Žalosten samogovor nekega kmeta na pepelnico. « Kaj boderao začeli na sveta? Ni več vere ni pošteaja,,  ni več človek varen pred človekom, celo tati niso več takošai kakor so aekdaj bili. Nekdaj so vkradli celo kravo ali prasieo, sedaj odrežejo sanio gajate ia pastijo drobovino ia liboviflo lastaiku. Vse se je sprevrglo, — nekdaj so nšribarje" jaternska pisoia spisovali na trdni papir, sedaj se ženinu že domu iz kaacelije gredočemu raztrga v torbici ali aržetu; nekddaj je veljalo takošao pismo z debeliai radečim pečatom, aa kterem so se videli orli, jeleni ali volki, tolar, sedaj pol tiskaae pole pisaao aa mehkem nič trpečem papirju brez pečata, brez podpisa gospodskiaega velja 10 gold. Kaj bodemo začeli Da sveta? Nekdaj smo aa žeDetainab 8tariaopili, nevesti sreberajake darovali, sedaj ai več stariae pe sreberaiBe. Celo nfureži" bc slovijo več tako; nekdaj se je za furež zaklala krava, fureževalo se je do petka, sedaj se vsa pojediaa odpravi eao aoč. Kaj bomo začeli na svetu? Nekdaj so se nfrboltari" vozili v kočijah, sedaj se .pecirkshopmaai" pripeljajo v nštajerbagrljaa" z subim kljusetoni, pekdaj so g. debanti ia farmeštri bili povsod prvi, v cerkvi ia šoli, aedaj v šolo ae smejo še polaknoti, ia tadi če hočejo cerkev popraviti, še zarenči kakošea nkirhenkareBcbobmaa", (gospod v prteaib hlačab) ia jim braai Bogecu lepo strebo napraviti, tako da Ba več krajih po ziaii na ljabega Bogca dež kaplje. Nekdaj smo asaje v Celju kupili za dober kup ia črevlji so trpeli tri zime, sedaj ne držijo več za prvi saeg. Nekdaj smo plačevali od sto plagov zemljišča 10 goldiflarjev n8ajaau štibre, sedaj moramo toliko že od eaega pluga plačati. Nekdaj je kmet, ako je bil v deaarai zadregi, dobil, če je imel le dobro pokrito streho, deaarja dovolj v grajščiai na posodo, eedaj aaj potrka ia prosi — iz vsakega kota se zarežijo: ndržava nimadeaarja". Nekdaj smo iaieli eaega miaistra do smrti Bjegove, sedaj imamo vsak mesec aovega. Nekdaj stao se samo veščani zbrali aa Martinovo nedeljo pri župaau, ia sklenili sreajske račuae pri prav mastai goski ia ni je trebalo celo leto več iti v žapaiiovo bišo. Kljačari so zlato ia srebro zakleBoli v železao tružico, da je ječala od teže, sedaj imamo vsak teden nziceBgou ia sreajska kasa ječi od same praznpte. Nekdaj smo kobile goflili k ceaarskini žrebcem brez plačila, kobile ao se napasle ia vrgle gotovo vsako leto vrla žrebeta, sedaj plačamo po 2 ia 3 goldiBarje, ia čakamo tri leta na žrebeta. Nekdaj nam je znal pregaati miši in podgane kakošen berač s palico, za kterega so se tndi trgali, ko je v vas prišel, sedaj za kljuke prijemlje berač za beračem, prost in gospodsk, raztrgaa in lepo obleeea, pa nobeden Be vč miš bc podgaa pregnati. Nekdaj smo se za mrliči jokali ia za pokoj ajihovih daš gologlavi naolili, sedaj vsaj po mestih ia trgih vse v proceaiji žlabra ia klopoče z klafeto na glavi, da ubogi ffiežaar ae sliši svojega lastaega glasa. Nekdaj, če so poštene priče spričalc kakšnega hudodelca hadodelstva, so ga zaprli ip ain jih po potrebi odmerili, sedaj cesarski dohtarji še_ izpričajejo ia zagovarjajo budodelca, in če ga obsodijo v ječo, je vesel, ko da bi aa furež šel. Nekdaj je imela vsaka sreaja 8vojega bika, ki je zastonj plemeail, sedaj ga ni najti v peti sreaji, in še tisti, ktere so nam bivši minister poljedelstva poslali, so več kakor 5 dn\ daleč. Bomo pač mogli krave po železnici k bikom voziti, kedar se pojajo. Nekdaj so žene do evoje smrti pri možeh ostale, sedaj pobegaejo že po pr?i aoči. Nekdaj smo purmaBe vse doma pojedli, scdaj aam jih židovi vse aekam odpeljajo. Nekdaj so z raki tržili pastirčeki ia vaški fantje, sedaj mustafasti gospodje jih vse pokupijo. Nekdaj so zajce samo smeli gospodje streljati, sedaj pa gre že vsak smrkolia aa lov. Nekdaj smo častili posvetno ia dubovsko gospodsko, sedaj napi zastonj pošiljajo iz Duaaja aoviae, v kterih se v besedi in sliki psujejo razua cesarjev vsi drugi gospodje posvetaega ifl duhovskega staau, celo miflistri niorejo aa tem veselje imeti, kako jih aaraalajo z oslovskimi ušesi. Nekdaj smo mogli iskati do dvadeset ur daleč kakšaega dobtarja, ako sbio koga hotli aa dohtarja dati, sedaj že skoro v vaakem trgu po dva čepita, pa le ni še pravice aajti. Nekdaj smo imeli dobre ceste, sedaj si aoge poterejo pogostem ljndje in živina; kovač si je aekdaj pri kmetu zaslužil v celem letu aamo en tolar, sedaj vsak tedea ea tolar, veadar ceste ostanejo slabe tako dolgo, dokler si g. ,,pecirkshauptmaB" ali g. npurgrmajster" aog ne potereta. Nekdaj so kmečke gospodiflje vsako leto aaredile vedro masla, sedaj ga komaj za veliki petek zraorejo. Nekdaj so aaši predstariši Turke 8trahovali, aedajai stariši pa ae morejo več svojih raalih otrok 8trahovati. Nekdaj je bila beseda moškega spola, in reklo se je: ^mož beseda", sedaj se reče: _baba beseda". Nekdaj je veljalo pri sodaijah ia reklo: nmaajša krivica", ,,maBJša kazea", sedaj je ravao narobe; velike krivičaike porpilostujejo, manje pa ostro kazaajejo. Nekdaj so spozaali, da se glad ia nevolja z besedami ne dasta vkrotiti, sedaj pa se besedari celo leto v zborih, ia državai poslaBci raislijo z besedami aevoljo odpraviti. Nekdaj vraae aiso trpele sov v svoji družbi, sedaj se lepo zastopijo, kar aam državai zbor pričuje. —¦ 0 ti presneta, čem reči presveta aova Jera. Tako moj dragi nSlov. Gospodar" sem slisal v Spačuhovcu aa pepelaico predpoldaeia pošteaega moža tožiti. Jeli bi nam ae vedel kteri sodelavec ali čitalec Gospodarjev v tem listu odgovoriti, kaj je vzrokvsem tem tožbam, iia kako bi sopet aekdaje dobre čase nazaj dobili? V Spačubovcn na pepelaico popoldne leta 1870. Vicko Dragan. ksorliaztzkz