■F praznikov. sobot, nadel) PROSVETA C—lhunw.00 tog^^-gCHICAOO. 1LL, ČETRTEK. M. SEPTEMBRA (SEPT. «). 1*41 j SubttrtpUon M00 Y«.rly , *TEV—NUMBER IW GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in uprevnflkl p« J«torl: 1667 South Lawndalo Am Offtoo of Publloatloo: S66T South Lawndala Am Talophono, Ročk wo 11 —■———' -----. ---T * Acceptanee ter mallint at »podal rato of posta«« provided lor hi eection 1106, Act of Oct 1. 191T, authoriaod on Jun« Grill 154. Izvoljen Molek. javil pred reporterji, da pari tik i ne smejo počivati in da mora biti stavka končana. » i i mciu, je ueiai urcuaeui katera je pri zadnjih ož-1 Predsednik gl. gospodarskega UPrevaiati morajo material, volitvah porazila starega gl. odseka. Petrovič soglasno izvo-' — - ' gtnika Johna Terčlja. Min-1 ljen. Aid iz Chicaga^kj. j« kapdi- ike vojak«, j« naznanilu o e! tov v "Parniki morajo biti v pro» metu," je dejal predaednik. ki ga potrebujejo ameriške obrambne industrije, in bojno opremo Veliki Britaniji in drugim dr- voljena st« pri prvfli vo-1 žavam, Iti se bore proti osišču." i«jih volitvah umakniU lit h z 207 , , , bndidaturo. Loirich 197-Vrše se oije voli- Posredovalni odbor je posUl ^riktne podpredsednike|tve med Olipon, in Lischem, ki uliizvoljeni: Joe Culkar za ctobita enako število glasov,i, - . fcrikt, Jo.. Maglich za 2. vsak po 164. Vrše se druge ožje * Irtkt. Ray Travnik za 3. dis-volitv^ pri katerih dobita Olip » * iZS^SSSi ? ■lota Splller za 4. distrikt, 155 in Liach 173 glasov. Izvo-1prihodnJi °pndeljek' Ambrožič (soglasno) za 5. | ljen je Rudolph Llsch. Chicago, 24. sept. — Možnost Predsednik gl. nadzornega od- ^* voznikov tovor- seka. Fr. Zaitz 222, Cvetkovič n*h »vtov, članov unije ADF, se 102. Izvoljen Fr. Zali«. N« P0^' ko 86 * ^ferenca ........ Ilr . med njimi in reprezentanti de- ooiKa za L. gl. predsednika, I Predsednik gi. porotnega od- lodajalcev razbila. Vozniki ao Klancar za pomožnega taj- ^ §uiar 180, Vratarič 113 in zahtevali zvišanje pUče, kar so K, Anton Zaitz za uprVH"1,^ ZTuT, i ^voiicn Ako spor ne bo izravnan, lah-Paul Berger in L. C jjjj111 kandidaturo.) Izvoljeny Jgg^ gUvka voznikov v likt in Ed. Tomšič za 6. dis-| voljeni namestniki: Bolka za 2. gl. predsednika, *ar za n Troj John SRBSKI ČETNKI POBUAJO HRVAHIHH X 17 n IF A V S If plprtčela »torovati 13. sept. in se J K L V U J A R tivrliU v. tukajšnjem-hotelu Fort Domače vesti 8 konvencije SNPJ Plttsburgh, Pa. — Dvanajsta redna konvencija SNPJ, ki je Nacijske vojaške obla sti zahtevajo akcijo ŠTIRJE VSTASl USTRELJENI Zagreb. Hrvaška. 24. aept.— Tu je bilo nazns^jono, da »o srbski četniki ubili 18 hrvaških vojakov in šest Molkov. Cetniki so ignorirali ultifnat po nacijih kontrolirane srbske vlade, vsebujoč grožnjo, da bodo vsi postreljeni, če na bodo prišli prostovoljno iz svojih skrivališč v hribih in odložUi aroije. Vest, da so Sr^i pobili hrva-objavljena po i 50 Hrva-bili obso-iialni podpihovale!" je, ki se je nedat lbne eksplozi-pripetila v fospodarski odsek, Minka I in Ant. Smrekar za porotni Jo?. Durn in Fr. Fifolt za| odsek. tem so bile volitve zaklju- 'uetja o pomoči za stare je bila na splošno zahtevo kJjavljena in odsek za reso- je predložil novo, ki dolo-b o novem skladu za pod-^je starih članov s petcent-^'iianjem asesmenta odlo- Krvavi izgredi v Mehiki Štiri osebe ubite in šestnajst ranjenih so se pogajanja kompanijo glede centov Illinoisu in enajstih drugih državah osrednjega zapada. John 0'Brien, načelnik pogajalnega odbora vozniške unije, je za pretil z oklicem stavke, če ne bodo delodajalci revidirali svojega stališča in zvišali plače. San Diego, CaU 24. sept.— I Člani unije CIO so z veliko večino odglaaovall za oklic stav-. tiiJke P^ti Consolidated Aircraft Mexico City, 24. sept.-Stir Cq ki imt zg $750,000,000 vlad- p**»snjem asesmenta odlo-1™** £ JSLST^ ^ n'ra6il * hiU> ^ Ta resolucija je bila f**"1 Sw ^ ^ zbrali pred rezi-h^ unijo in f**oro soglasno. ^ ^ ^^nika Ca^cha v višanja plače za de^t JP resolucija, ki je biU predmestju in zahtevali odstra- na uro razbila. določa uvedbo več no- nitev generala Luisa Caberosa, Coaisville. Pa., 24. sept.—To-»tifikatov za smrtnino. direktorja vojnih industrij. Dru- vtrni Lukeewald Sttal Co., po-Vatro Grill je predložil I go poročilo, ki pa še ni bilo urad-1 dru£nica Lukens Steel Corp., je resolucijo, katero je no potrjeno, pravi, da je bilo šti- moraia Mpreti vrata zaradi ijaki odsek prej zavrgel rinajst delavcev ubitih. Luvke, katero je oklicaU unija ^loča, da se na konvenciji Cez tisoč delavcev se je zbra- CIO. Stavka je sledila sporu gle 'Pomožni urednik za angle-h0 pred rezidenco predsednika in de nagradnega sistema. Kompa-Prosvete, ki bo članUahtevalo, naj jih zasliši. Voja- nija Izdeluje pritikline za pod-^ in gl. izvršnega odse- ške straže so pričele streljati, ko mornice. V sUvki je prizadetih Kuhinja je bila artendi-1 so delavci skušali udreti v,razi.|«00 deUvcev. je predlagani angleški denco. odgovoren gl. uredniku. delavcev .o prej na-l y . 'rm)p * Luciji je bila vroča LloviH odprto pismo predsedni- \ OJOSM pripTOVe kon^no je konvencija ku, v katerem so obdolžili ge-l ® glasovala. Za reso-1 nerala Caberoaa, da daje naro-Je bl1« zidanih 140 gla- čila nespoaobnim firmam in da pr,i,IPal78. Resolucija Je je posUvil svoje sorodnike in ^J zavržena in v uredni- prijatelje na važne pozicije v to-po starem. I varnah. Dalje so ga obdolžili. da se pajdaši z odstsvlliilmi unijskimi uradniki. Delavci so zahtevali od pred ------- sednika intervencijo v kaotični ipe4ene v PWtownu. ^vnemu situaciji, ki je nasUla v vojnih megtu angleške kolonije nmrrn industrijah, obenen, pa ss Uone v Afriki ae gUse infor- w ------------I vili, da jih hoče Caberoe očrnitiUijf, kaUre je dobila Petai za gl. predaednlka l javnosti kot komunisti. l^a vlada U zanesljivih virov. T ™ Cainkar in Fr. Bol- ____ ' Sierra I^one lHi poleg zamor- ' V'|..... ft ^-----' f. - , ..... »ke republike Liberije in Ovi- Poljaki uruetU ne)š franCoake kolonija. 351 osiičnih letal y FrerU>wnu ^ druaih London, 23. sept - Od porajal^ brluk€ kolonije je v Uku Francije in prihoda prvih P«)-| ^^ utfdb ^ vojakih UU- skih vojaških leUlc*v v Anglijo,1 y vu.hy doipu> o Rjn k t"«—-—- " . I iavijajo, u« ;» ------- talski »ili, ao Poljaki razbili v o- j ^^^ v rrfttownu oja- peracijah 351 nemških in Več tiaoč vojakov j« prt- jansklh letal. 43 ps poškodovali, ^ • h dnch v Free^ Hi , i jansain iexai, k- k™--- 41o ti. Vio ujetih ru skih vojakov znaša 380,000. Od začetka vojfte ao Nemci ujeli dvs mttijon« ruskih vojakov Moskva. 24 aept —Ruske čete so začele protiofenzivo, da usta vljo prodiranje Nemcev proti Karkovu In zmanjšajo pritisk ao-vražnlka na aovjetske armade na Jugu. Protlofenzlva je v teku na frontah od Arktika do Baltiškega morja ln emol«»n*ki*ge sektorja. Srdite bitke se nadaljujejo pri l^enlngradu, Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, prsvt, da je v teh bitkah padlo 50,000 nemških vojakov v zadnjih dveh dneh. Dva regimenta nacijske pehotne divizije sta bila uničena na fronti za pa dno od Kmo-lenaka, «ietankl te divizije pa pognani cr reko Dvlno, Bovjeti priznavajo, da je |wlo->aj aovjetakih armad pri Kijevu kritičen Poveljnik teh armad je maršal Budenni. On skuša rešiti svoje armade pted uničenjem, da bodo lahko branile Karkov ln Rri Smolehaftu. Dalje ao lagubill 148 tankov, 166 težkih topov ln bt tristo motornih voail, Vaa t« ao bila razbite alt Mpl«nj«na. Ankara, Turčija« 94, sept,—Tu prevladuje mnenj«, d« bo-Bolgarija kmalu pognana v vojno pro-. ti Rusiji kot poaladlca nemškega pritiska. Sofijska vl«d« j« uveljavila nov« vojaik« odredbe Sem dospela poročila omenjajo koncentracij« Hlt)«rj«vih čet v bolgarskih prlateniščnth mestih ob Črnem morju. Motnost je, da bodo nemšk« ln bolgarsk« čete udarile preko tega morja proti Rusom, da te polaat« bogatega oljnega polja v kavkašklh pokrajinah. London, 24. aept —Angleški letalci so včeraj sp«t metali bombe na nacljska oporišča v Franciji, Belgiji in Holandlji. Drugi roji letal ao iatoČaano bombardirali nemške parnika, ki so se na-hsjsli v bližini norveškega obrežja. Zunanji minister A n t h o n y Kden Je sinoči konferlrel s tur-tttffr poslanikom, frKmif raz-govorov nI bil objavljen, toda doznava se, da sta govorils o od-nošajih med držaVima In nemškem pritisku na Turčijo sa na* daljnje vojaške in trgovlnake konce«! Je. Angleli pospešili razkladanje bojnega materiala London, 24 »ept. — Ministrstvo za vojno transportacljo Je naznanilo rešitev problema glede pospešitve razkladanja bojne opreme in materiala, ki prihaja v angleške luke iz Amartk« Nova metoda Je bila oanovana glade razkladanj« letel, mašlnertje In živela... Ta je teko učinkovita, da m letala na letališčih v nekaj urah i" i'iihodu parnlkov v luke Pomoli, ki so btlt razdejani v bombnih napadih, »o bili popravljeni. Povpi»čn! tedenski uvoz, ki uključuje tudi bojno opremo, /naša 650,000 ton Premier Churchill je nedavno dejal, da ima Anglija stalno dva tiao^ parnikov na morju in nikdar manj kot štiristo v nevarnih conah * - ■ih ■ S v- 7 ^JULaLi 'Ju,i PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OtABILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POQPORME - JEDNOTE Oie«n of aad publiahed bf Slovan« Natioaal Branil Socialf -—— 4 Naročnin« sa Zdrusene driav* (1.te- odhora 9 ^^^ —mm^m re. bt me vest preganjala in bi oaoora, . »ne imel miru £ujM takrat, ko ae jc zbiral denar aa Jtepubličansko združenje, aem daroval $15, svoj zadnji denar — seveda sem takrat delal — dočim so drugi dajali po en ali dva dolarja. Ko sem bil v Trstu, aem po možnosti vedno podpiral slovensko stvar. Ko se je po vojni ustanovila Jugoslavija, ao rekli, da je kralj demokratičen. Kako demokratičen je bil, smo pozneje čitali v več knjigah. Ko je pisatelj Adamič imel avdienco pri njem in mu je skušal razložiti težko stališče kmetov, je kralj pripomnil, da je vzrok nezadovoljnosti, ker so presiti. Čitali smo tudi, kako so razni vlsdni pisarji in ministri tako rekoč kar Čez noč postali milijonarji. In tako ae je Jugoslavija razvijala, da se je narod na debelo izkoriščal in zasužnjev^ Namesto da bi prirodne zaklade izkoriščali v korist vsega svojega naroda, so te zaklade prodajali tujim kapitalistom. Kdo je imel koristi od te kupčije? Narod gotovo ne, ker jermoral garati aa miaerno plačo, dočim kmet ni čaatokrat dobil za svoje pridelke niti toliko, da bi si soli kupil. In Jugoslavija ni revna na prirodnih zakladih —' na ži-vežnih pridelkih, lesu, premogu in kovini; v resnici je na vsem tem bogata. Vse to bogastvo je zdaj pograbil nemški ropar iz rok prejšnjih roparjev. Toda naj se vrnem k predmetu.__ Lahko bi rekel: Mila nam maj-ka, koliko "Avstrijcev" je v A-meriki! Noben narod toliko ne zatajuje svojega jezika kot mi Jugoslovani. Posebno pred prvo svetovno vojno je človek videl žalostne prizore. Ko je Slovenec vprašal za delo in je bil vprašan o narodnosti, je odgovoril: "Au-strian German". Več takih slučajev sem sam videl in slišal. Gnusilo se mi je. Zdaj, ko Hitler gazi in ropa po Evropi, se čudi naše uredništvo, da se še dobe ljudje, tudi slovenske dušo, ki pričakujejo odrešenja od Hitlerjeve% zmage. Yes, mnogi so za njegov "novi red", dasi nihče ne ve, kakšen prav za prav je ali bo ta "red". Eno je gotovo: vsi podjarmljeni narodi bodo pod gospodarstvom Nemcev, posebno pa Slovani, če zmaga Hitler. Prav zdaj se bije odločilna bitka: ali Nemec ali Slovan. Oba rušita individualno ali zasebno bogastvo. Edino demokratične dežele še hočejo obdržati privatni kapitalizem in baš zato ne bodo prišle v po-štev, ker ta sistem je doigral in dovršil svojo zgodovinsko nalogo. V Londonu sicer gojijo lepe nade in sanjajo o vrnitvi "zlatih čaeov" predstavniki raznih vlad in jezikov. Vsi ti so seveda za tako demokracijo kot je bila ob času Mussolini je vega pohoda v Etiopijo in v španski civilni vojni. Takrat se ni nihče od teh možakov skliceval na demokratične principe. Mussolinija in Hitlerja so kar odprto podpirali. Hitlerja je podprl tudi multimi-lljonar Thysaen in podpirali ao ga tudi angleški lordi, earli in toriji sploh. Zakaj so ga podpirali? "Da jih obvaruje — boljševizma." Tako sc piše zgodovina v današnjih časih v znamenju ropanja na debelo. Obetajo se nam časi, ko bo glavno vprašanje— Topovi grma na ameriški bojni ladji North Carollna pri manevrih na Atlantiku. = kruha, ne jezika. Naša podporna društva so se tudi ustanovila iz istega vzroka: za podporo in ne radi Jezika. Bodočnost je v mladini, ne v starini. Zato bi bilo priporočljivo manj konfuzi-je za mladino. Ta se nič ne briga za slovenstvo v tej deželi, ker tega sploh ne moremo pričakovati od nje. George Gornik. 403. S poti Konvcnčni dnevi so pri kraju. Z 12. konvencije SNPJ sem prejel mnogo pozdravov jn jako vesela poročila o združenju ter raznih spremembah. Jednota je bila že prej med največjimi podpornimi organizacijami, v zadnjih zgodovinskih dnevih pa je postala še močnejša. Prejel sem tudi veselo pismo od mojega nekdanjega kolega in sopotovalca br. Jakoba Stonicha. Piše, da se na konvcnciji zelo za dovoljno počuti, posebno pa med starimi znanci. Matija Pogorele. Zgodovina tanka in slovenski dijak v Bilo je pred približno 30 leti, v času rojstva avtomobila. Re ven slovenski dijak je poslal naj Woditon; je^loV/Jo generalni stab bivše avst. arma- mSm S konvencije. Piltsburgh. — V "konvenčnih opazkah" je stalo, da je pri debati o prihodnjem konvenčnem mestu igralo vlogo milwauško pivo in waukegansko mleko. Ker se je ta odbornik potegoval za Waukegan, je nekdo izmed delegatov naredil opazko, da se potegujem zato, "ker imam tam. punce." V resnici sem se potegoval za Waukegan radi lege in bližine, ne pa radi — punce. Nekatere delegatinje so smatrale tisto opazko kot — žaljivko ženskega spola, bila pa je le šala. Frank Barblč s konvencije. * Vinska trgatev društva 245 * Lawrence, Pa.—Kakor je bilo že poročano, bo naše društvo 245 SNPJ imelo vinsko tigatev v soboto zvečer, 27. septembra, v svoji lastni dvorani. Ker je to naša prva veselica to leto, vabim vse člane kakor tudi vsa bližnja društva, da nas poseUjo. Igrala bo izvrstna godba—Slovene Kings Iz Willocka. Mary Plute, tajnica. NaraaneelJIveJie dnevne delavska voeti ao v-dnavnikn "Proavetl." Ali Jih čltate vaak danf xle na Dunaju idejni načrt o avtomobilu, "ki bi mogel brez škode ali ovire prodreti v sovražne vrste in napraviti tam mnogo zmede in škode." Točen opis in malo skico — risanja ni bil zmožen — je priložil svojemu poročilu. Ker več mesecev ni dobil odgovora, se je obrnil s skromnim pismom na tedanjega predsed nika upravnegas odišča na Dunaju, g. dvornega svetnika dr. Ploja, ter ga je prosil, da se obr ne na svojega prijatelja, višjega častnika v generalnem štabu pokojnega Tomšeta, ki mu bo morebiti povedal, če je ta idejni načrt prišel na pravi naslov in če je vzbudil tam kako zanimanje. 2e po kratkih dneh je g. dvorni svetnik obvestil dijaka, da je načrt prišel sicer na pravo mesto, da se pa zaenkrat še ne more misliti na izvršitev takega načrta, ker še niso dani potrebni tehnični pogoji, posebno kar se tiče uroditve koles. Preteklo je zqpet nekaj mesecev, ko je ta slovenski dijak prišel po naključju v družbi več gospodov v tovarno avtomobilov Daimler v Dunajškem Novem mestu. Med novimi avtomobili zagleda tam naenkrat še ne dokončno izgotovljen avtomobil, ki je točno odgovarjal skici, katero je poslal generalnemu štabu. Nehote se mu izvije iz ust: "To je moj avtomobil." Narav-. ogromnih množinah^ J J 7 Anglija imeti velike zalq vitaminov, ki bodo polt« no, da so ga navzoči, predvsem pa inženir tovarne, zkčudeno pogledali. Vprašanje dijaka, kdo je avtomobil naročil, je inženir preslišal. Ko je dijak pozneje zadevo pojasnil ostalim gospodom, ga je zopet, naravno, zadej^ le pomilovalen nasmeh. Kljub temu se je pa obrnil na generalni štab s prošnjo za pojasnilo, če je ta" avtomobil v uvesti z njegovim predloženim idejnim načrtom, na kar je dobil lakoničen odgovor, uda ti P,ka Studia ■vtomab a čita danes v VIakj nem časopisju ta dnak starejši mož-kskSno „ P™«*' laeknada^ samo eno željo: Da bi le h nji lakonični odgovor gJ bivše avst. a^ Ko se je U dijak Ve* zneje obrnil na znano ve no aero-prostorov, načrta m vet predložil, odgovo, tudi ni dobil. Prepričanj da bo ta ali v načelu p, načrt, ki bo pa služil saj nim ciljem, prej ali slej i in da bo podlaga za pot,, poštni promet bližnje bo sti. Prehrana v Ang V spodnji zbornici je f< ja meseca imel minister j hrano lord Woolton govor terem je napovedal na znatne skrčitve v prehre glije. Uvozna možnost v jo je zmanjšana, je dejal, sovražnega delovanja in ker svoje ladje potrebuj« prevažanje vojaštva in v materiala. Angleži si bo< rali odreči marsikaj, je d« da ostalo bo toliko, da g ne bodo. Glede kruha ni treba imeti nobene dolgo dobo naprej; Glekt.«>» e.z h M.kn "b, *> K""" Itrun vUkom «t*1? SEPTEMBRA dala kooperacija in nu splošno ae lahko reče, d« Je tudi med članstvom dobni mami«, kar Je ia orgunixacljo velikega pomena. S tem oaključujem ovoje poročlio in vas pozdravijo m s teljo, d« bi dvanajsta redna konvencij« SNPJ Uvriila mnogo koristnega delu za tMaaatvo ter podprl* bratske in delavske principe, ki vodijo v demokracijo in svobodo sa vse ljudi LAWKKNCE UHADI&EK, gl. pomolnl tajnik. Poročilo glavnega blagajnika f V svrho pregledu finančnega poslovanja, odnusno financ organiiuicijc v doi.i od 1. Januarja 1037 do 31. decembru 1040, podu«um nuulednji podroben pregled in iikuse za zodnia Atki leta: IZKAZ "A"—Poročito o dohodkih in irdatkih oddelka odruollh za dobo od 1. januarja 1SJJ7 do 31. decembra 1040. - "»"—Porodilo o dohodkih in »datkth mtadtmkega oddelku sa dobo od 1. januarja 1037 do 31. decembra 1040. "C—Poročilo o dohodkih in lodatkih skladu nodoietaih dedičev su dobo od 1. Januarja 1937 do 31. decembru 1040. "D"—Primerjalna tubela prenmftenja. "E"—Poročilo o dohodkih in izdatkih oddelku odruollh, mludlnakega ..X____ C»ddelku in sklada nedoletnth tlrdlčev su leta 1037, 193«, 103!) in * 1040. "P"—Finunčno porodilo o Investicijah. Prilogu (tubelu) Jikuzujoču sudolinice, obveznice in poaojila na prve lemlJUke vknjitbt v poueoti organizacije 31. decembru 1040. p..............mih IZKAZ "A"i ODDELEK ODRASLIH Bilanc« v vseh skladih 1. januarja 1037..................................... $ fl,313,002.10 Skupni dohodki Mirih let—l. januarja 1037 do 31. decembru 1040 ................................................................„................... 6,072.020.63 ■ i Skupuj ............................................................................. $11,600,818.03 Skupni izdutkl zadnjih »tirih let—1. januarju 1037 do "It. decembru 1040 w,.,................................................................ 3,001,870.10 Prebitek vseh ukludov.......m—...........................................J,031,in h i < —Vootu:— Odstotek: Povprečni letni dohodek.......................................$1,208,231 83 100.00% Povprečni letni Izdutkl.......................................... 016,407.44 72.18* Povprečni letni prebitek,..«....................—......J ^fla^AjLOH_ U gornjugu pregledu Je ruividno, du Je oatulo od vsukogu dolurju dohodkov 27.82 prebitku, in se tuko premoftsnje povedalo. POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV Meffttoli Ivknajili redne konvencije S.N.P.J. ▼ Pittsburghu, Pa, (Nadaljevanje.) POROČILO O DOHODKU« nt IZDATKIH BOLNI t KIH SKLADOV od 1. januarja 1037 do 31. documbju 1040 » - ' ■ * - • *» _>t »t___ Drva* s m««, nov.......Z omm $•umu %nmM o iomom » i*m» M«m m.0M.30 70.019» 11.11410 170.0M.0o so.soo »jmio rauin u.moo iiijtn 3iiw ».»too ie.s»» n.srroo iMjaiio 31.119 04.9M!« 11.110» lt.SM.SD ' 1M.0MS0 »Iti M.SMTO TT,4M» I0.MSS0 I «4,411 M 33 171 M.9MM i1.4si.00 10.0» SO IM.MI SO IS.ni 100.43140_Hj»» >0.0» M IM^IO » .......... $14s.l3i so 9098 801» f sl.lm 10 »I 404.»4 so _________ 1.94100 9.1» 00 .. ws00 0.119» ___________ 010 m ' «09.99 lv 17 88 t js0ss 9»s0_t»00 - -■ 4y.90 9i9ssh 91 tjmfjt_9 9L94SJ9 h.ffjh.9| prvih 0 m*« 1999 dru« 9 m* 19» prvih « rm 1999,, drug 9 m«. 1«» prvih 9 mM. 19» dius 9 mM. 19» Skupni redni mm bradnl aaaamont -Vrnjen« podpor® 1'rutopruna ■•••■"•••;■,• Skupni duli.Ktki aakadi »i_ja_|9__ . s»yif£| ... 9.131 9 01411-04 | 117».» » 11.803 34 9 l».9»J4 0.400 78.OM00 78.000» 0.9» 19 109.4»» .. mm 01.0» 19 M,449 M 10.0»» 1».91110 . 9,m 19,931» 10.»1» 9.1» » 1«U.»4T8 ... 6,0» M, 40« M M.M1N 0.403 00 l».«11 M 6 011 M.l»a« 10.1»» S.M4 00 1M.010M ... 1.M7 »,414» 101.«»» 19.914.» SM.9M M QS» 99^19 «9,991.9« JU»W lMjjg ,99.m 9iW,9W W )019.0»» Ji.OM^tO M 4 10.01S11 ....................................$ 1.991» 9 M.OOS11 _____mm iifi .m . m v ^MlJ^tt*i STANJE POSAMEZNIH RAZREDOV ——— 01 BAttnKP ■■»■!' - il.,' ....,. .r.„M fi ..... »Vilo Sodni Povprečno SoUMk kaall dohodki tadatkl na Otona aaaamonfc Število IZKAZ "B"—MLADINSKI ODDELEK i 9 s .»I 9» io» » 9 • 9.401 »,4» 911 ... «» 10310»! 9,»I 94491»! ,, 9S3.»| 9T9.031.9ll f. Bilanca 1. januarja 103f............................................................$607,080.00 Skupni dohodki sudnjlh Mirih let—t. januarja 1037 do 31. decembra . 228,370.01 Skupuj ................................................................................ $730,3160 00 Skupni lzd«tkl—od 1. junuurju 1037 do 31. decembru 1040 . „ 182,404 70 Prebitek dno 31,v doc. 1040.............„...,..................................... - , —Vsota— oSBsk Povprečni letni d oh mi ki.....i.......................................$67.002 73 100.00% Povprečni letni Isdatki.......................................... 38.101.20 66.74% Povprečni letni prebitek........................................... Gornje dokusuje, dO*Je od voukegu dolurju dohodkov uotulo 8316 centov prebitku. \ mm TJ$89l9tWJ»SSSl».0W.Mi »,i»t ij»I »«.i»S9l ier.ase.eel J S3.IMI T.T»! 1M.00S »I 119.0» Ml t mm' t,tl9| >»o»»t >M.T»_.'AJ »1 10 9 Ml M 9 9 «M 10 104» 1JMM 140 00 9,98) OU »3» I UM 00 -.......1J»» K so ......... - ......... t r » » o»» .......1,8*»» s»» 0»» 1999 003 40 117» 9» «0 _ , 111» |»» 1100 11479 110 00 e»» e»ae •----------------4»» 4»» 148 00 ----------011 70 Ruski padalci v bolgarskih hribih Budimpešta, Ogrska, 24. sept. —Sem dospelo poročilo iz Sofije prsvi, da se je enajst ruskih padalcev spustilo na tla v bolgarskih hribih. Vsi to bili aretirani. Irdutki v Itlrlh letih J Prebitek II. deoombi5 1940 $I6,40M 80 Odstotek 100 00% 62 00% -Veota— $3,377 66 2,117.61 Povprečni letni dohodek Povprečni letni isdetek.. v b'»' plačani v kolikor je konvencija nameraval« plačati br. Zupan izjavi, da so zspisniksrji imeli sitnosti " pravila na dotični konvenciji, ker niso dobivsli Kar se tite pšilja asesment v gl. urad. ČUn jednote je že 34 let. SUr je 71 let in kronično bolan. V svoji prošnji navaja, da mu je jednoU ie plačala asesment za 12 mesecev in prosi, da bi se mu plačalo še za nadaljnjih 12 mesecev iz sklada izrednih podpor. Odbor je zaslišal delegaU društva št. 80, kateremu je bila izročena prošnja, in pa gl. Ujnika Vidra. Na podlagi teh podatkov je U odbor prišel do zaključka, da se U prošnja pošlje gl. izvršnemu odseku v presojo. Soglasno sprejeto. » Br. Berger kritizira površnost odbora za prošnje in pritožbe, ker je prinesel to zadevo pred konvencijo. Take reci vedno rešuje izvršni odsek, kamor spadajo. Odbor je vendar za to, da vsako zadevo natančno pretehU in odloči, če spada pred konvencijo ali ne. Br. F. Vidmar opozarja delegacijo, naj nosi konvenčne znake na vidnem mestu, da se bo vedelo, kdo je delegat in kdo poslušalec na konvenciji. Br. Bizjak predlaga, naj se prične razprava o imenu skupne organizacije, če osUne staro, ali pa se izbere novo. Sprejeto. Odbor za izbiranje primernega novega imena jednoti, v katerem sU dva gl. odbornika od SNPJ in dva od SSPZ, poda poročilo o svojih uspehih. Kuhel, kot član tega odbora, je pojasnit, kako so tehUll različna imena in končno so se zedinili za "Slovenska bratska zveza" (Slovene Fraternal Union), kar predlože konvenciji Vesti iz podjarmljene stare domovine Dve pismi is Slovenije Jugoslovanski časnikarski biro |M»roča iz VVaahingtona, D. C., da je te dni prejel od neke slovenske matere tri pisma, ki jih je pisala svojemu sinu v Ameriko. Pisma so po naključju ušla paznim očem nacitekctfa in fašističnega cenzorja. Žalostne razmere, ki ao zavladale po tistem delu Slovenije, ki ao /o zasedli Nemci, so ganljivo opisane v pismu z dne 12. Julija. l*t»mo »e v izčrpku glaal: "Ljubi sin! Pozdiavljam (e in ti voščim srečo in zdravje. Pri nas doma tega nI. Stara sem in roka w ml trese. Tako hudo Je pri nas. da se vedno jočem in tudi /daj mi «>lze tečejo na to pismo. Nič več nismo svoji. Ko prišli naciji, so vae popiaall. (Jestapovec je prinesel listek, ki i»a oče ni razumel in je šel vpra-šai oblasti, kaj pomeni. Nemški ftandar ga je s puško sunil in MnlaJ oče leži. Krištofov nam je povedal, da ao na* pnint prodali. Gotovo še veš. kake sva ae z Janezom trudila, da bi na stara leta imela košček kruha. Korlinov pa je rekel, da nas bodo "tF A sedaj ven pognali is Slovenije, ker hočejo Nemci na-seliti tukaj svoje ljudi kar se ie godi. Cele noči bedim, kajti velika Kroza se Je naselila v naše kraje. Duhovnika so odpeljali IA na njegovo mesto niso postavili nikogar. Naj ti povem, da so v Smledniku tri mlade fante obesili, ker so se zopersUvili gestapovcem. Dalje so našli Olavačevo v potoku nihče ne ve, če je ŠU sama v prostovoljno smrt ali če so jo te živine pognale v amrt. Anico, Terezo in Polono ao Ukoj prvi dan nekam odpeljali in jih ni več nazaj. Učitelj pa je pobegnil še predno ao prišli Nemci, sicer bi ga bili gotovo obesili, ker je bil vedno odprt nasprotnik Nemcev in njihovemu nacizmu. V šoli aedaj učijo otroke le nemško In vsi morajo vedeti, kaj pomeni "fuehrer" in morajo vpiti "Heil Hitler". Ce kdo noče ubogati nemških vojakov, ga pretepejo na smrt. Koliko ljudi ao fes odpeljali Is naših krajev, nihče ne ve. niti ne kje ae nahajajo Pravijo, da so jih še vae poatrellll. Derančev ae Je za binkušti na- meraval poročiti z Gornikovo Manco, pa so pri njem puško dobili in so ga Ukoj s seboj odvlekli. Nihče ne ve, kaj še bo, vae Je prestrašeno in v negotovosti v teh strašnih časih. Naša živina žalostno tuli, ker nimamd kUje, da bi jI Jo dali. Vse so pobrali nemški soldati. Ostalo je še malo aena in trave. Ljubi sin! Lepo te prosim, da mi kaj pošlji. Kdaj bodo ti na-silniki odšli iz aaših krajev, nihče ne ve. Kdaj se bodo te grozne raamecre spremenile? Oče leži in pravi, da bodo vse uničili in prepodi If ... da tistega dneva, ko zašije svoboda, ne bo uča- 3 N«* vem. če boš dobil to pismo ali ne. upam, da ga boš, Uko da boš vsaj malo vedel kako je. Mno^o pozdravov od vseh. Očetu "nisem pokazala tega pisma in on ne ve, da sem ti pisala. On ae boji, da bi pismo prebrali in potem bi bilo za nas še hujše. Zjutraj bom dala pismo Trobče-v*mu, ki gre vsak dan v Kranj. Tvoja ljubeča mati." ... — V ... — Drutfo piamo, ki Je prišlo poročevalskemu biroju v roke. Je pisal slovenski izobraženec is ujetni*ke«a taborišča, v luliji. v razpravo. Br. Cainkar v daljšem govoru pojasnjuje, kako je odbor študiral in koval različna imena. Naj prikladne j še bi bilo Uko ime, ki bi imelo iste začetne črke v obeh jezikih. Pravi, da so izbrali par imen, ki ao imeU enake začetnice, da pa drugače dotična imena niao bila prikladna in aprejemljiva. Br. Zu{>an protipredlaga, naj ostane za skupno organizacijo ime "Slovenska narodna podporna jednoU". Utemeljuje svoj predlog s tem, da je jednoU dozdaj imenitno napredovala s tem imenom, da je po vsej Ameriki poznana pod tem imenom ter da je tudi mladina večinoma za sUri "SNPJ". Vname se debata za novo in za sUro ime, katere s« udeleže: sestra Prašnikar, Tratnik (16), Mlhelich (121), Pašich, Radelj in Bratkovich«! Br. Becek sUvi posredovalni predlog, naj bo novo ime združene organizacije "American Slovene Brotherhood" (Ameriško slovensko bratstvo). Utemeljuje svoj predlog s tem, da je prvič lepo ime, drugič pa ima iste začetnice v obeh jezikih, ter da bo članstvo veliko bolj zadovoljno v združeni organizaciji, če bo nosila novo in prikladno ime. Br. Boltezar predlaga poimensko glasovanje o predlogih za ime združene organizacije. Sprejeto. Predlog, da se debata zaključi, sprejet. Govore še oni, ki so že priglašeni za besedo. Nadaljevanje debate. Govore Bizjak, GUžar in F. Zaitz, ki izjavljajo, da se je ime SNPJ uveljavilo povsod, če pomislimo, kako je bilo v prvih letih njenega obsUnka, ko so se njeni pionirji borili zanjo vaepovaod, pri delu in v družbi ter bili pehani iz stanovanj samo zato, ker so bili člani SNPJ. In ker je bilo to ime dobro dozdaj, naj osUne ie v bodoče. Smrekar stavi nujni predlog, da se govorniška lisU črU—ki pa je brez glasovanja zadušen s številnimi hreščečimi "NO!" Poverilni odbor sporoči, da v predsobi čakaU dva gosta, ki bi rada nagovorila konvencijo. V. S. Platek, predsednik National Slovak Soci«ty, ter Stephen Zeman Jr., predsednik Slovak Evan-gelical Union. Predlog, da se dovoli vsakemu pet minut govora, sprejet. Oba sta izročila braUke pozdrave svojih organizacij naši delegaciji in se spomnila nekoliko tudi vseh Slovanov v Evropi, da bo Rusija rešiU manjše narode, če bomo složni in kaj žrtvovali na olUr domovine. Da je Roosevelt najboljši predsednik, kar jih je Amerika imeU in da bo gotovo storil svoj del v pomoč vaeh Slovanov v starem kraju, če bomo tukaj zedinjeni ter odločno pokazali moč združevanja in Ujedinjenja Uko za svoj kot za ameriški narod v splošnem. Predsednik Petrovich se obema zahvali za pozdrave. Preide se zopet na debato o predlogih za ime jednote. Br. Lisch, predsednik združevalnega odbora SSPZ, izjavi, da bo delal za skupno organizacijo, če dobi novo ime ali ne. Pravi pa, da so zvezini člani prav tako ponosni na njeno ime kot so jednotini na SNPJ. Toda novo ime je avoječaand gl. odbor SNPJ priznaval, kar se je v poznejših pogajanjih nekam pozabilo. Tudi če ime SNPJ ostane, bodo morala zvezina društva kupovati nove knjige, regallje ln zasUve ter znake. Treba je upoštevati, da ae bo jednote povečala za deset tisoč članov—dajte Ji torej novo ime! Br. D. J. Lotrich izvaja, da smo imeli že prejšnje čaae razna združevanja in naša jednoU Je sprejela pred 20 leti Delavsko podporno zvezo, pa zaradi tega ni spremenila imena—in Uko tudi zdaj lahko oaUne sUro ime, ki je dovolj dobro poznano po vsej ■ T ■ Ameriki. SNPJ je naredila velikansk^T^^" In če je bilo to ime dobro, ko se ie boril ^ M ** tudi zdaj, ko je postala finančno m ^nT *** nobena zapreka za dobivanje novega članstva!^ največja slovenska podporna organLciia v a ^ ženje se je izvršilo složno ter vS " ^ N« strani; zato strnimo vse svoje-moči skupaj ind^^8 organizacijo vneto, lojalno in kar je naiven J 0 *1 poznanim imenom SNPJ! ^ "^^Pod s Br. Kuhel, kot Ujnik združevalnega odbora ~ izjavi, da bo članstvo SSPZ zvesto in aktivniSNP?L. ne sUro ime. Je ČUn obeh organizacij kot »mT f*! kljub temu smatra, d. bi bi,o' 'pr.me™ novo ^ Pravi, da ima on zapianik, ko se je enkrat na sk l valnih odborov sklenilo za novo ime, če se *ru "Pn"! mojem mnenju je gl. odbor SNPJ pod nekak,, J , ov delati za tisto obljubo, pa se še n^če ^uT ^ imena." giasl1 v ^ Spiller je za ime SNPJ, da osUne, ker je dobro in leno i je bilo dobro za one, ki so jo zgradili, naj bo tudi zdaj njeni člani. Ce bi spremenili ime, bi to najbrž itak za opremembo vsem društvom, spremenitev certifikZ in znakov. Sploh pa, kdo navadno spreminja ime' Kak padlo podjetje, da more nekaj časa zakrivati svoj poionT ni treba skrivati.l ker smo močni in imamo popolnoma