoje vozove dolge deske, ki strle izven voza, da sede na njih. Iz srca radi privoščimo delavcu, da si odpočije, da sedi; zdi pa se nam to prav tako nevarno kot obešanje kolesarjev na motorna vozila. To lahko posebno opazimo na ozkih cestah, kjer se avtomobil komaj izogne vozovom. Takšnemu vozniku se lahko pripeti, da ga na kakem ovinku šofer ne vidi in ga zbije na tla. Maribor dobi dve novi tovarni Maribor, tl. avgusta. Maribor ima z okolico vred 20 tekstilnih tovarn ter dve tovarni za izdelavo rezervnih delov za tekstilne stroje. eSrlaj pa se pripravlja ustanovitev še dveh novih tovarn, ki se bosta obe osnovali na Teznem. Prvo tovarno gradi g. Henrik Hutter, brat vclcindustrialca g. J. Hutterja. V te svrhe se adaptira bivša Achti-kova gostiln« ob Tržaški cesti nasproti mestnega vodovoda. Prav za prav to ne bo tekstilna tovarna, temveč zaenkrat Ste m o tekstilna obrt, združena z veliko krojaško delavnico, v kateri se bo izdelovala konfekcija s stroji po vzoru znane 'l ivarjeve tovarne. Tkalnica bo imela 4 statve za tkanje sukna. Druga tovarna se bo zgradila poleg >Kovinec Gradil jo bo trgovec Pinter, lastnik tehnične pisarne, ki zalaga tekstilne tovarne s stroji in nadomestnimi deli. Do-sedaj so se ti stroji in nadomestni deli večinoma uvažali iz inozemstva, le nekaj se je izdelovalo doma. G. Pinter pa namerava začeti izdelovali v svoji tovarni vse potrebščine za tekstilno industrijo. Ljubljana Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Vis Split Kumbor Rab Ouarovmii Vremenska napoved: Oblačno, nestanovitno vreme, dež v presledkih. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je močno deževalo iz noči do 6.50, nato pa rosilo do 8.40. Ob 8.40 se je oblačnost zmanjšala in je posijalo sonce, ostalo pa je večinoma oblačno do 15.15, od 10.15 do 17 je bilo večinoma jasno, nato se je zopet močno pooblačilo, ob 20.10 pa zopet zjasnilo in tako ostalo pozno v noč. Danes po polnoči je pričelo ob 2.10 močno deževati, vmes je grmelo in bliskalo. Ob času opazovanja dežuje. Naročajte Slovenski dom! Obvestila Koledar Danes, petek, 12. avgusta: Klara. Sobota, 13. avgusta: Janez. Iz športne krošnje Finski notranji minister dr. Kekkenon govori o olimpijskih igrali 1. 1940 v Helsinkih. O programu: Ker je bila Finski prepozno izročena organizacija olimpijskih iger za leto 1940, smo prisiljeni olimpijski program skrčiti in torej ne bo tako obširen kol je bil v Berlinu ali Los Aegelesu. Nogomet je na Finskem priljubljena igra tako kot tudi vaterpolo Zato bomo tudi skušali uvrstiti v program obe panogi. V koliko pa bo program skrčen, Vam pa ne morein povedati. Prepričan pa sem, da bomo olimpijski ideji zadostili. O olimpijski vasi je minister dejal: Največ preglavic nam dela vprašanje, kam bomo spravili vse gledalce in pa tekmovalce. Za tekmovalce bomo zgradili olimpijsko vas, toda ne morda samo kake začasne zgradbe. Olimpijska vas bo zidana in jo bomo potem predali v uporabo ali armadi ali pa tudi študentski organizaciji. Prostora bo za 2500—3000 tekmovalcev. Odločitev o tem bo pndla v septembru. Novega olimpijskega stadiona ne bomo gradili, ampak bomo stadion v Helsinkih za 25 000 gledalcev preuredili in z malimi stroški povedali, da bo mogel sprejeti 60.000 gledalcev. Verno. da bo ta stadion premajhen, toda večjega stadiona kasneje mi ne bi nikdar rabili. Pač pa bomo na novo zgradili plavalni stadion in dirkališče ter modernizirali dvorano za težkoatlot-ske tekme. Skratka Helsinki in vsa Finska se bo potrudila, da bo zgradila toliko športnih prostorov, da bo zadostovalo za nas najmanj za deset let. Glede zimskih olimpijskih iger pravi minister: Finska je močna tudi v zimskem športu, vendar sem pa glede izvedbe zimskih olimpijskih iger »neveren Tomaž«. Pripomniti moram tudi, da na Finskem nimamo pripravnih smučišč za smuko, za tek skozi vratca Zimske igre bomo z veseljem prepustili Oslu. Pripominjam, da je to moje osebno liaziran je kot lahkoatleta. (Minister dr. Kekkenen je bil svoječasno finski rekorde’- v skoku v višino.) Finska je vesela, da nvore organizirati olimpijske igre. Prepričan sem tudi, da se bomo odrezali častno. Zanimanje in delo finskega športenga ljudstva je že sedaj usmerjeno v to veliko nalogo in vem. da bomo uspeli. V lahkoatletskem dvoboju med Poljsko in Norveško so zmagali Poljaki z 95:95. Rezultati tega dvoboja so bili 100 m Zaslona (Poljska) 10.7, 400 m Gašsowski (P.) 49.2, 1500 m Sta- li iszevski (P.) 3.54, 10.000 m Larsen (Norveška) 32.28, 110 m zapreke Allbrechtsen (N.) 15.1. Skok v višino Stai (N.) 194 cm, skok v daljavo Hof-mann (P.) 721 cm, met kopja Sunde (N.) (>4 m, Švedska štafeta Poljska 1:56.3. Državno veslaško prvenstvo bo jutri in pojutrišnjem v Smederevu. Za prvenstvo vlada veliko zanimanje in so prijavljeni vsi klubi v državi, ki goje to panogo športu. Državno prvenstvo je obenem tudi izbirna tekma za evropsko veslaško prvenstvo, ki bo letos v Milanu. Za državno prvenstvo, so prijavili tekmovalce naslednji klubi: Belgrad. Knka-.šibenik, Ilrvat-ski veslaški klub-Split, Gusar-Split, Danubius-Novi Sad, Sartid-Smederevo, Uskok-Zagreb, Gu-sar-7.agrcb, Dtniav-Pančevo, Bob-Belgrad, Ga-leib-ZCmun in Jadran-Sušak Zadnji rezultati evropskega plavalnega prvenstva v Londonu so: finale 100 m prosto ženske 1) Ragnhild Hueger (Danska) 1:06.2, 2) Pe-terson (Danska) t :06.8. 3. Van Veen (Holandska) 1:08.4. V treli predtckili na 400 m prosto moški so zmagali \Vninwright (Anglija) 5:06.8, Bjorn Borg (švedska) 4:52. Pallin (Francija) 5:04.1. Pri včerajšnjih lekrnah v THedtekih na 100 m hrbtno moški sta v obeli mfedtCkih zmagala Nemca in sicer Schlauclr 1:09.4- in NUske ,1:12. Saraievska Slavija v Celju Celje, 12. avgusta. SK Celje je po dolgih pogajanjih uspelo zaključiti gostovanje kompletnega liginega moštva sarajevskega SK Slavije, ki bo gostovala v Celju v ponedeljek, dne 15. t. m. Mošlvo Slavije igra namreč v nedeljo, 14. t. in. prvenstveno tekmo v Zagrebu proti državnemu prvaku Hašku ter izrabljajoč praznik pride naslednji dan v Celje. Po dolgih letih se lx> nudila vsem ljubiteljem nogometne igre v Celju in širši okolici prilika, da bodo lahko prisostvovali prvorazredni igri sarajevskega liginega moštva, ki igra v našem največjem prvenstvenem tekmovanju tako važno vlogo. Prepričani smo, da bodo Celjani znali ceniti trud domačega kluba, ki se ni strašil velikih žrtev ter povabil nogometaše iz Bosne v Celje, le da nudi lepe igre željni celjski publiki priliko, da vidi po dolgih letih spel prvorazredni nogomet. Tekma, ki se bo pričela ob 16.30 na Glaziji, bo ob vsakem vremenu. Zveze z vlaki in avtobusi so na vse strani ugodne, na kar opozarjamo predvsem zunanje občinstvo. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-« ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič. Banovinska cesta med Zgornjim Doličem in Velenjem (odsek Huda luknja) je za vsak promet zaprta, ker je v noči od 10. na 11. t. m, potok Paka razdrl cesto na 200 m dolžine. Promet je mogoč samo čez Vitanje. Na državni ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta, v poslopju drž. učiteljske šole) bo vpisovanje učenk v I .razred 1. in 2. septembra, v II. razred 2. septembra ter v 111. in IV. razred 3. septembra vsakokrat od 8 do 12. Vpisovanje učenk z drugih zavodov v vse razrede bo 5. septembra od 8 do 11. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra v cerkvi Srca Jezusovega ob 8. Po maši se začne redili pouk. — Popravni izpiti bodo 24. in 25., dopolnilni pa 26. avgusta. 14. avgusta v Križe pri Tržiču! V nedeljo 14. avgusta priredi Prosvetno društvo združeno s Fantovskim odsekom »mladinski tabor« s sledečim sporedom: Ob 13.15 sprejem gostov na postaji Križe-Golnik, ob 13.30 sprevod v vas in nazaj v cerkev, kjer bodo ob 14 pete litanije; ob 14,30 'za *ti<)iVi(jf atomom zborovanje; govor o 20 letnici Jugoslavije; 6b 15 telovadni nastop, po telovadbi prosta zabava: petje, godba, šaljiva pošta, slepo streljanje za uro in dežnik itd. Sodeluje znana tržiška godba. Ker je čisti dobiček namenjen za dograditev novega doma, ki je za komendskim največji, vljudno vabimo za čim večjo udeležbo. Ker narodni tabor v Mariboru odpade, pohitite 14. avgusta v Križe pri Tržiču, bodisi v kroju, narodni noši ali civilu, da skupno poka-žemo svojo moč in svojo ljubezen do slovenskega naroda. Zveze z vlakom in avtobusi najugodnejše. Navodila udeleženkam za dekliški dan na Betnavi Dekliški dan na Betnavi se vrši neglede na to. da jo narudni tabor v Mariboru odpovedan. Vožnja na železnici je polovična. Udeleženke naj kupijo na postaji celo vozno karto do Maribora in rumeno legitimacijo obrazec K 13. Izstopijo na postaji Tezno, karte ne oddaljo. Karla velja za povratek. Polovična vožnja velja z ozirom na Mariborski leden. Dekletu! Kljub malo večjim žrtvam pridite polnoštevilno. Dekliški dan bo velik praznik, tisoče lavantinskih deklet bo zbranih. Voditeljice, vplivajte, da nobeno dobro katoliško dekle ne ostane doma. Jurij Vodovnik v pesmih „Veliko pfatna sem natkal, še več sem pesmi osnoval.. Marsikomu je znano ime ljudskega pesnika Juriija Vodovnka, ki je bil rojen dne 22. aprila 1791 na Skomarju na Pohorju v slovenjekonji-škem okraju in ki je umrl 17. decembra 1S58. Letos decembra torej poteče ravno 80 let od njegove 6mrti. Nihče pa v večji meri ne pozna njegovih del, ker še niso bila izdana, razen majhne izjeme v par publikacijah. Zdaj jih zbirajo in 'ih bodo :z/.■ :■# > •• Vrhovni poveljnik italijanskega letalstva in gu^ verner Libije maršal Balbo (zgoraj) in šef francoskega letalstva Vuellemin, ki se mudita zdaj v Berlinu. priliko slišati v kakšni planinski postojanki na Pohorju. V naslednjem hočemo čitateljem »Slov. doma« v par izvlečkih iz doslej zbranih del prikazati tega glasnika pohorskega ljudstva. Sebe in svoje doživljaje opisuje predvsem v svojem življenjepisu, kjer pravi, da je doma na Skomarju, da mu je bila »Helena Cesarica" mati, oie pa (fcrmerman,( ki »so stavli hiše, koče skomarskim farmanom«; nadalje pravi, da ga je k pesništvu še posebno vzpodbudil Slomšek, »ki so tudi zložli veliko teh reči«. Na koncu pravi, da vedno »komponira« in prosi za vredni spomin po smrti. V pesmi »Od skomarskega mežnarja« se boji, da bo moral beračit: »...ko bom pa mežnarije fraj, bom vbo-gajme prosil,..« 14 dni je bil pri Slomšcku v Mariboru, ki ga je preizkušal. Ko je prišel domov; je zložil pesem, kjer pravi, kako je dobro jedel in pil v Mariboru. V »Veselem pevcu« pravi: » ... vse, kar na svetu je, trava al’ rožice, vse je le veselju nam ustvaril Bog 6am ... nihče ne brani mi lepo prepevati, kaj bi tedaj ne pel, Bogu vesel?« Drugod hvali svoj »ledik« stan in vzpodbuja mladino k lepemu, čednostnemu življenju, češ: »veselje zakonskih ljudi še k temu za pri-glihat ni.. .1« Opisuje tudi ljubezen do Micke ter močno dvomi nad zakonom z njo, ker »berač bom rajši sam.« Pozneje je poročil vdovo z imenom Marija, mogoče je bila to njegova prejšnja Micka. Ko 6e je preselil, je hvalil novo kočo in na vso moč grajal prejšnjo; veter bi bil skoraj podrl stari mom »pa Bog ni tega dopustit, ker jo Jurij notri bil.« Sonce in sencc svojega zakonskega življenja tolmači v čudovito zaokroženih verzih: »...ker sem ded, si pa hočem še zapet .... dedec povsod ne more bit... kjer 6ta pa pridna obadva, je zadosti blaga ... tam, kjer je babca gospodar ino kjer volk mesar’ — tam gre navadno vsepovsod rakovo pot...« Povsod si poje in seveda tudi — pije ga rad. V predsmrt-nici prosi, naj bi duša prišla »v njen pravi dom«, kjer »sreče vse je vir«. Iz njegovih verzov sploh odseva velika skromnost, ponižnost in ponos. Opeval |e kraje v več pesmih. V »Od Graške in Šmarske doline«, kamor je silno rad zahajal, opisuje cerkve, kakšne so, kdaj so nastale, komu so posvečene in kakšen vtis odnaša iz njih. »De b’ mežnar Mariji na Humci bil zdrav, ker Jurju Vodovniku fruštek je dav ...« Skomarju posvečuje pesem o coklah, coklarjih, pintermanih in Cimpermanih. Voznike, ki so nepazljivi ter mučijo živino in na vozovih spe, 6vari pred nesrečami. Piše tudi o drvarjih in koscih, ki tekmujejo med seboj. Od cerkvenega proščenja pri Sv. Jakobu v Resniku je spesnil daljšo humoresko. V tej pravi, da je trem duhovnikom ministriral, v procesiji pa so nosili star kip sv. Jakoba na drogu mesto križa, kateremu »so krajček klpbuka. odbilij, Mesto nebesa so razpeli star dežnik« ki so med procesijo zažgali. Duhovnike so pogostiti s svinjino in svinja sko juho brez sleherne druge prikuhe. »Tudi tri frajle so k mizi se vsodle, pa so vse tri z enga talerja jedle ...« Posebno duhovjto je opeval ljudi, ljudsko življenje in običaje. V 32 kitic obsegajoči pesmi »Sedanjem času« govori o zmotah njegovega časa o gospodarjih, ki preveč radi pijejo, kara fante, ki v krčmah preveč zapravljajo in 6e nelepo vedejo do deklet, o »novi nošnji«, ki izpodriva staro, o dekletih, ki so že zelo »muhasta« itd. Pravi, da se bo moglo drugače živeti, če bodo ljudje hoteli imeti boljše čase. Vodovnik je zelo bistro opazoval. Drugod opeva marljivost pohorskih kmetov, njegove križe in težave ter hudomušno zavija, kako ga tuintam kateri »malo po-,krona«. Ker često pride v cerkev iz gostilne prepozno, župnik na kanclju nad njim »zgrmuje«. Opeva tudi pogrebe, poroke, koline itd. V pesmih »V sedanjem je času fantom gorje« in v »Kaj vendar pomeni, da vsaik se oženi« prikazuje Vodovnik na dovtipni, obenem pa globoko segajoči način svoj humor. V slehernem verzu je ljudski pesnik umetnik svoje besede. Jurij Vodovnik je bil pravi ljudski pesnik, ki je skušal na objektiven način ocenjevati svoje življenje ter trpljenje in nehanje ljudi, ki jih je srečeval. Vsled priljubljenosti njegovih pesmi jih je že mnogo tudi ponarodelo, tako da je o avtorstvu često nemogoče sklepati. Njegov spomin pa bo živel, dokler bodo živeli na Pohorju slovenski rodovi. f#1 Prokiet bodi ti, ki si prvi prelil carjevo kri" Zadnje besede do smrti razbičanega carjeviča Aleksefa »Nikolaj Romanov, ljudsko sodišč« Vas je obsodilo na smrt«, jc dejal morilec Jurovsky po* slednjemu ruskemu carju, ko je stopil v njegovo sobo in oddal nanj smrtonosne strele. S temi be- S, A ^ Jakob Jurovsky, morilec zadnjega ruskega carja Nikolaja. Pred kratkim je umrl v Moskvi. sedami pa Jui^v®ky ni izvršil 6amo povelja Sovjetov, ampak ie bil tudi orodje tajne sile, ki je svojčas preklela vso carjevo družino, „Usodna kletev" Vsakemu poznavalcu ruske zgodovine je znano, da je bil Peter Veliki prvi car, ki jc v svoje kraljestvo uvajal zahodnoevropsko kulturo. Ta vladar je z njemu lastno energijo uveljavljal vse svoje načrte in cilje in s surovo močjo odstranjeval vse zapreke, ki 60 mu prišle na pot. Tako so se morali ukloniti carju mnogi ugledni boljari, ki so se krčevito držali starih šeg in navad. Težka usoda je zadela tudi carjevega 6ina, carjeviča Alekseja. Peter Veliki je dal obsoditi svojega sina pred najvišjim sodiščem kot veleizdajnika in ga dal neusmiljeno bičati. Toda predno je prestolonaslednik za vedno zatisnil svoje, oči, s« mil je iz razbičanlh prsi izvila strahovita kletev, ob kateri je zastala kri V6cm navzočim. Z zadnjimi močmi se je AIek*ej dvignil s svojega ležišča in izgovoril proroško prokletstvo, ki je udarjalo kot nagajka, s katero je dal oče uničiti svojega sina. »Prokiet bodi ti, ki si prvi prelil rusko carjevo kri, prokiet bodi po tebi ves naš rod, ki naj se zaduši v krvi. Rusija bo brodila v potokih krvi .. Sedem let po smrti svojega sina je umrl Peter Veliki pod okolnostmi, ki niso bile vredne velikega carja. Njemu je sledila soproga Katarina I. Kletev je bila namenjena samo potomstvu velikega carja. Skoraj je bil že pozabljen carjevič in njegova kletev. Sedaj pa se je zgodil v gradiču Roša pri Petrogradu (današnjem Leningradu) težek zločin. Dvorjani mogočne carice so zadavili Petra III.; nečak Petra Velikega je bil prvi, ki ga je zadela usodna kletev in ki je kasneje spremljala skoraj neprestano vse ruske carje. Katarina Velika je bila rojena Nemka. Toda po petih letih njene vlade, so oficirji njene telesne straže umorili caričinega sina Pavla I. Za časa vladanja njenega sina Aleksandra I. so se bili v devetnajstem stoletju največji boji. Ruski narod je krva* vel v Nemčiji, Avstriji, na Finskem in v Turčiji. ..j . i-.■* I' ■ ' •' Tudi Aleksander I. je izginil, njegova smrt je bila nenadna in nepričakovana. Osvobditelju Evrope izpod Napoleonovega jarma je sledil Nikolaj. I.: 2e ob nastopu syoje vlade je moral najprej zadušiti upor. Rusija je zopet silovito krvavela. Nato je sledila vojna proti Perziji in Turčiji, dalje poljska revolucija in končno nesrečna krimska vojna. Ruska kri jc tekla v potokih tudi pod vlado tega carja, ki je v obupu nad neuspehom ruskega orožja, v duševni zmedenosti napravil samdmor. Usoda ni prizanesla niti. plemenitemu' carju Osvoboditelju Aleksandru II. V njegovi prestolnici sp ga raztrgale bombe nihilistov. Njegov naslednik Aleksander III. je ,umrl naravne‘smrti. Na Svoji smrtni postelji je lahko z zadovoljstvom pogledal na dobo svoje vlade. Njegovo življenje niso motili vojne, niti revolucije. Skoraj se je zdelo, da kletev prvega Romanova nima več moči... Zadnji car Takrat, ko so bile svečanosti kronanja Nikolaja II. 6e je smrtno ponesrečilo radi pomanjkljive organizacije dva tisoč ljudi. Ta dogodek pa jc bil samo uvod za nadaljnjo prelivanje krvi. V času vladanja Nikolaja II. 60 bile največje vojne in najbolj krvava revolucija, ki jih dosedaj pozna svetovna zgodovina. Milijoni ljudi so bili pomorjeni. Sproščena sila ni divjala samo na bojiščih, v palačah in kočah; ustavila se ni niti pred vrati hiše Ipatijeve v Jekaterinburgu, kjer se jc izpolnila U6oda zadnjega carja in njegovega sina. Leta 1718 je izmučeni carevič preklel ves rod Romanovcev, v letu 1918 pa je umrl pod morilčevo roko poslednji ruski carjevič. Točno dvesto let jc zasledovala kletev nesrečnega carjeviča Alekseja ves carski rod in V60 Rusijo. Ali je to naključje, ali kaj? Ali bo po 6mrti poslednjega iz Todu Romanovskih Rusija odrešena? Kdo bi mogel to reči?! Avtomobilska hupa govori Čuvaj kaznilnice Sante v Parizu, ki je bil za časa svetovne vojne radiotelegrafist, 6e je začudil, da vsak dan opoldne sliši čudne znake, ki jih je dajal nekdo z avtomobilsko hupo. Hitro je ugotovil, da so ti znaki zelo podobni Morsejevim znakom. Razumeti pa ni mogel vseh znakov, ker 60 bili šifrirani. Na koncu vsakodnevne oddaje je spoznal edino te znake: Na svidenje, očka. Te dni pa je čuvaj v spremstvu stražnika nenadoma stopil za zid kaznilnice in videl tam avto, v katerem je bila neka gospa in njen sinko, ki so dajali skrivnostne znake. Preiskava je dognala, da sta to žena in $in nekega Chipota, ki je obsojen na večletno kazen zaradi raznih goljufij. Njegova celica je bila na oni strani, kjer je stal vsak dan avta. Chipot ni hotel dati ključa šifriranih Morse-jevih znaKov,-tako da danes ne vedo, kaj sq si wi irije sporočali. I *- I > iTT Programi Radio Uubljana Petek, 12. avg.: 12 Slovenske pesm.1 (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Cimermanov šra-mel-kvartet — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Na«, ura: O sedanjih nalogah univerze (dr. Karol Oavald, Ljubljana) — 19.50 Poro&ila o izseljencih — 20 Plošče — 20.10 Življenje vaškega otroka (gdč. Šorli Elza) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaško Slatine. Dirigent A. Neffat — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lucienne Boyer poje (plošče) —i 22.30 Angleške ploBče. Drugi programi Petek, 12. avg.: Belgrad: 20 Zagreb, 21 Zab. konc. — Zagreb: 20 Dueti 20.30 Violina, 21 Zab. konc.. 22.20 Kvartet — Prava: 19.25 Lahka gl., 20.55 Janačkova •Glagoljaška maša« — Varšava: 19.30 Zab. konc., 21.10 Zbor, 21.55 Simf. konc. Sofija: 19.15 Rossinijeva opera »Seviljski brivec« — Budimpešta: 20.20 Sitnf. kuno-. 21.50 Klavir, 22.45 Cig. ork. - Dunaj: 20.10 Igra, 21.10 Koroške pesmi (iz Celovca), 22.30 Večerna gl., 24 Nočna gl. — Hamburg: M.15 Lebarjev konc. — Vratislava: 19 Ples. večer — Strasbourg: 20.30 Levasseurjeva opera «Eazbit vrč«. 50 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Antonio je bil kaj v zadregi, da je kar na lepem sedel v ognju tujega razgovora. Zelo pa ga je pomirilo, ko je videl, da se je MacNab Toussaintu čez ramo zarežal in da se mu je ta zasmejal nazaj. Francoz je še vedno imel roke v bokih in je pozorno gledal Antonia. Dejal je; »Že vidim, da bova krasno sodelovala. Vi govorite malo francosko in ne marate plavic.« Antonio je pri teh besedah zardel od zadovoljstva. Francoz pa je govoril naprej: »To je podlaga za močno, modroslovsko prijateljstvo. Videti je, kakor da prihajate s Severa. Kje ste uživali vzgojo? Po angleško ne govorite?« Antonio je odmajal z glavo, oni pa je žuborel naprej: >Vendar bi vam svetoval, da se naučite. To je jezik, iz kate rega izhaja vse resnično: ribe, čaj, zlato, obleka in razen tega še moč. To vam bo zelo koristilo, kajti na take reči tu zelo gledajo.« Dečko je prikimal, kakor da bi že vse to vedel. Nato je pristavil: »Pater Ksaver mi je že vse razložil.« »Ah, seveda, jezuit! Ta že ve. Toda saj vas je učil najbrž tudi drugih reči?« »Da, monsieur. Latinsko, francosko, in italijansko tudi znam. Bral sem ,Božansko komedijo1.« Filozof je vzkliknil: »Čudovito! Dober začetek. Jaz pa bom vašo vzgojo dopolnil, po francosko seveda.« Svarilno ie vzdignil prst: »Nikar nič ne pripovedujte o tem. Vaš pisalnik bo stal poleg mojega. Monseigneur NacNab vas mi je nekako zaupal. Vem celo, odkod prihajate k nam.« Fant je čutil, kako mu prihaja vročina v lica. »Toda prosim vas, to je velika prednost! Tu vas ne bo ovirala nikaka mati in si lahko k temu čestitate. Jaz vas naj naučim, kako pišemo račune. Nič lažjega kot to. Potem jih bova vtaknila v predal in se pogovarjala.« — Z igralskim giboni je pokazal navzgor — »v onem jeziku, ki pride prav tam gori. Saj menda vidite onih devet žensk, ki plešejo okrog gospoda z liro?« Ta pripomba se je nanašala na sliko na stropu in Antonio je prikimal. »Te bova srečala in morda tudi gospoda samega. Saj razumete, mon ami?« Antonio je prikimal in je odvrnil: »Mislim- Se bom vsaj naučil francosko.« Toussaint je dostavil: »Najmanj to. Tako in zdaj vam bom dokazal, da MacNab nima prav.« Potegnil je iz svetložoltega telovnika lično zlato uro ter pogledal, koliko je. »Imate še sedem minut do zvonenja, da končate zajtrk. Zdaj boste videli, kaj je pravi naravni modroslovec.« Pred Antonijevimi začudenimi očmi je potegnil k sebi več krožnikov in si naložil: posoljeno jajce z nerazvitim rumenjakom, poleg njega tenko rezino slanine, kosec belega kruha in kos masla, ki ga je štirioglato prerezal. Nato si je nalil malo čaja, ki ga je skrbno precedil. Zraven je govoril: »Moram priznati, da se je vse malo shladilo zaradi mojega kramljanja. Toda ljubeznivost take .jedi je prav v tem, da druži v sebi hrano in misel. S tem zasluži ime oteščanje, ne samo zajtrk. Zajtrk ni drugega kakor kos zgodnjosti in treznosti.« MacNab, ki ju je opazoval s svojega prostora, je dejal: »V petih minutah bo zvonilo!« Bil je že pri delu. Toussaint se je spačil, Antonio pa je metal vase, kar se je dalo. Tedaj pa je:že zadonel zvonec. Kdor je bil še brez posla, se je vzdignil kakor na mah. Vratarji so pograbili deske, ki so služile za mize in jih kar z ostanki zajtrka vred odnesli ven. Stolce, na katerih so ležale deske, so si prilastili pisarji in jih odnesli pred^pisalnike. Sedli so, odprli svoje knjige in začeli marljivo pisati. Možak je z metlo pometal odpadke. Kmalu je vladala popolna tišina, ki jo je trgalo samo praskanje različnih peres. Čez kakih pet minut pozneje so zaslišali, kako je zunaj udarila trda palica ob mozaik na tlaku. MacNab je zapustil svoj pisalnik ter se postavil ob vrata. Ko je mister Bonnyfeather vstopil v sobano, je dejal: »Dobro jutro, gospod.« »Dobro jutro mr. MacNab, dobro jutro gospodje,« je odgovoril mister Bonnyfeather. Oglasilo se je spoštljivo pozdravno mrmranje, ne da bi peresa ustavila svoje delo. Mister Bonnyfeather je docela vstopil, snel klobuk in ga obesil čez glavo obledelemu favnu, čigar rogovi so od te in take rabe izgubili že vse zlato. Jutro za jutrom je šlo tako: mister Bonnyfeather se je približal, vstopil in hkratu dvignil roko za gib, s katerim je obesil klobuk na to določeno mesto. Že trideset let. Tou^sain Clairveaus, Francoz, je bil ves prevzet od te pravilnosti. Sam jo je opazoval že sedem let. Mister Bonnyfeather je med tem vzel ščepec in stopil k svojemu pisalniku. Danes je moral uslužbencem še nekaj sporočiti: »Danes popoldne bom vse gospode potreboval na obali, da bomo delali seznam tovora. »Enorog« je konec koncev prišel iz carine.« Toussaint je dejal Antoniu, ki je zdaj sedel poleg njega na visokem pisalniškem stolu: »Zanimiv mož, svetovnjak in jasnega duha.« Fant je pogledal in srečal vzpodbuden smehljaj, ki mu ga je pošiljal mr. Bonnyfeather. Ta trenutek pa stopil k njemu MacNab in dejal, naj gre z njim. Odšla sta v kot, kjer je stal MacNabov pisalnik. NacNab je potegnil snop papirjev, jih razgrnil in pogledal Antonia. Potem je dejal po očetovsko: »Tu je tvoje učno pismo. Tukaj ga moraš podpisati.« Pri teh besedah je lantu podal pero. Ta je na označenem mestu zelo skrbno napisal svoje ime: Antonio. MacNab, ki je gledal od zgoraj, je vprašal: »Antonio — in kako še?« ' ! Fant je pokazal začuden obraz, >No, tvoj priimek!« Fantek je počasi zmajal z glavo. Nikdar niu še ni prišlo na misel, da bi človek potreboval priimek. Drugi ljudje so imeli priimke. to je bilo prav. MacNab se je namrščil in začel pregledovati papirje. »Zaprisežena izjava matere prednice iz samostana Deteta Jezusa v veliki vojvodini Toskani.« Mac Jakob se je spet namrščil. »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha najprej pozdrav.« Ustavil se je. Naslednji del je bil latinski. Po kratkem premoru je trdneje prijel papir in ga stresel. Toda navzlip temu je besedilo ostalo prav tako latinsko kakor je bilo. MacNab je zagodrnjal in pogledal Antonia: »Ali znaš ti to brati?« ga je vprašal in mu podal papir. Fant ga je prestrašeno pogledal. »No, vsaj poskusi,« ga je pogumil Mac Jakob z glasom, ki ni bil čisto gotov. Antonio je začel brati, kakor kadar je moral patru Ksaveriju kaj povedati. »Slovenski dom« iihaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva olica 6/U1. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica R Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Joie Košifek.