GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, i6. septembra 1959
LETO V., ŠTEV. ?1
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
348.
Na podlagi I. odstavka 4. člena I zj*kona o prostojnosti občinskih in ^krajnih ljudskih odborov in njiho-'k organov (Ur. 1. FLRJ St. 52/57), i J'- člena statuta občine Ljubljana-(•ž.igrad, v zvezi z določbami zvez-,.e6a družbenega plana za leto 1958 ]\T- 1. FLRJ št 54/57), družbenega ^‘ar*n Ljudske republike Slovenije leto 1958 (Ur. 1. LRS št. 5/58) in n|žbenega plana okraja Ljubljana ! ^ leto 1958 (Ur. 1. LRS št. 23/58) je | jjčbiski ljudski odbor Ljuhljanu-.^igrud sprejel na seji občinskega I )<>r« in na seji zbora proizvajal-| CCv dne 17. aprila 1958
DRUŽBENI PLAN
°**čine Ljubljana-Bežigrad za leto 1958
na delovnih mest, ureditev tarifnih pravilnikov, postavitev realnih norm ter pravilni premijski sistem so sredstvu, s katerimi bodo gospodarske organizacije uspešno in pravilno izvršile svojo nalogo. Vsa razpoložljiva sredstva podjetij naj se uporabijo za investicije,, ki bodo neposredno vplivale na dvig življenjske ravni.
Naloge, ki jih postavlja družbeni plan za leto 1958 bo možno doseči le z dosledno borbo za povečanje produktivnosti s čim smotrnejšim vlaganjem svojih sredstev v investicije, z aktivnejšim delovanjem organov delavskega samoupravljanja, povečano družbeno kontrolo in čim tesnejšim sodelovanjem med podjetji in komuno.
		V 000 din	
	1957	1958	1958
			1957
Celotni dohodek	9,757.877	11,580.841	118,9
Narodni dohodek	4,372.247	4,674.042	106,9
Število redno zaposlenih	6.224		7.123	114,4
Število prebivalcev	19.302	20.130	104,3
Celotni dohodek na	1 zaposlenega 1.563	1.626	103,9
Narodni dohodek na	1 zaposlenega 557	656	122,0
Celotni dohodek na	1 prebivalca	505	575	113,9
Narodni dohodek na	1 prebivalca	227	232	102,2
prav tako negotova. Zato predvideva podjetje v letu 1958 proizvodnjo na višini lanskoletne realizacije.
1’odjetje »Vinocet« ima na področju naše občine samo svoj obrat kisamo, v katerem pa za leto 1958 ne predvideva povečanja proizvodnje.
Tovarna	električnih aparatov
»Telu« predvideva v svojem obratu na Savski cesti povečanje proizvodnje za 5% kot posledico v letu 1957 izvršene delne razširitve obrata.
Tovarna dekorativnih tkanin zmanjšuje proizvodnjo v svojem obratu na Titovi cesti za 4,3 %, ker izdeluje v tem obratu posebno tapetniško blago, pretežno za potrebe JZ, za kar pa v letu 1958 nima naročil.
Stavbno mizarstvo v svojem obratu »Roleta« predvideva za 13,4 •/» nižjo proizvodnjo, zaradi manjšega ppvpraševanja po roletah, ki se pri gradnji stanovanjskih blokov ne uporabljajo več.
Podjetje »Cementar« se bo v letu 1958 preselilo v nove poslovno prostore, kjer bodo začeli s strojno izdelavo kanalizacijskih cevi, vsled česar povečuje realizacijo za 38,9 Ve.
PRVI DEL
KAZVOJ GOSPOD ARST V A V LETU 1958
g /Vužbeni plan občine Ljubljana-t?.z,f?rad predvideva v svojih napo-‘'I*y in gospodarskih ukrepih, ob ^iHištevanju smernic in določil zvez-<lrKM r(,l>l‘bl iškega in okrajnega 'i/.hcuega plana kot osnovni naloži JRfditev tržišča in nadaljnji dvig lv,icnjskc ravni.
let °y na^*n delitve dohodka, ki „j°s zajema vse gospodarske orga-ti^ie. dovoljuje lc-tem stimula* lovnfiJ*o nagrajevanje za večjo de-v 90 storilnost, kur bo nujno vedlo pr 1^‘večanje bruto produktu, saj "i( v',^evn družbeni plan poveča-nW-Ce'°tne proizvodnje nuprum lelu L'a 18,9»',.
tos''<lsP<>(lnr.ske organizacije so le-log^sluvljene pred odgovorno na-l Ust,' .*)ri|vilno notranje razdeliti _ Urjeni dohodek. Analitična ore-
k
ljUBSKI ODBORI, ZAVODI, ORGANIZACIJE!
ka je*gVj^bi Gospodarskega restni-
njig
0 st i »lrazcev 7a llPornl,° rakona ^ hlošiiem upravnem postopku
c<:	obsega neobvezne obraz-
Priliaj .sklepov in zapisnikov, ki koa^ laJ° v poštev po predpisih za-ku jn splošnem upravnem postop-111 *>rcz dvoma nepogrešljiva 2rk6n0Jr8em uslužbencem upravnih vO(lenii ’ Zavodov in organizacij pri K, !.* upravnega postopku.
.iretari!wa ■i0 Me z odobritvijo Se-‘kčo ^vršnega sveta LRS za u "Pravo.
h^spodf0 ,*ahko naročite v upravi s-Atl?. °k'n vestnika v Ljublja-H. Ccn0v?°va ul. 10 in v knjigar-11 knjige je 550 dinarjev.
1.	poglavje INDUSTRIJA
Industrijska proizvodnja se bo v letu 1958 predvidoma povečala za 15,8 »/o, oziroma po vrednosti za 412 milijonov 551.000 din, število zaposlenih pa se ho povečalo za 11,4 »/o ali za 221 oseb.
Težišče povečane proizvodnje je predvsem na Tovarni pisalnih strojev, ki povečuje svojo proizvodnjo za 69,4%, ob istočasnem povečanju delovne sile za 40,4%. S proizvodnjo v predvidenem obsegu bo Tovarna pisalnih strojev presegla za 25%, po investicijskem programu predvideni načrt.
Tovarna nogavic povečuje proizvodnjo za 5»/«, knr bo posledica povečane delovne storilnosti v ozkih grlih proizvodnje. V letu 1958 je predvidena rekonstrukcija te tovarne, ki bo močno povečala proizvodne zmogljivosti.
»Tuba« predvideva za 2,t »/, nižjo proizvodnjo kol v letu 1957 zaradi močne iztrošenosti strojnega parka, pomanjkljivo in nezadostno opremljene orodjarne ter pomanjkanja strokovnega kadra. Podjetje je že v letu 1957 pristopilo k izdelavi investicijskega programa rekonstrukcije, katerega bo treba čim prej realizirati.
Tovarna kovinske galanterije je plan za leto 1957 presegla za 8,3%. Plan zn leto 1958 pa predvideva za 14,8% manjšo proizvodnjo, kot je bila dosežena v letu 1957. Plan za leto'1958 je znižan zaradi tega, ker jo podjetje v letu 1957 odprodalo del zalog gotovih izdelkov v višini ccn 25,000.000 din, po drugi strani pa onemogoča jo povečanje proizvodnje zastarel strojni park in neprimerni delovni prostori.	•
Industrija zn elektrozveze, ki je svoj proizvodni potencial »6 področju naše občine povečala s spojitvijo s podjetjem »Telekomunikacije«, bo
povčala proizvodnjo v letu 1958 na-pram proizvodnji v letu 1957 za 19,5 odstotkov. To povečanje bo možno doseči z uvajanjem novih artiklov, povečanjem kapacitet in delovne sile za 7,9 %, ter izpopolnitvijo teh-nojoških postopkov.
Podjetje »Plunica-šport« predvideva v letu 1958 za 14,6»/« večjo proizvodnjo ob istočasnem povečanju delovne sile za 6%. Z reorganizacijo tehnološkega postopka, delno uvedbo druge izmene in povečanjem dobav za JNA, bo podjetju vsekakor uspelo postavljeni plan doseči.
Podjetje »Kuverta« je v svojem razvoju omejeno z otežkočeno nabavo osnovne surovine, to je papirja, ker se ta razdeluje po kontingentih. Delno pa je to podjetje vezano na uvoz surovin, kjer je dobava
II. poglavje
PROMET
Podjetje »Globus-špedicija« je v letu 1957 delno obnovilo svoj avto-park in nadaljnje razširilo inozemsko špedicijo, iz česar rezultira tudi predvideno povečanje realizacije v letu 1958 za 22,9 %. Ž obnovo voznega parka bo podjetje nadaljevalo tudi v letošnjem letu.
Remontno podjetje »Avtoobnova« razširja mrežo servisnih služb. V letu 1957 je podjetje nabavilo nekaj novih strojev ter bo povečalo vrednost svojih uslug za 4,4»/e.
Podjetje »Karoserija« bo v letu 1958 povečalo proizvodnjo za 24.1 odstotka, ker bo izdelovalo karoserije serijsko, delno pa zaradi interne reorganizacije tehnološkega postopku.
III. poglavje GRADBENIŠTVO
Panoga gradbeništva zajema na področju naše občine projektantska, montažna in gradbena podjetja, ki bodo predvidoma povečala realizacijo za 5,5»/«.
Posamezne gradbeno dejavnosti bodo v letu 1958 dosegle sledečo realizacijo v primerjavi z letom 1957:
V 000 din
	% udeležbe	1957	1958	1958
projektiranje montaža gradnje	8% 55,5»/. 36,5»/.	276.945 1,839.521 1,070.860	269.925 1.864.918 1,227.523	1957 97.5 101,4 114,6
		3,187.326	3,362.366	105,5
Industrijski biro predvideva v letu 1958 enako realizacijo kot v letu 1957, dočim podjetje »Projekt-nizke zgradbe« plan znižuje, ker opravi del svojih uslug v nadurah, ki pa so v letu 1958 omejene. Vendar je pričakovati, da bo plan tega podjetjo presežen, ker je angažirano na projektiranju avtoceste Bratstva lu enotnosti.
Pri montažnih podjetjih povečuje podjetje »Elektro-signal« proizvodnjo za 9,4 %>. Z investicijami, ki so bile v letu 1957 vložene v šihko-točno delavnico in z razširitvijo asortimenta bo podjetju vsekakor uspelo plan doseči.
Podjetje »Tesar« ostaja na višini lanskoletne realizacije, dočim bo podjetje »Toplovod« le malenkostno
povečalo proizvodnjo, kor sc bo v letu 1958 močno spremenila vrednostna struktura vgrajenega materiala.
Gradbeništvo samo, bo povečalo proizvodnjo za 14,6 %, ker se bo v letu 1958 nadalje povečala stanovanjska izgradnja. Obstoječe kapacitete gradbenih podjetij so manjše od razpoložljivih investicijskih fondov, zato bodo morala podjetja povečati mehanizacijo za visoke gradnje (stanovanjski objekti), posebno že, ker močno primanjkuje kvalificirane delovne sile, oziroma je problematična njih nastanitev. Povečanje gradbene dejavnosti bo ovirala tudi nezadostna zmogljivost obrtnih podjetji in industrije gradbenega materiala, kar pa bo mogoče odpraviti oziroma izboljšati le z ustanavljanjem novih in razširitvijo že obstoječih obratov in podjetij.
IV. poglavje OBRT
Obrtna proizvodnjo na področju naše občine bo v letu 1958 porasla za 46,6 %.
Največji porast predvideva podjetje »Modna oblačila« in sicer za 336,000.000 din ali 141,5%. Podjetje je v letu 1957 odprlo novo delavnico v Zadružnem domu v Tomačevem, poleg tega pa so mu bila dodeljena dodatna obratna sredstva v višini 40 milijonov.
Podjetje »Hrast« predvideva v letu 1958 proizvodnjo v višini 130 milijonov, torej za cca 15 milijonov več kot luni. Podjetje svoje izdelke tudi izvaža in predvideva v letošnjem letu izvoz v višini 37 milijonov.
Vsa ostala obrtna podjetja ostajajo v planu za leto 1958 na višini realizacije v letu 1957, razen Gradbenega podjetja Bežigrad, ki povečuje proizvodnjo za 10,000.000 din, ter podjetja »Udarnik«, ki ima na področju naše občine samo svoj obrat za izdelavo stavbenega pohištva, v katerem predvideva zn 15 milijonov večjo proizvodnjo.
Pavšali rana obrtna podjetju povečujejo le malenkostno svojo proizvodnjo. Napram realizaciji v letu 1957 se predvideva sicer za 65 milijonov večja realizacija, kar pa je posledica preselitve ortopedskega podjetja »Soča« iz občine Center na področje naše občine in pa pregru-pacija podjetja »Avtomehanika« iz panoge prometa v panogo obrti.
Na področju naše občine je zelo pereče vprašanje uslužnostne obrti, posebno v novonastalih naseljih in predvsem v Savskem naselju, kjer je predvidena gradnja obrtniškega centra, ki bo združeval vse vrste obrti za potrebe prebivalcev.
Vsa skrb bo posvečena obrtnim podjetjem za potrebe gradbeništva. V mejah razpoložljivih sredstev in poslovnih prostorov bodo ustanovljene nove uslužnostne delavnice. K temu so že pristopile stanovanjske skupnosti, ki organizirajo manjše obrtne delavnice, pralnice in likalnice.
V. poglavje TRGOVINA
V	letu 1958 se predvideva blagovna izmenjava v višini 13,648.867 tisoč ali 4% več kol lani.
Trgovina na veliko ho povečala blagovni promet za 13,9%, trgovina na malo pa za 1,6%.
V	trgovini na veliko bodo povečala promet predvsem podjetja z gradbenim materialom, to je »Metalka« in »Cement-opeka« ter podjetji »Lesnina« in »Astra«.
Trgovina na malo pa prometa ne more povečati v večji meri, ker je njena dejavnost omejena samo na prebivalce v njenem okolišu in ker so njene kapacitete že sedaj mnogo premajhne. Povečanje kupne moči prebivalstva, ki se predvideva v letu 1958, ne bo imelo bistvenega vpliva na povečanje prometa v naših trgovinah, ker se bo to povečanje odrazilo v glavnem v trgovinah z industrijskim blagom. Prav teli trgovin pa na področju naše občine močno primanjkuje in bo nujno že v bližnji prihodnosti razširiti trgovsko mrežo tudi na trgovine z industrijskim blagom.
Novo nastali predeli občine v Savskem naselju in v Stožicah terjajo izgradnjo trgovinskih centrov za potrebe tega prebivalstva. Koncem leta 1957 je bil otvorjen trgovski center ob Titovi cesti, v izgradnji pa je trgovski center v Savskem naselju, ki bo začel poslovati v drugi polovici leta, do konca leta pa se predvideva izgradnja še enega takega centra tudi v Savskem naselju.
Da bi se izboljšala preskrba prebivalstva v predelu Janševe in Pod-milščukove ulice, bo v teku letošnjega leta v Janševi ulici urejen trgovski center, dopolnjen z lokalom za prodajo mesa, v okviru že obstoječih poslovnih prostorov.
Pereč problem predstavlja na področju Ježice in Mole vasi preskrba prebivalstva z mesom. Da sc temu odpomorc, bo še v prvi polovici letošnjega leta odprta mesnica.
Da bi se vsaj delno uredilo prc-skrbovanje prebivalcev Savskega naselja s prehranbenimi artikli, bo v kratkem postavljena odprta tržnica, ki bo poslovala do otvoritve trgovskega centra.
VI. poglavje
GOSTINSTVO IN TURIZEM
Gostinstvo je na področju naše občine izrazito perifernega značaju, s težiščem prometa v poletnih mesecih, saj je več kot 50% kapacitet na vrtovih.
Promet v gostinstvu se bo predvidoma povečal za 8,5%, kar bo prpdvsem posledica povečane osebne potrošnje in le delno razširjenih kapacitet.
Število zaposlenih se bo povečalo samo za 3,9 %, opaziti pa je pregru-pacijo iz honorarno zaposlenih v stalno zaposlene, kar bo vsekakor vplivalo na kvalitete gostinskih uslug.
2e družbeni plan za leto 1957 je prepuščal gostinskim podjetjem 20 odstotkov investicijskega sklada za lastne investicije, poleg tega pa je pavšalizacija sama dopuščala gostiščem več sredstev, ki so jih le-ta uporabila zn obnovo in vzdrževanje gostinskih obratov. Po drugi strani pa je bila poostrena kontrola nad ureditvijo gostišč, ki se bo v letošnjem letu še nadaljevala, ker tudi plan za leto 1958 predvideva iste pavšalne obveznosti kot za preteklo leto.
Mnoga gostišča so svoje lokale obnovila že v lanskem letu, letos pa se bo obnova nadaljevala. V mejah razpoložljivih sredstev bodo gostiščem dani potrebni krediti iz občinskega investicijskega sklada. 7. ureditvijo lokalov in inventarju, s kultu rnejšo postrežbo in otvnrjanjem novih gostinskih k a pa e i tet (Tavčarjev dvor nn Ježici) bo gostinstvo svoj plan vsekakor doseglo.
Na ' iniciativo občinskega ljudskega odbora in ob sodelovanju gospodarskih organizacij je bil usta-
novljen obrat družbene prehrane, katerega nalogu je,' nuditi ceneno toda kvalitetno hrano. Posebnost tega obrata je v tem, da v dopoldanskem času dostavlja toplo malico v posamezne gospodarske organizacije.
2e na samem začetku svojega razvoju pripravlja ta obrat cca 1350 raznih obrokov hrane, od tega samo toplih malic cca 900.
S sodelovanjem prizadetih gospodarskih organizacij bo izgrajen nov obrat, ki bi v perspektivi zadoščal za potrebe cele občine.
Gospodarsko razstavišče in Stadion privabljata s svojimi prireditvami na področju občine večje število domačih in inozemskih turistov, kar pa se bo še povečalo z zgraditvijo hipodroma na Ježici. Predeli ob Savi s svojimi naravnimi kopališči in idealnimi prostori za šotorcnje so prav tako pomemben turistični faktor.
Vendar pa razvoju turizma na področju občine do sedaj ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. Obstoječi turistični objekti, kot n. pr. kopališče ob Savi, prostor za šoto relije (camping) in gostinski obrat po svojem obsegu in ureditvi ne odgovarjajo sodobnim zahtevam turizma.
Ureditev teh problemov pa no more biti samo stvar občine, temveč je k temu treba pritegniti ljudske množice, ki bodo od tega imele v nemali meri tildi direktno korist.
V ta namen se je že pristopilo k ustanovitvi Turističnega društva Ljubljana-Bežigrad.
Pred društvo bodo že ob sami ustanovitvi postavljene odgovorne naloge. Predvsem bo treba že v letošnjem letu pristopiti k urejevanju kopališča ob Savi in ureditvi sodobnega prostora zn šotorcnje. Društvo bo moralo skrbeti za ureditev gostinskih obratov iz vidika turizma ter poiskati možnosti za povečanje oziroma ostvaritev nastanitvenih kapacitet.
Propagirati bo moralo turistične znamenitosti nn [K)dročj 11 občine, , kot n. pr. Navje, Gramozna jama, itd.
Poleg gostinstva bo morala k razvoju turizma prispevati tudi trgovska mreža s sodobno ureditvijo prodajaln, predvsem za prodajo izdelkov domače obrti, sadju in žele- 1 njave in ostalih prehrambenih ar- ' tiklov.
Turistično društvo se bo moralo pri svojem delu povezati z množičnimi, družbenimi in gospodarskim1 organizacijami in z organi ljudske oblasti ter tako ustvariti pogoje z® uspešen razvoj turizma nn področju občine.
VII. poglavje KOMUNALA
V letošnjem letu spadajo med komunalna podjetja tudi »ElektrO Ljubljana-okolica« in »Ljubljanske mlekarne«. Celotne komunalne storitve in proizvodnja bodo v letu 1958 le za 1,5% višje od realizacije | v letu 1957, ker »Elektro Ljubljano-1 okolica« le malenkostno povišuje svoj plan zaradi predvidene reorganizacije elektrogospodarskih organizacij. Kinematografsko podjetje p® plan znižuje zaradi adaptacij v kinu »Soča«, d očim ostajajo tako »Pekarna Bežigrad« kot »Pekarna %' Siska«, ki ima nn območju naše občine le svoje obrate, nn višini lanskoletne realizacije.	j
»Ljubljanske mlekarne« so bik, do sedaj zavod s samostojnim finan-1 sirnnjem. kateremu je bila za kr it j4’ izgube, ki je nastala zaradi neek(’" : nomske cene mleka, dana dotacij® iz sklada za pobijanje alkoholizma-j Višina te dotacije bo v letošnje'" j letu predvidoma znižana, ker bod® proizvodni stroški predelave kou-: sumnega mleka znižani zaradi dokončne izgraditve mlekarne in p® ker bodo »Ljubljanski; mlekarno4 začele v letošn jem letu s proizvod- j n jo ledene kreme, katere dobiček l'° močno znižal primanjkljaj.
Vlil. poglavje KMETIJSTVO
Območje občine Bežigrad obsega skupno 1626 ha površin. Od teg® odpade na posamezne zemljiške kategorije:
njive	769 ha	ali	47,4%
sadovnjaki	105 lin	ali	6,4%
travniki	299 ha	ali	18,3%
pašniki	26 ha	ali	1,5%
senožeti	59 lin	ali	4.0%
gozdno zemljišče	88 ha	ali	5,4%
nerodovitno zemljišče 280 lin	ali	17,0%
Od skupne površine odpade na kmetijske površine 85% oziroma 72% obdelovalne površine.
Njivske površine so posejane z žiti 255 ha ali 33 %, z vrtninami 226 liaktarov ali 29,5%, kmetijske rastline 274 lia ali 35.5 %, z nasadi in drugim pa 14 lin ali 2%.
Skladno s perspektivnim planom razvoja kmetijstva se bo kmetijska proizvodnja v letu 1958 dvignila povprečno za 8% in sicer se bo'količinska proizvodnja dvignila pri posameznih kmetijskih proizvodih kot pri žitih zn 5%, pri krompirju za 7%, pri vrtninah za 7% in pri mleku zn 8%. Predvideva se popust goveje živine za 8%, prašičev pa zn 9 %.
Ker je bila v letu 1957 zelo dobra letina, skoraj ni pričakovati večjega povečanja v letošnjem letu.
Težnja v celotnem kmetijskem planu jif tudi površinsko povečanje proizvodnje vrtnin in krmnih rnsl-1 in. To povečanje gre predvsem nn račun drugih, manj važnih posevkov.
Povečanje prirastka živine p*1 L j vezano na povečanje proizvodni krmnih rastlin in zmanjšanje pr“ daje sesalnih telet.
Zn dosego postavljenih ciljev b®j do zlasti važni sledeči pospeševu* agrotehnični ukrepi:	j
t, povečana uporaba limet*1
gnojili	,,,»
2.	dosledno izvajanje iimctm«'.
osemenjevanja pri kravah bo in1 za posledico povečanje številu r štev in večjo težo telet;	f
3.	tudi sadjarstvo, ki jr zastopano, bo spričo dosledne#1' -vnjnnja škropljenja in ostalih ',K kov, povečalo proizvodnjo pod .D, gojem normalnih vremenskih P**LjJi
Izvajanji' navedenih in še agrotehničnih ukrepov v letošu) in prihodnjih lotili bo vplivu'*! m, stalni porast kmetijske proizvod ,
V letu 1958 bodo morale ske zadruge posvetiti vso svojo • ^ napredku kmetijstva. Predvseji* ^ do morale opustiti vse stran**® javnosti, ki so dostikrat ovir«'
Vrševanje osnovnih nalog kmetijskih zadrug.
Kmetijske zadruge kot operativci vodja kmetijske proizvodnje bodo spričo novih prijemov v poslovanju imele večji vpliv na kmetijsko proizvodnjo.
Na področju občine so tri kmetijske zadruge, ki organizacijsko združujejo kmete — privatnike. Neposredna bližina velikega potrošniškega centra daje kmetom-proizva-jalcem vse možnosti neposrednega plasiranja svojih pridelkov na tržišču, pri čemer pa dosežejo ugodnejšo ceno, kot pa bi jo, če bi prodali pridelke zadrugi. Nje se poslužujejo za plasiranje svojih pridelkov le v slučaju, da jih sami ne morejo prodati, ali pa bi bila prodaja za njih neekonomična. Prav zato pa se morajo naše zadruge organizacijsko okrepiti ter dobiti vso možno pomoč, da bodo lahko uspešno izvršile svojo nalogo.
IX. poglavje INVESTICIJE
V izgradnji stanovanjskih naselij na območju občine je treba predvsem podčrtati tri glavna nova ozi-r°ma povečana naselja: Savsko našel je, Stadion in Stožice.
Medtem ko se je povečalo naselje Stadion z blokovnimi stavbami, Ugotavljamo v Stožicah množično Vrstno individualno gradnjo, v Savskem naselju pa je popolnoma novo Unselje v četverokotu, ki ga omejujejo na severu Linhartova cesta, na Vzhodu Savska cesta, na jugu Vil-nnrjevu cesta ter na zapadli Gospodarsko razstavišče na Titovi cesti.
Za vsako teli naselij je bilo nuj-Uo misliti tudi na izgradnjo objek-u'v za oskrbo povečanega števila
Prehivolcev.
Tako je ustanovljen preskrbovalni center za naselje Stadion in Predan že v letu 1957 svojemu namenu. Ta preskrbovalni center je n|l zgrajen skupaj s stanovanjskim "lokom. Tudi naselje Stožice bo treba oskrbeti s preskrbovalnim Centrom. To zahteva povečano šte-'■o prebivalcev.
. Savsko naselje bo imelo v končni Vgradnji preko "'000 prebivalcev in 0 je že višja stopnja organiziranemu naselja. Za tako veliko naselje v 11 Potrebna najmanj dva preskrbo-l6 Ua centra (trgovina za mleko, g uh, meso, delikateso, zelenjava, jteceriju)	en trgovsko-obrtni-
§i ' uonter višje stopnje (krojaštvo, j.V|ljstvo, brivec, česalni salon. Čev-s ,*>?• trafika, pekarna, trgovina M|Vksjilom, pralnica s sušilnico, go-s« , * lokali in vseh vrst obrtne
visne delavnice).
iei. Kokaljev} ulici v Savskem na-(krJl1 sp že j?radi tak trgovski cen-i,‘ ki bo po zadnjih ugotovitvah-m’0vljen in predan svojemu na-tfušn-v" 5I" jul'ju 19S8- Drugi po-Zve,1. 1 ('(‘nt<'r je predviden v novi »' ulici. Projekt je že izdeldn. henC7ter lio predvidoma izgotov-°hri .•?, ^1- decembra 1938. Tudi za pr0j j”*} center je že izdelon idejni lejev t-in Podložen komisiji za pobu a,njc, investicijskih programov. Prisl,1 .'eitvi tega programa sc Im
j Pilo k realizaciji. ike»aSlT|lstev občinskega investicij-Ur^j, jklnda bosta zgrajeni oziroma Žip| , 1 "ve mesnici in sicer na Je-!)*eUr>v T Janševi ulici. V okviru dene (nn,!sl<ih skupnosti so predvi-V v z')'x1 Sl>rvisne delavnice, ki bo-i*np " dkil sicer skromno oprem-*gra,j. uridar bodo zn vzdrževanje Uiijn„ ‘®r notranjih postrojenj fa?vilc °'r°hno in se bodo kasneje v Prave servisne delavnico.
Iz povečanih sredstev, ki jih bodo podjetja ustvarila v letu 1958 in iz dela neizkoriščenih sredstev iz leta 1957 bodo podjetja prispevala k gradnji Zdravstvenega domu in Obrata družbene prehrane.
Poleg teh investicij, za katere so programi že odobreni ter se dela delno že izvajajo, ali pa se bodo v najbližnji bodočnosti, pa je ObLO v stalnem Kontaktu tudi z gospodarskimi organizacijami, ki nameravajo povečati svoje kapacitete z rekonstrukcijo ali pa z izgradnjo novih obratnih prostorov. Na območju občine so predvidene sledeče investicije:
Ključavničarstvo .ho v letošnjem letu gradilo nove prostore, ker so sedanji skrajno neprimerni. Podjetje ima že odobren projekt ter bo gradilo oh Kamniški progi.
Tovarna kovinske galanterije pripravlja program za preselitev na področje pb Kamniški progi, ker so dosedanji poslovni prostori te tovarne močno dotrajali in onemogočajo podjetju nadaljnji razvoj. Del dosedanjih poslovnih prostorov podjetja »Cementarn je bil uporabljen v druge namene, ostali del pa je skrajno neprimeren in dotrajan. Podjetju je bil dan iz občinskega investicijskega sklada potrebni kredit za zgraditev novih poslovnih prostorov ob Kamniški progi.
Pri vseh teh obnovitveni delih, pri sestavi investicijskega programa je občinski ljudski odbor tesno sodeloval z gospodarskimi organizacijami, jim preskrbel investicijska posojila, v veliki večini pa jim je izdal eurancijske izjave za najetje posojil.
V letošnjem letu razpoložljiva sredstva družbeno investicijskega sklada občine, v višini cea 28 milijonov, bodo črpana delno za investicijska posojila, delno pa za dodatna obratna sredstva posameznim gospodarskim organizacijam. Tako so bila Obratu družbene prehrane dana dodatna sredstva v višini 2 mili jona dinarjev. Kavarni Bežigrad je bil dan kredit v višini 1.340.000 din za obnovitev kavarne in razširitev bifeja v Parmovi ulici. Podjetju »Cementarn je bil dan za preselitev oziroma izgraditev novih poslovnih prostorov kredit v znesku 4 milijone dinarjev. Podjetju »Me-soizdelki«, ki bo na področju naše občine izgradilo dve mesnici, je bil odobren kredit v višini 5.100.000 din. Trgovini Stadion je bil odobren kredit v višini-1,650.000 din za dokončno ureditev trgovine. Klenar-sko-instalacijski delavnici je bil za nabavo najnujnejše opreme dodeljen kredit 4 milijone dinarjev. Gostišče »TTmeljniki« bo obnovilo poslovne prostore in nabavilo hladilnik. Podjetju »Hrasti je bil za ureditev lakirnice dan kredit v znesku 1 153.000 din. Preostala sredstva sklada bodo v glavnem angažirana za kreditiranje dodatnih obratnih sredstev.
7 investicijami, ki so predvidene na območni naše občine in so sorazmerno velike, bo družbeni produkt znatno nornstel. investirani denar pa bo ekonomsko pravilno naložen.
DRUGI DEL EKONOMSKI UKREPI
X. poglavje
AMORTIZACIJA
Trgovina Stadion plačuje amortizacijo za gradbene objekte, po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi, zmanjšano za 50 %.
Vse ostale gospodarske organizacije plačujejo amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki jih določajo zvčzni predpisi.
XI.	poglavje
OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV
Komunalno podjetje »Ljubljanske mlekarne ne plačuje obresti od sklada osnovnih sredstev.
Podjetje »Elektro Ljubi janu-oko-Mca< plačuje obresti od sklada osnovnih sredstev v višini 1 %.
Obrtna podjetju in obrtne delavnice, ki pretežno opravljajo storitve in ne plačujejo obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri od 2 do 6 %. Razvrstitev obrtnih podjetij in delavnic je razvidna iz seznama, ki je predložen planu.
Kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 2e/o.
XII.	poglavje
OBRESTI OD SKLADA OBRATNIH SREDSTEV
Komunalno podjetje »Ljubljanske mlekarne $ ne plačuje obresti od sklada obratnih sredstev.
XIII.	poglavje
PRISPEVEK IZ DOHODKA
Komunalno podjetje »Ljubljanske mlekarne* ne plačuje prispevka iz dohodka.
Ostala komunalna podjetja in obrti pa plačujejo prispevek iz dohodka po predpisih, ki veljajo za ostale gospodarske organizacije.
Prispevek iz dohodka vplačujejo komunalna podjetja v občinski družbeni investicijski sklad.
Del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka kmetijskih organizacij in kmetijskih zadrug, se razdeli med občinski investicijski sklad in sklad osnovnih sredstev kmetijske organizacije oziroma kmetijske zadruge.
Podjetje »Agroohnova« vlaga v svoj sklad osnovnih sredstev 20% dela dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka, 80°/o tega prispevka pa
vplača v investicijski sklad občine.
Kmetijske zadruge vplačajo v svoj sklad osnovnih sredstev 75% tega prispevka, v občinski investicijski sklad pa 25 %.
XIV.	poglavje
PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA
1.	Komunalno podjetje »Ljubljanske mlekarne« ne plačujejo dela prispevku iz osebnega dohodka, ki pripada občinskemu ljudskemu odboru.
2.	Industrijskim gospodarskim organizacijam, projektantskim in montažnim podjetjem ter trgovskim podjetjem nu veliko se določa dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka v višini 8 %>.
i
XV.	poglavje
OBČINSKI PROMETNI DAVEK
Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in privatnega sektorja ter pri individualnih proizvajalcih se obračunava in plačuje z veljavnostjo od 20. aprila 1958 dalje po posebnem odloku ObLO Ljubljana-Bcži-grad (»Glasnik« št. 32/58).
Občinski prometni davek od prometa na drobno s plačuje po določbah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju mesta Ljubljana (»Glasnik« št. 50/56 in št. 53/57) oziroma po odloku Mestnega sveta mesta Ljubljane (»Glasnik« št. 31/58).
XVI.	poglavje
OBČINSKA DOKLADA NA DOHODKE
Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, od samostojnih poklicev in od premoženja se določa s posebnim odlokom (»Glasnik« št. 34/58).
XVH. poglavje PAVŠALIZACIJA
V mejah zakonitih določil bodo določene obrtne delavnice, gostišča, trgovine in komunalna podjetja izpolnjevala svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku.
XVIII. poglavje
OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD
V občinski investicijski sklad se stekajo naslednja sredstva:
V 01)0 din
1.	25% prispevka od dohodka	gospodar,	organizacij 22,685
2.	42% obvezne doklado od kmetijstva	557
3.	Občinska taksa na pse	110
4.	45% takse na priprave za	proizvodnjo	4t
5.	Zcmljarina	^	600
6.	Prispevek od dohodka kmet. organizacij. KZ, trgovine, komunalnih in obrtnih pavšuliranih podjetij 26,123
7.	Obresti od sklada osnovnih sredstev gostinstva,
obrti in komunale	18,822
8.	Obresti od sklada obratnih sredstev gostinstva,
obrti in komunale	4,870
9.	Anuitete	4,967
Prenos iz leta. 1957:	Priliv v letu 1958	78,775
a) neizkoriščena sredstva		12,612
b) sproščena blokacija		15,883
	Skupna sredstva sklada	107,270
100% blokacija priliva v	letu 1958	78,775
Razpoložljiva sredstva	v	letu	1958	28,495
Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada bodo predvidoma uporabljena za:
t.	Investicije	4,431
2.	Obratna	sredstva	16.936
3.	Posojilo	proračunu	7,128
Skupna	poraba	1958	28,495.
XIX. poglavje
V 000 din
290
2,600
432
500
3,822
— Llokocija v 1958	1,156
Razpoložljiva sredstvo v letu 1958	2,666
Razpoložljivo sredstvo občinskega cestnega sklada bodo uporabljena za vračilo posojila, najetega za rekonstrukcijo Linhartove ceste.
XX. poglavje
OBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD
Sredstva občinskega stanovanjskega sklada, ki je samostojen družbeni sklad, sestoji iz:
V 000 din
S. 90% stanovanjskega prispevka iz gospodarstva. 111,356
2.	100% stanovanjskega prispevka pavšalistov	4,946
3.	90% stanovanjskega prispevka izven gospodarstva 42,718
4.	90% stanovanjskega prispevka proračunskih ustanov in zavodov	8,410
5.	Stanovanjski prispevek JNA	2,570
6.	Dohodki od najemnin in prodaje stanovanjskih hiš 10,000
7.	Obresti od danih posojil	2,400
8.	Vrnjene anuitete od posojil	50,000
9.	Sredstva iz leta 1957	23,800
10. Sproščeno blokncija iz leta 1957	16,800
— blokacija v letu 1958	58,000
Razpoložljiva sredstva v letu 1958	215,000
Sredstva občinskega investicijskega sklada bodo uporabljena za; 1. Posojila gospodarskim organizacijam in zavodom 125.000
2.	Posojila	stanovanjskim	zadrugam	30,000
3.	Posojila	hišnim svetom	4,000
4.	Posojila	politično teritorialnim	enotam	46.000
5.	Posojila	delavcem	10,000
Skupna poraba v letu 1958	215,000
OBČINSKI CESTNI SKLAD
Dohodki občinskega cestnega sklada so:
1.	Del taks od vprežnih cestnih vozil
2.	Prometni davek od prevoznih storitev
3.	Sredstvo iz leta 1957
4.	Sproščena blokacija iz leta 1957
XXI. poglavje
A. BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE
LJUBLJANA-BEŽIGRAD ZA LETO 1958
V 000 din
i. Sredstvo:
1.	Del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih v gospodarstvu	30,013
2.	Del proračunskega prispevka pnvšalirnnih	podjetij	4,189
3.	Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu	12,717
4.	Del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev izven gospodarstva	14.302
5.	Del dohodnine od kmetijstva	3,926
6.	Del dohodnine ostalih poklicev	20,870
7.	Občin, doklade od kmetijstva — obvezne 767
— nad 4%	7260	8,027
8.	Občinske doklade ostalih poklicev	9,065
9.	Občinski prometni davek	50,000
10.	Davek na maloprodajni promet	15,000
11.	Davek na promet z alkoholnimi pijačami:
gostinstvo	2,600
trgovina	2,800
pavšal isti	10,936	16,336
12.	Del prometnega davka zasebnikov	1,960
13.	Občinske takse	1,000
14.	Dohodki občinskih ustanov	460
15.	Vračila proračunskih sredstev iz preteklih	let	390
16.	Razni in nepredvideni dohodki	200
17.	25% posojilo iz občinskega investicijskega	sklada	7,128
18.	Presežek iz preteklega leta	8,836
Skupaj dohodki 204,421
II. Izdatki:
1. Administrativni del proračuna	139,683
3. Negospodarske investicije	3,500
3. Dotacije:
a)	zbirnemu računu za preprečevanje
alkoholizma	16.009
b)	proračunu Mestnega sveta	32,670	48,679
4. Proračunska rezervo	12.559
Skupaj izdatki 204,421
XXII. poglavje KONČNE DOLOČBE
Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1958.
St. 05-342/2-58.
Ljubljana, 17. aprila 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Stane Koman 1. r.
349.
Na podlagi 42. člena temeljnega je občinski ljudski odbor Ljubljano-zakona o proračunih (Ur. list FLRJ Bežigrad na seji občinskega zbor« st. 13/56) ter 8., 9., 10. in 24. člena in na seji zbora proizvajalcev do« statuta občine Ljubljana-Bcžigrad 17. aprilu 1958 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana-Bcžigrad za leto 1958 1. člen
Proračun občine Ljubljana-Bcžigrad za leto 1958 s posebnimi pri' logami obsega:
I. Občinski proračun
z dohodki v znesku ...................
z izdatki v znesku.....................
11. Predračune finančno samostojnih zavodov
z dohodki v znesku .... ..............
z izdatki v znesku.....................
s presežkom dohodkov v znesku .... s presežkom izdatkov v znesku ....
III. Predračune proračunskih skladov
z dohodki v znesku ................... ,
z izdatki v znesku.....................
s presežkom izdatkov v znesku ....
204,421.000 din
204.421.000	„
116.276.000	din
132.299.000	„
2,000.000 „
18,023.000 „
4.610.000	din
4.740.000	„ 130.000 „
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki v predračunu finančno samostojnega zavodu Pogrebni zavod »Zale« v znesku 2.000.000 din se prepusti zavodu za sklad zn nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev.
3.	člen
Presežek izdatkov nad dohodki finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 18,023.000 din se krije z dotacijami iz občinskega proračuna.
4.	člen
Primanjkljaj v predračunih proračunskih skladov v znesku 130.000 dinarjev se krije z dotacijami iz občinskega proračunu.
Svet za družbeni plan in finance d0" ločil, da se steka v sklade.
Zn razdelitev presežka dohodke* nad izdatki, ki ga dosežejo finanču6 samostojni zdravstveni zavodi, vC' ljata odlok o finansiranju in poslejj Vanju zdravstvenih zavodov (Ur. l«, j FLRJ št. 14/53) in odredba o sp«-«’! membah in dopolnitvah odredbe 1 skladih zdravstvenih zavodov s enoslojnim finansiranjem (Ur. 1>S LRS št. 16/56).
6. člen
P red račune nnvoustanovl jen^ občinskih organov, ustanov in zav«J dov, odobrava Svet zn družbeni pl ‘v in finance občinskega ljudskega °« bora Ljubljana-Bcžigrad.
5. člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki bodo po svojem zaključnem računu za leto 1958 dosegli presežek dohodkov nad izdatki. odobrava, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka, če bo ta dosežen z uspešno organizacijo dela.
Svet za družbeni plan in finance določi po pregledu zaključnega računa finančno samostojnega zavoda zn leto 1958 odstotke dela presežka, ki se vplača v posamezne sklade.
V sklad za nagrajevanje se steka največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1958, vendar pa ne več kot 50% dela presežka, za katerega bo
Vsebin n
34« Družbeni plan zn leto 1918 obfine I.jub-Ijnna-Bcžigrad
340 Odlok o proračunu za leto 1038 občine Ljubljana-Bcžigrad.
330	Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Ljubljani«-Bežigrad.
331	Odlok o proračunu za leto 1038 občine Moravče.
Razpis delovnih mest občine Kamnik. Obvestilo o poslovanju oddelka za notranje zadeve občine Ljubi jann-Ccnter. Razpis delovnih mest občine I.iubljima* Center.
Razglas o razgrnitvi oMintko programa zn razvoj in urbanistično ureditev občine Ljubi jann-Mostc.
Razpis delovnih mest občine Ljtibljnna-ViČ.
Razpis delovnega mesta občine Logatec. Zaključni računi gospodarskih Organizacij za leto 1937.
Svet za družbeni plan in finoP^j občinskega ljudskega odbora je Pf oblaščen, da razporeja sredstva finske proračunske rezerve za Pfl, malo predvidene izdatke po J>°* ( meznih proračunskih postavkah * odobrapa izplačila za izredne dalke iz proračunske rezerve do f« šine ene četrtine letnega plana PftJ računske rezerve proti naknadne««(j poročanju občinskemu ljudske«« odboru.
8. člen
Za delno kritje proračunskih ,j datkov bo občinski ljudski o<«% najel posojilo iz občinskega inve-cijskega sklada.
sojilo do višine 30,000.000 din.
10. člen	,
Ta odlok velja od dneva 0,.jP' v »Glasniku«, uradnem ves«P ^ okraja Ljubljana in se uporab«!
1. januarja 1958.
Atov. 01-2173/1-58.
Ljubljana, dno 17. aprila	'
Predsednik .i^r« občinskega liudskcgn 01 Stone Komun 1. r'
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV
po delih
DOHODKI
1.	del — Dohodki iz gospodarstva ......	46,921.000 din
2.	del — Dohodki od prebivalstva..... 140,486.000 „
3.	del — Doliodki drž. organov in zavodov .	460.000 „
4.	del — Ostali dohodki.................. 590.000 „
5.	del — Sredstva iz posojil...................*	4,278.000 „
6.	del — Proračunski presežek iz leta 1957 .	8,836.000 „
8. del — Udeležba na investicijskem skladu	2,850.000 „
Skupaj dohodki ... 204,421.000 din
IZDATKI
1.	del	—	Prosveta in kultura ...»»»•	27,844.000	din
2.	del	—	Socialno skrbstvo ..,«»,«»	16,300.000	„
3.	del	—	Zdravstvena zaščita . . . « , « .	3,800.000	„
5.	del — Državna uprava	36,506.000 „
6.	del	—	Komunalna dejavnost . . . . « .	31,080.000	„
7.	del	—	Negospodarske investicije ....	3,500.000	„
8.	del	—	Dotacije........................... 71,432.000	„
9.	del	—	Obveznosti iz posojil	in garancije	1,400.000	„
10. del	—	Proračunska rezerva................ 12,559.000	„
2.	člen
Presežek dohodkov nad Izdatki, ki ga doseže finančno samostojni zdravstveni zavod, se porazdeli v smislu odloka o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14/53) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s . samostojnim financiranjem (Ur. list LRS št. 16/56).
3.	člen
Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1958 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za druž-• beni plan in finance občinskega ljudskega odbora Moravče.
4.	člen
Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni
krediti, se morejo izvršiti le po prejšnji potrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO Moravče.
5.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju 8o četrtletnega, plana proračunske rezerve proti naknadnem poročanju občinskemu ljudskemu odboru.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958.
Moravče, dne 4. aprila 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Martin Klopčič 1. r.
Skupaj Izdatki . . . 204,421.000 din
350.
n ~hor proizvajalcev občinskega hujskega odbora Ljubljana-Bcži-{j Ql* je na svoji seji dne 1. septem-
- 1958, na podlagi I. odstavka 137. ena zakona o volitvah in odpoklici odbornikov ljudskih <>dlx Wt-1. LRS št. 25/57) sprejel
borov
ODLOK
0 razpisu nadomestnih volitev 1. člen
v hazpigejo se nadomestne volitve )jn ?o°r proizvajalcev občinskega gr j e8a odbora Ljubljana-Beži-
str'7 v Proizvajalski skupini indu-' vola®’.*rgovine in obrti v naslednjih 1 n'h enotah:
le ' v volilni enoti štev. 6, ki ob-tir-L '*el podjetja Industrije za 35 klrczveze Ljubljana, Linhartova t,ji ker je prenehal mandat odborih „u tega zbora tov. inž. Pipan V^Koslavu. ki je bil izvoljen v tej
tv?, v v°lilni enoti štev. 23, ki ob-Proizvajalce podjetij:
*■ Ljubljanske mlekarne, Ljub-. Jjuna, Vodovodna c. 94;
•	Drogerija, Titova C. 53j
•	Blisk, Titova c. 47;
■ Rožnik, Bežigrad 13;
•	Rožnik, Titova c. 37b;
•	Rožnik, Titova c, 89;
</ Rožnik, Titova c. 87; n" Rožnik, Ježica 56;
In tr>iinik' Stožice 175;
1i *urrnoniku. Titova c. 41; m šivalnica, Titova c. 93;
13 A?Vnrna- Bežigrad, Titova c.; u 5,'oenik, Titova c. — Buffet;
15' Gostišče Planica, Titovo 95;
t>os<išče Fortuna, Vodovodna 16 resta 26=
l7' gostišče ob Savi, Ježica;
IR r(°stišče Korošica, Titova 58;
19	i>*.yiSČe Stadion, Titova c. 84;
20	i■■ e Rašica, Titova c. 166:
' gostišče Ruski car, Mala
vas
81.	pCv_	16;
,)<)s1išče Zadružni dom, Sav-
22.	Gostišče Hmelj niki, Tomačevo štev. 9;
23.	Gostišče na Brinju, Vodovodna c. 44;
24.	Gostišče Bežigrajski hram, Hranil niška 1;
25.	Gostišče Janševa klet, Janševa 15;
26.	Restavracija Gospodarsko razstavišče, Titova c. 48;
27.	Gostišče Pod I.ipco, Stožice 40;
28.	Kunstelj Angela, Ježica 6;
29.	Gostišče Pri Posavcu, Tomačevo 32;
30.	Gostišče Tavčarjev dvor, Ježica 66;
31.	Gostišče pri Alešu, Ježica 40.
V navedeni volilni enoti je prenehal mandat izvoljenemu odborniku inž. Slanovec Tatjani.
2.	člen
Volitve bodo v petek 17. oktobra 1958.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, v podjetjih, ki sestavljajo volilni enoti in na občinski deski.
Štev. 01-3707/1-58.
Ljubljana, dne 8. septembra 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Ljubljana-Bežigrad Stanc Koman 1. r.
OBČINA MORAVČE
351.
Na podlagi 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/56) ter 26. člena statuta občine Moravče je občinski ljudski odbor Moravče na seji občinskega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 4. aprila 1958 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Moravče za leto 1958
1. člen
r,). ®>r°ra6un občine Moravče za leto 1958 s posebnimi prilogami
• Občinski proračun: dohodki v znesku • ll. p lz,lutki v znesku
‘"'‘račune finančno samostojnih zavodov: doliodki v znesku lil p lz,*lltki v znesku
, "'di^čune proračunskih skladovi l dohodki v znesku 8 izdatki v znesku
28,440.000	din
28.440.00	„
3.364.000	din
3,364.000	„
9,958.000	din
9,958.000	„
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELHI
Dohodki
1.	del	—	Dohodki	iz gospodarstva......... 2,036.000	din
2.	del	—	Dohodki	od prebivalstva......... 22,333.000	„
3.	del	—	Dohodki	drž. organov in	zavodov	.	.	.	150.000	„
4.	del — Ostali dohodki......................... 2,835.000 „
5.	del	—	Sredstva	iz posojil............... 937.000	„
6.	del	—	Presežek	dohodkov nad	izdatki	....	149.000	„
Skupaj dohodki . » . 28,440.000 din
Izdatki
1.	del	—	Prosveta in kultura.................... 9.018.000	diu
2.	del	—	Socialno skrbstvo...................... 1.340.000	„
3.	del	—	Zdravstvena zaščita.................... 4,520.000	„
5.	del	—	Državna uprava......................... 5,788.000	„
6.	del	—	Komunalna dejavnost.................... 3,516.000	„
7.	del	—	Negospodarske investicije................ 740.000	„
8.	del	—	Dotacije................................. 320.000	„
9.	del	—	Obveze iz posojil in garancije ....	220.000	„
10. del	—	Proračunska rezerva.................... 2,978.000	„
Skupaj izdatki . . . 28,440.000 din
OBČINA KAMNIK Razpis
Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kamnik
razpisuje
dve delovni inesli zn tajnika obeh osnovnih šol v Kamniku
Pogoji: popolna srednje šolska izobrazba ali nižje šolska izobrazba z vsaj 5-letno prakso v pisarniških poslih.
Nastop službe takoj.
Ponudbe s podatki o zadnjem službovanju in življenjepisom je dostaviti do 20. septembra 1958 tajništvu ObLO Kamnik.
Komisija
za uslužbenske zadeve
i
OBČINA LJUBLJANA-CENTER Obvestilo
Od 1. septembra 1958 dalje posluje oddelek zn notranje zadeve Obl .O Ljubi jann-Center v Kotnikovi ulici št. 6/III.
Poleg notranjih zadev, ki so že v občinski pristojnosti, so s predpisi o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov prenesene iz dosedanje okrajne pristojnosti na občinski ljudski odbor še zadeve:
1.	izdajanje osebnih izkaznic;
2.	izdajanje dovoljenj za pobiranje prostovoljnih prispevkov na območju občine;
3.	prijave prireditev, za katere ne veljajo določila zakona o društvih. zborovanjih in drugih javnih shodih;
4.	izdajanje dovoljenj za prevoz oseb s tovornimi avtomobili;
5.	izdajanje dovoljenj za zažiganje kresov, metanje raket, prirejanje baklad, ognjemetov in podobnih prireditev.
Vse organizacije in državljani naj se v vseh primerih zadev s področja notranje uprave obračajo od 1. septembra t. 1. dalje na oddelek za notranje zadeve v Kotnikovi ulici 6/111.
ObLO Ljubljana-Center Tajništvo
Razim
Komisija za uslužbenske zadeve pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Center razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	Načelnika oddelka za notranje zadeve;
2.	Načelnika oddelka za zdravstvo in socialno skrbstvo;
3.	Pravnega referenta;
4.	Upravnega referenta;
5.	Referenta za šolstvo;
6.	Referenta za predvojaško in naborno evidenco;
7.	Referenta zn narodno obrambo;
8.	Referenta za zdravstvo;
9.	Referenta za plan;
10.	Referenta za sklade;
11.	Več administrativnih moči.
Pogoji:
od t do 3 — pravna fakulteta;
od 4 do 10 — popolna srednja šola po možnosti s prakso;
^ 11 — srednja ali nepopolna srednja šola s prakso.
Kolkovane prošnje z življenjepisom dostavite občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Center — Kresija, soba št. 24, najkasneje do 21. septembra 1958.
Komisija
za uslužbenske zadeve
STKAN 338
/
GLASU
G
OBČINA LJUBLJANA-MOSTE
Ktizgaas
Občinski ljudski odbor Ljubi jaua-Moste razgrinja zu javni vpogled na osnovi 14. člena zakona o urbanističnih projektih (Ur 1. LRS št. 22-127/58) in po sklepu skupne seje obeh zborov ljudskega odbora z dne 4. septembra 1958
osnutek programa za razvoj in urbanistično ureditev Centru občine, severni del Kodeljevega, Zelene jame, Jarš in Fužin.
Program je razgrnjen za javni vpogled v prostorih občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste, Zaloška cesta 5ta, soba št. 1 med uradnimi urami od 8 do 12 ure.
Predlog programa bo razgrnjen tri mesece, vključno do 6. septembra 1958. V tem času lahko dajo svoje pripombe državni organi, zavodi, strokovne organizacije, stanovanjske skupnosti in vsi državljani.
Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste
OBČINA LJUBLJANA-VIČ Razpis
Komisija za uslužbenske zadeve ri občinskem ljudskem odboru jubljana-Vič
razpisuje
na podlagi 164. člena zakona o javnih uslužbencih (Ur. 1. št. 53/57) delovno mesto
1.	pravnega referenta — referent 1. vrste pravnik;
2.	računovodje — najnižji naziv računovodja;
3.	pomočnika vodje pisarne — najnižji naziv pomožni pis. referent;
4.	pisarniškega uslužbenca — najnižji naziv pomožni pis. referent;
5.	do e strojepiski II. razreda.
Plača in položajna plača v smislu
določil zakona o javnih uslužbencih.
Pravilno kolkovane prošnje opremljene z življenjepisom se vlagajo pri občinskem ljudskem odboru Ljubljarta-Vič, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7/11. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi v »Cdasniku« OLG.
Komisija za uslužbenske zadeve
OBČINA LOGATEC Rozois
Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odboru Logatec razpisuje na podlagi 33., 36. in 164. člena zakona o javnih uslužbencih
delovno mesto tajnika občinskega . ljudskega odbora Logatec
Pogoji: visoka strokovna izobrazba ali vsaj srednja strokovna izobrazba z najmanj petletno prakso v upravni široki.
Prošnje s podatki o dosedanjem službovanju • in življenjepisom vložite do 30. septembra 1958 pri Tajništvu ObLO Logatec.
Komisija za uslužbenske zadeve
Zaključni račun čevljarstva »ZMAGA«, Ljubljana, Igriška 3
AKTIVA	BILANCA oa dan 31. decembra 1953	PASIVA
ZbD. Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zap. Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna		Viri osnovnih	
ln izločena sredstva		m izločenih sredstev	
			623
1.	Osnovna sredstva 2.	Investicije v teku	623	2. Investicijsko posojilo za	
1. Izločena sredstva ln dru-		3. Razni skladi	1.5G3
ga Investicijska sredstva	203	4. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje investicij	—
		5. Drugi viri financiranja	
		investicij	—
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
		6. Banka - kredit za obrat-	
4. Skupna obratna sredstva	3.451	na sredstva	1.125
		1. Sklad obratnih sredstev	1.446
		8. Investicijsko posojilo za	
		obratna sredstva	
		8. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstva v obračunu		Jltve	—
ln dviga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
		In druga pasiva	
8. Kupci iti druge terjatve	622	10. Dobavitelji In druge	
6. Druga aktiva		obveznosti	142
		11. Druga pasiva	
Skupaj:	4.901	Skupaj:	4.901
Računovodja'	Predsednik UO	Direktor:
Marica Mravljak	Danilo Bosnlč	Leopold Trdan
Zaključni račun trgovine »KERAMIKA«, Ljubljana, Nazorjeva 8
Planirani promet Je bil dosežen s 162 %. Zaposlenih Je bilo 13 oseb.
AKTIVA	BILANCA na dan 3L decembra 1951	PASIVA
gj*' Naziv postavke	Znesek v 000 din	'5®0' Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In izločena sredstva 1.	Osnovna sredstva 2.	Investici.e v teku	1.191	A. Viri osnovnih m Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev L Investicijsko posojilo za	1.175
1. Izločena sredstva ln dru-	1.353		3.419
ga Investicijska sredstva		4. Dolgoročno posojilo za	
B. Obratna sredstva i. Skupna obrams sredstva	3.039	financiranje Investicij 1 Drugi viri financiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obratna sredstva	16 8.900
		T. Sklad obratnih sredstev	441
/ C. SredstvN v obračunu		8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 0. Pasivne časovne razmejitve	-
in tru-^a aktivi		C. Viri sredstev v obračunu	
1. Kupci in druge terjatve	5.465	ln druga pasiva 18. Dobavitelji tn druge	
6. Drugo aktiva	B17	obveznosti	1.464
Skupaj.	17.885	H Druga pasiva Skupaj:	2.470 17.885
Računovodjai	Predsednik UOl	Direktor:
Milka Zajc	Ana Hrabar	Bori* Beretlč
Zaključni račun podjetja »SANITARIA«, Ljubljana, Miklošičeva
Podjetje sc bavl s prodajo zaščitnih sredstev za delavec pri delu in sanitet? materiala. Zaposluje 7 oseb. Plan je bil prekoračen za 3%. Obveznosti do drut^ft skupnosti so bile poravnane.
BILANCA na dan 31. decembra 1951
Za p. št.
Naziv postavke
A. Osnovna in tzloče la sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investiriie v teku
3.	Izločena sredstva In druga investicijska sredstva
B. (II.ral.la sredstva i. Skupne obratna sredstvo
C. Sredstva v obračune in druga aktiva
1. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiva
Skupaj;
Znesek v COO din
103
611
16.102
10.903
27.719
Zap.
št.
Naziv postavke
znest
v 004
A. viri osnovnih In izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Investicijsko posojilo za osnovna sredstva
3.	Razni skladi
L Dolgoročno posojilo za financiranje investicij
5.	Drugi viri financiranja investicij
B. Viri obratnih sredstev
6.	Banka - kredit za obratna sredstva
T. Sklad obratnih sredstev
8.	Investicijsko posojilo za obratna sredstva
9.	Pasivno časovne razmejitve
C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva
10.	Dobavitelji in druge obveznosti
11.	Druga pasiva
Skupaj:
7.J*
27.1*1
Računovodja; Malči ZdeSar
Predsednik UO;
Rajku Karič
Direktor:	.
Franc Dermasd*
Zaključni račun GOZDNIH SEMENARN IN DREVESNIC, Meni'
m
Podjetje se sestoji iz obratov: Semenarne, Drevesnice in ekonomije v š* drevesnice v Komnu, Preddvoru, Mariboru, Murski Soboti, Škofji Loki ter pr0 letno okrog 10.000 k« gozdnega semenja in 5,000.000 sadik za pogozdovanje in pa'' . nasade. Izvaža gozdno seme predvsem v Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo 0] !ls gljo, sadike pa v Avstrijo. Vrednost izvoza 13,000.000. Indeks izvozu v prime" |stv letom 1956 119. Povprečno zaposlenih 125 oseb.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	zn<? V 000
A. Osnovna		A. Vlil osnovnih	
ln ul oče na sredstva		ln Izločenih sredstev	3)l#
1.	Osnovna sredstva 2.	Investicije v teku	35.C47 2.257	l Sklad csnovnlh sredstev 3. Investicijsko posojilo za	
			
S. Izločena sredstva ln dru-			21 f
ga investicijska sredstva	11.112	4. Dogoročno posojilo za	
		financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja	2.1’
		Investicij	
B. Obi at na sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	•f
1. Skupna obratna sredstva	23.457	na sredstva	
		7. Sklad obratnih sredstev	IV*
		8.	Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9.	Pasivne časovne razme-	1
C. Sredstva v obračunu		Jitve	
in druga aktiva		C, Viri sredstev v obračunu	
8. Kupci in druge terjatve		In rii iga pasiva	
	n.007	10. Dobavitelji in druge	.ti
- 8. Druga aktiva	9.728	obveznosti	‘■S
		11 Druga pasiva	
Skupaj:	90.208	Skupaj:	
Računovodja:
Anton Koželj
Predsednik UO-Slavno Zaletelj
Direktor:
Ing. Drago JUS^11
Zaključni račun obrtnega podjetja »ZIDAR«, Ljubljana, Kotnikov9
Proizvodni plan je podjetje doseglo 114%. Cisti dohodek pa je podjetje jLI 113,5 %. Povprečno te bilo v letu 1957 zaposlenih 55 delavcev in uslužbenk
4 vajenci.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
Zap.
št.
Naziv postavke
Znesek v 900 din
A. Osnovna m Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	investicije v teku
$. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva
B Obratna sredstva L Skupna obratna »redstva
C. Sredstvi v obračunu In druga aktiva
e. Kupci m druge terjatve 6. Druga aktiva
Skupaj:
2.021
737
889
4.834
4.251
13 352
Zap.
St.
Naziv postovke
A. Viri osnovnih In izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Investicijsko posojilo za osnovna sredstva
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij
8. Drugi vin financiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
6. Banka - kredit za obratna sredstva
f. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 8. Pasivno časovne razmejitve
C. Viri tredsiev v obračunu ln druga pasiva
10. Dobavitelji In druge obveznosti tl Druga pasiva
Skupaj:
tfi'
S I
9 «■
z
l.

Računovodja:
Avgust Sotlar
Predsednik UOl
Ivan Ko*
Direktor:
Viktor Bel«r*
GLASNIK
pzaključnl račun SODARSKE ZADRUGE, Tacen, Ljubljana-Sentvld
je bilo ustanovljeno kot obrtna zadruga leta 1909, nakar jo leta 1955 prešlo t(fnT”slovanje socialističnega podjetja. Predmet poslovanja je izvrševanje eodarsk« iSl karih Lctni Plan JC bil količinsko presežen za 26 %, dočim je bil vrednostni zaradi “•Pogodb samo za 8 %. Povprečno zaposlenih je bilo v letu 1937 <8 oseb. Izdelke ""vdajamo na domačem trgu, delno pa preko izvoznih podjetij v inozemstvo.
i^TIVa
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
K"'
Naziv postavke
A. Osnovna m Izločena sredstva
ž1 p snovna sredstva J investicije v teku * “ločena sredstva in dru-s® investicijska sredstva
Obratna sredstva *■ Skupna obratna sredstva
Sredstva v obračunu lu druga aktiva
S' kupci m druge terjatve ' °ruga aktiva
Skupaj:
Znesek v 000 din
11.279
458
4.743
45.114
2.297
164
44.025
žap.
št.
Naziv postavke
Znesek v 000 din
A. Viri osnovnih In izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Investicijsko posojilo za osnovna sredstva
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročno posojilo za financiranje investicij
8. Drugi viri financiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
6.	Banka - kredit za obratna sredstva
7.	Sklad obratnih sredstev
8.	Investicijsko posojilo za obratna sredstva
0. Pasivne časovne razmejitve
C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
10. Dobavitelji in druge obveznosti
11 Druga pasiva
Skupaj:
9.183
1%
458
12'020
9.319
13.867
7.570
64.023
Zaključni račun podjetja »AVTO-SERVIS«, Ljubljana, Prešernova 42
Podjetje se ukvarja s servisnimi uslugami motornih vozil Tomos-Puch, Zastava »Fiat-«. Nadalje izvršuje podjetje vsa tapetniška, ličarska, kleparska ln električar ska dela. za vse vrste vozil. Zaposlenih je bilo 78 delavcev in 41 vajencev. Proizvodni načrt Je bil prekoračen za 26 %.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Za p Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna		A. Viri osnovnih	
lil Izločena sredstva		m Izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva 8. Investicije v teku S. Izločena sredstva ln druga investicijska sredstva	17.420 2.091	1.	Sklad osnovnih sredstev 2.	Investicijsko posolilo za osnovna sredstva 3.	Razni skladi 4.	Dolgoročno posojilo za	17.055 363 8.877
*		financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja	-
		investicij	-
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
4. Skupna obratna sredstva	27.720	na sredstva	9.023
		7.	Sklad obratnih sredstev 8.	Investicijsko posojilo za	6.772
		obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme*	“
C. Sredstva v obračunu		jitve	-
in druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
6. Kupci ln druge terjatve		in druga pasiva	
	14.847	10. Dobavitelji ln druge	
6. Druga aktiva	118	obveznosti	20.007
Skupaj:		11 Druga pasiva	95
	62.196	Skupaj	62.186
Računovodja:
.tanko Štirn
Predsednik UO:
Anton Kovič
Direktor:
Franc Krcč
i^k|jllčnl račun trgovskega podjetja sULAKA«, Stari trg pri Loža *tvsnit se je napram letu 11.56 v letu 1957 povečal za 11 %. Kredit za obratna sred-1 povečan. V letu 1958 pa se bo podjetje s priključitvijo zadružnih trgovin .	močno povečalo.
RaCunovodja:
Rudi Žitko
Predsednik UO: Franc Blatnik
Direktor: Rafael Simčič
Zaključni račun gradbenega podjetja »BEŽIGRAD«, Ljubljana
Podjetje Je pri realizaciji 90.142.331 napravilo 8,154.809 din čistega dobička. Od tega je dalo v svoje sklade 6.269.288,- Povprečno je bilo zaposlenih 95 delavcev.
BILANCA na dan 31. decembra 1957			PASIVA	AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957			PASIVA
P. Naziv postavke	Znesek v 000 din	Na/iv postavke	Znesek v 000 din	i	’ftP Naziv postavke	i Znesek v 000 din	7HP Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna		A. Viri osnovnih	i	A. Osnovna		A. viri osnovnih	
tr Izločena sredstva		ln izločenih sredstev		In Izločena sredstva		in izločenih sredstev	
Ponovna sredstva ^»tieije v teku g^Čena sredstva in dru-Ihvestlcijska sredstva	319 494	1.	Sklad osnovnih sredstev 2.	Invcstlci.sko posolilo za osnovna sredstva 3.	Razni skladi 4.	Dolgoročno posojilo za	319 739	1.	Osnovna sredstva 2.	Investicije v teku 3.	Izločena sredstva ln droga investicijska sredstva	18.594 3.752	1.	Sklad osnovnih sredstev 2.	Investlcbsko posojilo za osnovna sredstva 3.	Razni skladi 4.	Dolgoročno posojilo za	6.550 11.795
		financiranje investicij	—			tinancitimje investicij	12.042
		5. Drugi vili financiranja				3. Drugi viri financiranja	
		Investicij	-			tnvestlci;	/ '
**• Obratna sredstva		B. Vin obratnih sredstev		B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
^kunna obratna sredstva		6. Banka - kredit za obrat-				6. Banka - kredit za obrat-	
	3.351	na sredstva	4.297	4. Skupna obratna sredstva	20.526	na sredstva	4.012
		I Sklad obratnih sredstev	16			7. Sklad obratnih sredstev	4.372
		8. Investicijsko posojilo za				8. Investicijsko posojilo za	
		obratna sredstva				obratna sredstva	
Sredstva v obračunu		9. Pasivne časovne razme-				9. Pasivne časovne razme-	
		lltve	—	C. Sredstva v obračuni.		Jitve	5.48?
•n druga aktiva		C. Viri srvd»tev v obračunu		ln druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
		in druga pasiva	\	5. Kupci ln druge terjatve		In dinga pasiva 10. Dobavitelji ln druge	
h,.PCI ln druge terjatve	. 18	10. Dobavitelji in drage			5.772		
blta aktiva		obveznosti	811	8. Druga aktiva	4.144	obveznosti	8.5.30
		il Druga pa.iva				11. Druga pasiva	
^	Skupaj:	6.182	Skupaj:	6.182	Skupaj:	52.798	Skupaj:	52.788
Računovodja:
'm' Zabukovec
Predsednik UO:
Jožefa Barago
Direktor:
Aloir Mlakar
1'
Računovodja: Vera Novak
Predsednik UO: Martin Hajdinjak
Direktor: Sedlar Jože
^?fll Zaključni račun ŽELEZNIŠKE TISKARNE, Ljubljana
7’^'benjenc razvrstitve proizvodnih predmetov Je bil načrt dosežen po 90 %, doti m je bil po vrednotiti! dosežen 104,2 %. V podjetju je bilo po-vPreČno zaposlenih delavcev in nameščencev 104 ln l vajenec.
> '"v/	BILANCA na dan Sl. decembra 1952	PASIVA
%
Zaključni račun ČEVLJARSKE ZADRUGE, Ljubljana, Zaloška 10
Podjetje je doseglo 11,289.823 din realizacije. Napram letu 1956 Je Išta povečana za 50 %. Zaposlenih je bilo povprečno 16 delavcev, 3 vajenci in 1 honoraren.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
postavke
i Znesek v 000 din
Za p. St.
Naziv postavke
Znesek v 000 din
tu .JV Osnovna , 0 '°frena sredstva
kS$,eT,aelkV2
teku Jstva ... stlcijska sredstva
<6°ln‘v^.."re<,Ktva ln dru-
' R'
;l t a,	sredstva
SltUDn
'	obratna sredstva
Srcn
v obračunu
te«**
aktivi*86 ter)atve Skupaj:
^n°»odja:
Topiak
A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev L Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi I. Dolgoročno posojilo zn financiranje Investicij 1. Drugi ylri financiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
8. Banka - kredit za obratna sredstva
7.	Sklad obratnih sredstev
8.	Investicijsko posojilo zn obratna sredstva
9.	Pasivne časovne razmejitve
C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva
10.	Dobavitelji in druge obveznosti
11.	Draga pasiva
Skupaj
35.077
4.260
24.268
2.016
24.233
9.094
1.670
96.520
Predsednik UO: Marjan Porenta
Direktor:
Milan Košir
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v ooo din
A, Osnovna		či. Viri osnovnih	
In izločena sredstva		in Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva 3. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln dru-	401	1.	Sklad osnovnih sredstev 2.	InvestieUsko posojilo za osnovna sredstva	301 100 1.156
<ža Investicijska sredstva	m	4. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja	—
		investicij	—
B. Obratna sredstva		U. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
4. Skupna obratna sredstva	82	na sredstva	600
		7. Sklad obratnih sredstev 1. Investlcl sko posojilo za	883
			
		obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme-	—
C. Sredstva v obračunu		Jitve	—
in druga aktiva		C, Vili sredstev v obračunu	
6. Kupci ln druge terjatve		m druga pasiva	
	870	10. Dobavitelji In druge	
8. Druga aktiva	1.747	obveznosti	368
Skupaj:		ll Druga pasiva	
	2.008	.	Skupaj:	2.908
Računovodja:
Jelka Pesek
Predsednik UO:
Malo Skrlec
Direktor: Jože Lekše
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Cerknica
Zaključni račun Je bil potrjen na občnem zboru dne 16.111. 1953. Plan cctlotneRa dohodka je bil Izpolnjen s 1.43 %. Povprečno Je bilo zaposlenih 40 delavcev ln uslužbencev ter 5 vajencev. Vse obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu porav-narte.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	'stf>‘ Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna to Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
		1. Sklad osnovnih sredstev	18.623
t. Osnovna siedslva	19.564	1. Investicijsko posojilo za	
2. Investicijsko posojilo za	1.466	osnovna sredstva	941
3. Izločena sredstva in dru-	25.354	3. Razni skladi	29.181
ga Investicijska sredstva		L Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 8. Drugi viri financiranja	-
			
		Investicij	1.466
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat«	
L Skupna obratna sredstva	22.398	na sredstva T. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za	17.650 2.753
		obratna sredstva 1. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva		Jltve C, Viri sredstev v obračunu	121
		In druga pasiva	
5. Kupci ln druge terjatve	12.603	10. Dobavitelji ln druge	3.812
0. Druga aktiva	1.108	obveznosti	
		tl. Druga pasiva	7.946
Skupaj:	82.493	Skupaj:	82.493
Računovodja:	Predsednik UOi	Direktor:
Ivanka Lavrenčič	Frani: Kranjc	Milan Mulec
GLASNIt
Zaključni račun kamnoseškega podjetja »MARMOR«, Ljubljana,
Resljeva 38
Podjetje je v sestavu dveh obratov. V obratu Ljubljana sc vršijo vsa kam nosek dela; v obratu kamnolom Podpeč [ta pridobivanje marmornih blokov in vseh vt gradbenega materiala Iz naravnega kamna. Načrtni plan Je bil dosežen 155JU Doseženi bruto produkt znaša 58 688.000 din. Zaposlenih Je bilo 44 delavcev, 4 u811
bcnci ln $ vajenci.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1951	PASI'1'1
Zap.
St.
Naziv postavke
a. Osnovna In Izločena sredstva
1. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva
C, Sredstva v obračunu In druga aktiva
8. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiya
Skupaj:
Znesek
v 000 din
12.921
7.330
15.452
4.578
1.1.32
41.413
Zap.
št.
Naziv postavke
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
1. Sklad osnovnih sredstev
1. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročno posojilo za financiranje investicij
5.	Drugi tiri financiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
6.	Banka - kiedit za obratna sredstva
7.	Sklad obratnih sredstev
8.	Investicijsko posojilo za obratna src-Uva
9.	Pasivne časovno razmejitve
C, Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji In druge obveznosti ll Druga pasiva
Skupaj:
Znese* v 009 »J
11.911
1S.»»
8.550
7,151
2.3 H 41.41»
Računovodja: Marija Sušnik.
Predsednik UO:
Ludvik Babnik
Direktor:
Janko Valant
Zaključni račun LESNE INDUSTRIJE, Polhov gradeč
Realizacija je znašala 134,101.051 din, plačni sklad 8,120.000 din, plače nad TP 1,116.000 dinarjev. Povprečno Je bilo zaposlenih 71 delavcev, B vajencev In 5 uslužbencev.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1951	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	gtP'- Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
In Izločena sredstva	34.392	l. Sklad osnovnih sredstev	33.333
l. Osnovna sredstva		L Investicijsko posojilo ta	
1. Investicije v teku	19	osnovna sredstva	494
S. Izločena sredstva In dru-	11.273	8. Razni skladi	11.826
ga Investicijska sredstva		4. Dolgoročno posojilo za tmanclvanje investicij 8. Drugi viri financiranja	
			
		Investicij	84
B. Omama sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
i. Skupna obratna sredstva	28.646	na sredstva T. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za	9.618 24.028
		obratna sredstva	
		1. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstva v obračunu		jltve	404
ln druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
		In druga pasiva	
8. Kupci In druge terjatve	9.657	10. Dobavitelji ln druge	6.927
1. Druga aktiva	5.900	obveznosti	
		ll. Druga pasiva	1.G72
Skuoaj:	89.887	Skupaj:	89.887
Računovodja:	Predsednik UO:	Direktor:
Antonija Rus	Anton Rus	Franc Nagode
Zaključni račun LESNO PREDELOVALNEGA PODJETJA, Zagorje
ob Savi
Podjetje zaposluje 34 delavcev, 7 uslužbencev ln ll vajencev, skupno 52. Podjetje Ima v svojem sklopu 4 obrate ln sicer: mizarsko delavnico, roletarsko delavnico ter 1 žagarska obrata. DS podjetja šteje 15 članov.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957	PASIVA
^jjp’ Naziv postavke	Znesek v 000 din	^®p’ Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
	1.377	t. Sklad osnovnih sredstev	8.380
l. Osnovna sredstva		L Investicijsko posojilo ta	
2. Investicije v teku		osnovna sredstva	247
3. Izločena sredstva In dru-	1.196	8. Razni skladi	3.645
ga Investicijska sredstva		L Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja	750
			
		Investicij	
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
L Skupna obratna sredstva	11.047	na sredstva 7.	Sklad obratnih sredstev 8.	Investicijsko posojilo za	5.870 3.587
		obratna sredstva Š. Pasivne časovne razme-	
C, Sredstva v obračunu ln druga aktiva		jltve C. Viri sredstev v obračunu	
		In druga pasiva	
8. Kupci In druge terjatve	4.695	10. Dobavitelji In druge	5.708
6. Druga aktiva	382	obveznosti	
		II. Druga pasiva	510
Skupaj:	27.697	Skupaj:	27.697
Računovodja:	Predsednik UO:	Direktor:
Angela Logar	Leopold Drnovšek	Rudolf Ule
Zaključni račun mizarskega obrtnega podjetja »TRNOVO«, Ljubiji
Trnovski pristan 20a
Zaposlenlih je bilo povprečno 28 ljudi, promet je znašal 22,346.100 dinarjev, pr* jo bil plan presežen za 7%.
BILANCA na dan 31. decembra 1957	FAi®*1
AKTIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 dtn	7£P' Naziv postavko	V 00» ^
A. Osnovna		/V. Viri osnovnih	
In Izločena sredstva	8.432	In izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev	6.00»
1. Osnovna sredstva		2. Investicijsko posojilo za	
1. Investicije v teku		osnovna sredstva	»U
1. Izločena sredstva In dru-			2.0^
ga investicijska sredstva	1.938	4.	Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5.	Drugi vin rinanniranis	-
		Investicij	
B. Obratna sredstva		B. viri obratnih sredstev 6 Banka - kredit za obrat-	3.6«« 2.1«»
L Skupna obratna sredstva	6.191	ra sredstvu T. Sklad obratnih sredstev 8. Investlcilsko posojilo za	
			1.00»
		obratna sredstva	,	
		9. Pasivne časovne razme-	z
C. Sredstva v obračunu		jilve	
In diuga aktiva		C. Vlil sredslev v obračunu	
		ln druga pasiva	
8. Kupci In druge terjatve	3.620	10. Doibavllel.il In druge	2.5*
6. Druga aktiva	135	obveznosti	
		ll Druga oasiva	20»7
Skupaj:	20.316	i	Skupaj:	
Računovodja: Tončka Dolinar
Predsednik UO
Alojz navdaš
Direktor:
Franc Jernejčič
Zaključni račun pletilstva ROZMAN SLAVA, državni obrtni mo. Ljubljana, Gosposka 4
Podjetje Jc bilo ustanovljeno dne 26. decembra 1950 ^-odločbo MI,O. V Je podjetje zaposlovalo povprečno 40 delovnih moči. Dosežena realizacija Je 1 41,755.362 din ali 133.45 % naprain postavljenemu planu.	^
BILANCA na dan 31. decembra 1957	pA
AKTIVA
Zap.
St.
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
l. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku *. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva i. Skupna obratna sredstva
Znesek
v 000 din
0.190
3.417
34.370
C. Sredstva v obračunu In druga aktivu
8. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva
Skupaj:
4.304
581
48.702
Zap.
St.
Nuz'v postavko

A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Investlcilsko posojilo za osnovna sredstva
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij
8. Drugi viri financiranja Investicij
B. Viri obratnih iredstev
6. Banka - kredit za obratna sredstva
T. Sklad obratnih sredstev
8.	Investicijsko posojilo za obratna sredstva
9.	Pasivno časovne razmejitve
C. Viri iieilulev v obračunu lu druga pasiva
10. Dobavitelji ln drugo obveznosti
ll Drug« pasiva
Skupaj:
7.»''
I,
ll
' li
t
;.1$ 'i
i
* 'tl

»»•7 n
Računovodja:
Francka Bernik
Predsednik UO: Manca Žnidar
l)lrekW:
zine6
Slava itozn