»PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Federation, S. P. - - Chuilo Jugoslovanske Socialistične Zveie — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. IT. - NO. 1615. ••'"« - — -H«. OM >. 1MI. .1 IM H.I .Itta. .1 CM« III. Mm CHICAGO, ILL, 24. AVGUSTA (Au«u.t 24), 19*8 LETO—VOL. XXXIII. "RDEČE STRAŠILO" ZOPET PLAŠI AMERIKO •STRASNA ODKRITJA' PRED DIESOVIM ODSEKOM Tudi zvezni delavski department je med 1 osumljenci ^■■■■■•■■■Hl Frcy od A. D. F. pripoveduje Diesovemu preiskovalnemu odseku strašne storije o "rdeči nevarnosti" v Združenih državah. Organizacija CIO se mu vidi "rdeča" do mozga ZAVEST DOLŽNOSTI JE ZMAGALA Ko je začel poslovati Diesov kongresni odsek, ki je dobil nalogo, preiskati neameriške aktivnosti ali propagando v Zdr. državah, se je pričakovalo, da se bo pecai v prvi vrsti s fašistično ali nacijsko propagando, o kateri je znano, da je precej na široko razpredena po deželi. Odsek se je res najprej pozanimal za to stvar, kmaki je pa pokazal, da ga bolj zanimajo ameriški komunisti in njihovo propagandno delo. 'CIO j« gnezdišče komunizma' Pred odsek, kateremu nače-Ijuje demokratski kongresnik g. Dles iz Texasa, je bil poklican John P. Frey, načelnik kovinarskih strok Ameriške delavske federacije, ki je znan po svojem sovraštvu do John L. Lewisa, vodje CIO. Storije, ki jih je stresel iz rokava Frey, so tako fantastično rdeče, da jim je res težko verjeti. Po njegovem mnenju je CIO pravcato "gnezdišče komunizma" in vodstvo te organizacije kar mrgoli komunistov. Dalje je trdil, da so potom svoje VVorkers* AI-liance dobili kontrolo nad zveznim gledališkim projektom (WPA), da so se vtihotapili tudi v unije A. D. F. in da so dobili pod svoj vpliv celo več zveznih vladnih uradnikov, zlasti v zveznem delavskem de-partmentu. Slednjemu očita, da je zavrl deportacijsko postopanje proti californijskemu unij-skemu vodji Bridgesu, ki je bil obdolžen, da je komunist. (Zvezno sodišče je pred nedavnim odločilo, da pripadništvo h komunistični stranki še ni zadosten vzrok za deportacijo inozemcev.) Bridges je avstralski državljan. "Dokazi, g. Frej?" Frey je izjavil, da ve, da je 60 vodij OIO, ki so komunisti ali pa pod komunističnim vplivom; in da ima imenik 280 or- POMOŽNA AKCIJA ZA ŠPANSKO LJUDSTVO Medikalni biro odbora za oomoč španski demokraciji je sklenil podvzeti novo akcijo, da se pomaga žrtvam Fpanake civilne vojne. V Španijo bo poslana ameriška ladja, ki bo pripeljala lojali-»tom 5 tisoč ton živil, mleka, # oblačil in zdravil. V ta namen so bili izdelani lepi e-majlirani znaki, ki »e razpe-tavajo po 25c. S tem denarjem «e bo financirala ta pomožna akcija, katero je odobrila m jo podpira tudi imeniki socialistična stranka. Ladja bo odplula proti Španiji meseca septembra. Za akcijo se je zavzel tudi klub št. 1 JSZ v Chicagu, ki bo podvzel obširno kampanjo na zapadni strani. Na prijatelje napadenega španskega ljudstva apeliramo, da posežejo po teh znakih in tako pomagajo dobri stvari 1 ganizatorjev komunistične pripadnosti ali prepričanj^ "ki so ali so bili na plačini listi C. I. 0.\ Vprašan, ali lahko dokaže, da so ti ljudje res komunisti, pa je moral po ovinkih priznati, da takih dokazov nima. Vzlic temu je šla njegova lista v arhiv odseka. Koliko so vredne Freyjeve navedbe, je pa jasno pokazala protestna brzojavka, ki jo je prejel načelnik odseka Dies od dveh katoliških duhovnikov iz Pitts-burgha, ki sta odločno protestirala proti Freyevi trditvi, da je tudi John Brophy od CIO komunist. Omenjena duhovnika sta izjavila, da poznata Bro-phyja že vrsto let kot dobrega katoličana, ki nikdar ni bil komunist. "Ali je greh, biti za mir in demokracjo?" Na rešeto je prišla poleg drugih organizacij, o katerih se trdi, da so orodje komunistov, tudi Liga za mir in demokracijo. Ob tej priliki je izjavil član odseka Noah M. Mason (republikanec iz Illinois«), ua mu je znano, da je med Člani te lige tudi osem visokih zveznih vladnih uradnikov. Ko se je pozneje te uradnike vprašalo, koliko je resnice v tej trditvi, je pet 'izmed njih priznalo, da so člani lige, dva se nahajata pa na počitnicah, in samo Mary An«; derson, načelnica ženskega oddelka delavskega departmenta je dejala, da ni članica, nakar je pristavila: "Ampak jaz pri najboljši volji ne morem videti nič neameriškega v tem, če je nekdo za mir in demokracijo!" Kam to vodi? Preiskava komunistiČnh aktivnosti se še nadaljuje in se utegne vleči še nekaj tednov. Kaj vse bo odkrila, se še ne ve, toda po dosedanjem poteku sodeč bi človek rekel, da je njen namen vzbuditi predsodke ne le proti komunistom, temveč proti vsem organizacijam, ki so količkaj **rdeče" in liberalne; in nemara pripraviti tla za pro-tidelavsko zakonodajo. Vsekakor pa človek upravičeno z ne- (Nadaljevanje na 4. strani.) Na sliki je član unij* vosnikov ia šoferjev v Poniji, lil., ki ja bil M pike t ni »trasi lakom huda popoldanske vročine. Fant ja vročino ia bolj občutil. ker ja moral hoditi mimo mišice, na kateri je stal vrč kladnega piva, ki ga ja sapeljivo vabilo. Skušnjavo ti ja ismulilo podjetje, pri katere« te je vriila stavka. Če bi se bil fant ustavil ter ii sačel gasiti žejo, bi • tem prekržil državni sakon, ki določa, da morajo piketi aa straži bres prestanka korakati sem ter tja. Naiemu korenjaku je bilo to znano, sato ja moiko gledal pred »e ter se požvižgal na kompanijsko pivo. i Japonske priprave za mobilizacijo Poročila, ki prihajajo iz A-zije, niso nič kaj obetajoča. Zdi se, da vlada tam "mir pred viharjem". Pogajanja med Rusi in Japonci, katerih namen bi bil določitev točne meje v okrožju čangkufenga v Sibiriji, so vsak čas v zastoju. Izgleda, kakor da ni na nobeni strani resne volje, izravnati spor mirnim potom, ali kakor da nobena stranka ni pripravljena popustiti. Japonski generalni štab je pretekli teden razburil svet z dekretom, ki nalaga vsem moškim x starosti od 20 do 34 let, da morajo biti pripravljeni vsak čas na vpoklic v vojaško službo. To so fantje in možje, ki doslej niso še služili v armadi. Sodi se, da se ta dekret tiče na.imanj enega milijona mož in fantov. Kaj se skriva za to novo potezo japonskih militari-stov, se še ne ve, gotovo pa je, da ne pomeni nič dobrega. Nekateri opazovalci sodijo, da bodo japonski generali morda kmalu vpoklicali vse te može, jih iztrenirali, nato pa vrgli vse razpoložljive sile na kitajsko bojišče, da čim prej končajo vojno s Kitajci. V tem slučaju pa seveda ne žele oslabiti kwantunške armade, ki stoji v Mandžuriji, na meji sovjetske Rusije. Glas od s. Franka Zaitza Urednik Proletarca, s. Frank Zaitz, nam je poslal iz Budimpešte, glavnega mesta Ogrske, dve razglednici, na katerih piše: "Samo delavci na Češkem se v centralni Evropi lahko postavijo s svojimi ustanovami. Tudi tu jih imajo in v Jugoslaviji, toda so pastorke ... Vzlic temu se pa delavske organizacije tudi tod postavijo bolj kakor a-meriške. Na naš Center pa smo mi lahko ponosni!" * "Položaj v Evropi ni nič kaj mikaven, posebno ne v teh deželah. Zbiram gradivo o življenju ljudi v teh deželah kjer koli ga morem. Do zdaj vse po sreči, razen običajnih nepri-lik." * V pondeljek smo pa prejeli od s. Zaitza pismo iz Slovenije, v katerem javlja med drugim, da je njegov sopotnik Anton F. Žagar iz Waukegana nenadoma obolel na črevesju in da je bil prepeljan v bolnišnico v Kandiji na Dolenjskem. Žagar, ki je tam z avtom, je Zaitza in ženo vozil po Avstriji, čehoslo-vaški in Ogrski, in v načrtu so imeli tudi potovanje v Dalmacijo, ki ga je bolezen prekri-i žala. Francoski 40-urnik v nevarnosti Francoski ministrsgi predsednik Edouard Daladier je imel v nedeljo radijski govor, v katerem je naglašal, da zahtevajo "obrambne potrebe de-4ele žrtvovanje 40-umega delovnega tedna". Fašistične države, je dejal Daladier, se obo-rožujejo z vso naglico in brez ozira na delovni čas, zato bo morala tudi Francija "modificirati" zakon o 40-umem tednu, da bo francoska vojna industrija kos svoji nalogi. Daladier je pri tem vztrajal, da ne zagovarja odprave 40-umega tedenskega delovnika, temveč zgolj "modifikacijo" istega, da se bodo industrije, ki produci-rajo vojne potrebščine, lahko vrnile na 48-urno podlago. Pa tudi ostalim industrijam ae mora to omogočiti "za slučaj potrebe". Daladierjeva zahteva je bila politična senzacija dneva. Pomeni pa, da je premijer odločno stopil na stran kapitalistov, ki so od vsega začetka nasprotovali 40-urniku, ki ga je uvedla vlada socialista Leona Blu-ma po stavkovnem valu 1. 1936. Ker Daladier obenem zahteva, da se dodatne ure ne plačajo po sedanjih mezdnih lestvicah, temveč mnogo nižje, je njegova zahteva izzvala hud odpor pri levičarskih strankah, od katerih je odvisna njegova vlada in možnost krize v Ljudski fronti ni izključena. Dva ministra, Člana Socialistične zveze, ki je precej tesno povezana a Soc. stranko, sta ie izstopna iz Daladierjeve vlade. In socialisti in komunisti razglabljajo o skupni kampanji proti Dala-dierjevi zahtevi. Oboji kontrolirajo 43 dstotkov glasov v poslanski zbornici, ki je na počitnicah do jeseni, Daladier ima pa ta čas pooblastilo, ukrepati po svoji uvidevnosti. Sudetski naciji razgaljeni kot teroristi MEDTEM KO HITLERJEVA PROPAGANDA PRETAKA KROKODILOVE SOLZE NAD "UBOGIMI, ZATIRANIMI SUDETSKIMI NEMCI", PA SUDETSKI NACIJI IZVAJAJO NAJGRŠI TEROR NAD NENACIISKIM PREBIVALSTVOM Zbližanje z Ogrsko Te dni so se sestali na Bledu v Slovenija zuanji ministri držav male entante^—čehoslova-kije, Jugoslavije in Romunije — ter sklenili ponuditi Ogrski enakopravnost v oboroževanju, obenem jo pa povabiti, da sklene z njimi nenapadalno pogodbo. Štetje zidov v Italiji Italijanska vlada se pripravlja, da izvede štetje italijanskih žiidov, o katerih sodijo, da jih je okrog 44 tisoč. To bo prvi korak v Mussolinijevem posnemanju nemškega antisemitizma. Pri štetju bodo pomagali nacijski izvedenci, ki jih je poslal v Rim Hitler. • ^ ■ "» Roosevelt obljubil Kanadi "pomoč Združ. držav' Pretekli teden se je mudil v Kanadi na prijateljskem obisku predsednik Franklin D. Roosevelt, ki je ob tej priliki govoril na vseučilišču Queens v Kingstonu, Ont., kjer mu je bil podeljen naslov častnega doktorja pravosodja. Roosevelt je v tem govoru izrecno poudaril, da bi ljudstvo Združenih držav "nikdar ne bilo pripravljeno mirno gledati, če bi kaka druga sila ogrožala kanadsko neodvisnost". Njegove besede so vzbudile mednarodno pozornost in diplomati so začeli brž ugibati, kaj pomenijo. Roosevelt je najprej poudaril, da "Amerika ni več oddaljen kontinent, katerega se ne i morejo tikati sli mu škodovati ispori onkraj morij", temveč do- volj blizu, "da se zanima za nas sleherni generalni štab onkraj oceanov". "Naša ogromna sredstva." je nadaljeval predsednik, "živahnost naše trgovine in žilavost naših mož so napravili iz nas važne faktorje pri vzdrževanju svetovnega miru, če smo si le to želeli ali ne." Nato je Roosevelt dejal, da bosta obe prijateljski deželi, Kanada in Združ. države nadalje delali na to, da se ohrani svetovni mir. "če bomo pa v tem upanju razočarani, tedaj mi lahko zagotovimo drug drugega, da bo vsaj na$a hemisfe-ra (polobla) ostala mogočna trdnjava, kjer se bo lahko civilizacija nemoteno dalje razvijala." Rooseveltov kanadski govor je močno odjeknil po svetu, ker je ponovno potrdil, da on odklanja izolacijsko zunanjo politiko. Zato so se ga zlasti razveselili v Londonu, kjer so dejal, da je to "nadaljni dokaz, da želi predsednik uporabiti moralno silo Združenih držav za ohranitev miru", dočim vidijo Francozi v tem govoru "dokaz, da so svetovne demokracije složne in pripravljene stati z ramo ob rami". V Washing-tonu pa razlagajo predsednikov govor kot razširjenje znane Monroejeve doktrine tudi na Kanado, ki doslej ni bila vključeno, ker je bila ob času proglasitve omenjene doktrine še angleška kolonija, proglas se je pa tikal samostojnih dr- žav na ameriškem kontinentu. Toda Kanada je zdaj že dolgo samostojen dominijon z lastnim zunanjim uradom in diplomatskimi zastopniki v inozemstvu. Eno je videti gotovo: Kanadi ne grozi še noben vpad tujih armad in Rooseveltova obljuba je bila najbrž le svarilo fašističnim megalomanom, naj ne vtikajo prstov v zadeve dežel na ameriškem kontinentu. To je docela v skladu z njegovo politiko "prijateljskega sožitja med ameriškimi narodi", ki jo zagovarja. Kaj je pomenil ta govor z ozirom na položaj v Evropi in Aziji, je pa seveda uganka. Morda je bil to namig, 'da ima Roosevelt v mislih tesnejše sodelovanje Združ. držav z Anglijo in Francijo? Hitler, v svoji vlogi "zaščitnika vseh Nemcev", že mesece kriči o krivicah, ki se baje gode češkim Nemcem in preti z vojno, ako se te krivice ne poravnajo t. j. ako Cehi ne pristanejo na vse zahteve sudetskih nacijev, kar bi pomenilo konec samostojne čehoslovaške republike. Hitlerju seveda nihče ne verjame, saj so vsemu svetu znani njegovi osvojevalni načrti, vendar je pa marsikdo navsezadnje le radoveden, kakšna je situacija v nemških krajih Čehoslovaške. Ta radovednost je gnala nekega ameriškega časnikarja, da se je pozanimal za stvar ter jo preiskal. Reveži so — socialisti! Mož je obiskal steklarsko in premogarsko okrožje Falke-nau, ki je blizu nemške meje. In prva stvar, k mu je stopila pred oči, je bil — nacijski terorizem. Tovarniški delavci in rudarji, ki odklanjajo Henlein-ov nacizem, so mu šepetajoč pripovedovali, kako jih hen-leinovci nn vse mogoče načine strahujejo, da bi jih uklonili ter potisnili v svoje gibanje. Zlasti trpe socialisti, ki niso varni pred terorjem pri delu (Čega še imajo) in ne doma. ~Zdaj šele razumem, kako je bilo mogoče, da je Henlein odnesel iz zadnjih občinskih volitev v teh krajih 90 odstotkov vseh oddanih glasov!" je vzkliknil ameriški poročevalec. Ljudje so mu dali svoje glasove, ker so se ga bali! Kapitalisti za Henleina Najslabše je, ker so na Hen-leinovi strani tudi tovarnarji in lastniki rudnikov, ki upajo, da bi v slučaju združitve z Nemčijo lahko podaljšali delovni čas in znižali mezde; predvsem pa se znebili delavskih unij. To velja za veliko večino deloda- jalcev v sudetskih krajih. Rudniški upravitelji in delovodje so zvečine Nemci iz rajha, ki so odprto na strani Henleina, vodje sudetskih nacijev. Za rudarje, ki so člani socialdemokratskih strokovnih unij, v teh krajih ni dela in zaslužka. Delo samo za nacije! V neki tovarni, ki je last praške Živnostenske banke, so šli tako daleč, da uposlujejo le delavce, ki so člani Henleinove stranke! Stavbinski podjetniki v teh krajih uposlujejo takisto izključno zidarje, ki imajo nacijsko karto! Peščico nenacij-skih delavcev, katerim se je posrečilo ohraniti delo, pa hen-leinovski formani šikanirajo na vse načine, da bi jih prisilili pustiti delo. V samomor in v blaznico V nekem rudarskem mestecu blizu Egerja je mnogo sudetskih social-demokratov, ki so že leta brez dela. Nekateri so že šest let brezposelni. Za te ljudi ni deia, ker niso naciji. Pa ne samo to — tudi nacijske-mu terorju so vedno izpostavljeno. Od aprila dalje je ta teror tako narasel, da je več izmed teh ljudi poiskalo izhod v samomoru. Eden izmed teh ne-srečnežev, ki je poskusil napraviti konec trpljenju s samomorom. a so ga rešili, je zdaj v blaznici. Neprostovoljni pogrebci V istem kraju so bili vsi delavci prisiljeni udeležiti se pogreba dveh nacijev, ki sta bila ustreljena v maju, ko sta hotela pobegniti na nemško stran. Neki delavec se je uprl temu povelju, nakar so ga naciji tako dolgo trpinčili, da je od bolečin omedlel! (Nadaljevanje na 2. strani.) PRIHOD DELEGATOV Pretekli teden to sborovali v prostorih kole'gija Vassar v Poughkeep-si«ju, N. Y., delegati Svetovnega mladinskega kongresa, katerega se ja udeležilo nad sto delegatov, ki to sestopali 57 držav. Namen te svetovna mladinske organisacije je, delovati ca svetovni mir. Na sliki »o itirje delegati ob prihodov New York in sicer (b leve na desno)t Andre Hosckiller is Francija, Renee Poy is Indije, Garcia Aquerio is Južne Amerike in Mas Joffe is Juin« Afrika. PROLETA 1? B <: __LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iadaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNIKA v Zedinjeiuh d rta v ah sa c«lo let« $3.00; za pol letu $1.75, sa de t rt leU $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi iasgftasi morajo biti v našem uradu najpozneje •!<• pondeljkn xa priobčita v v it•vilki tfkojega tedna.________ PROLETAREC Published every Wedncaday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor......................................................................Frank ZsiU. Business Manager......................................Charles Pogorele«. A sat. Editor »nd Asst. Business Manager.. '....Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.80; S*x Months $2.00. PKOLETAKEC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. TelepKone: ROCKWELL 2864. MANEVRI CEHOSLOVASKE ARMADE BEGUNČKI IZ ŠPANIJE Nevarno trenje na Daljnem vzhodu Krvavi dogodki na Daljnem vzhodu, Kjer so se 11. julija začeli boji med ruskimi četami, ki so se udarile za posest stra-tegično važnih čung-ufenških višin, so presenetili le ljudi, ki ne poznajo azijske zgodovine zadnjega pol stoletja; tisti, katerim je ta zgodovina znana, so že leta pričakovali ne le nekaj slič-nega, temveč celo nekaj resnejšega — odprto vojno med Rusijo in Japonsko. Trenje, ki je privedlo do tega 'obmejnega incidenta', ki je sic£r začasno delno poravnan — a ie začasno, dokler spet ne zagrmi —, je že stara reč. To trenje je povzročilo zadnjih 50 let nič manj kot pet vojen. Evropa jo sada jo i asa procoj sapoalena s raskaao- van jem svoja oboroiene sile in vojna masinerijo in v Hitlerjevi Nemčiji so v toku največji vojaaki manevri v zgodovini, katerih a« udeležuje en milijon mo*. Tudi čehoalovaška ni hotela saoetajati, slasti, ker vo, kakšne namene goji nacijski volk, sato jo demonstrirala pred svetom, da j« njona številčno mnogo maajia armada is- Rojstvo delavske revije IVAN JONTEZ (Nadaljevanje in konec.) Stvar je povzročila v naši javnosti troje različnih odmevov; del našega naprednega življa.se je takoj ogrel za na-Leta 1895 so Japonci začeli vojno s Kitajsko ter jo prema- go idejo; neverni Tomaži so gali. Deset let pozneje, 1. 1905. sta se udarili v Mandžuriji car- skeptično odnjajevali z glava-ska Rusija in Japonska; in slednja je spet zmagala ter »e utr- mi, češ, škoda*truda, iz te mo-dila na azijski celini. L. 1919. so sovjeti pregnali iz Sibirije za- ke'pač ne bo kruha, tisti časi e% veznrke. L. 1931. so Japonci zasedli Mandžurijo ter napravili minuli; klerikalci so pa zagnali iz nje podložno državo Mančuko. In pred enim letom so japon- krik: "Nov brezverski list st ski generali napravili nov poskus, da prisilijo Kitajsko na ko- ustanavlja da bo pobijal sveto lena in jo spravijo pod svoj vpliv, kar se jim pa doslej ni še J™ £ p08Pe*1,°- metne ljudi pod širnim nebom Rusija, kot azijska velesila, je seveda globoko zainteresi- važnejšega in hvaležneišega o-rana v japonsko prodiranje na azijski kontinent. V tem pogledu pravka od "pobijanja" vere in se ruska azijska politika zadnjih desetletij bistveno ni spreme- »podtikanja ob ljudi, ki verja-nila. Za Rusijo je življenske važnosti, da se načrti japonskih mejo nekaj, česar drugi ne ver-i m peri a listov ne uresničijo, kajti to bi pomenilo v dogledni bo- Ja™M°/ Nek. frančakanski pa- _ rf. ^ ^LIlfA1?: i Xr«? nae£ To jtorofilo j§ Napisat Argote, ravnutrlj taborite a k pa n § k i k otrok v Ahim-ZVhimcm. " #Ye/H*a| »«m ga, da ga tudi vi tltatš. Iv. Vuk. J- "Otroci iz Bilbava prihajajo!" kričijo vsi okrog mene. Hitro pripravljamo dobro, toplo kosilo. So že tu! To niso otroci. fcivi okostnjaki so to, v ma-llih očeh je polno strahu, rame-na so spuščena, plašni so njih koraki. Polovica jih je tu — tri sto jih je! V trenutku je videti teh tri sto otrok kot bi znoreli: kruh, kruh! S solznimi očmi so navalili proti kruhu, predmetu svojih sanj in hrepenenja. 'Kruh!' se slišijo vzkliki. Nekateri med njimi se ne morejo znajti, ne morejo verjeti. S prsti tipajo mehko sredico kruha, trgajo skorjo. Naglo, s polnimi usti ga grizejo in ga požirajo s strastjo in radostjo. —» Tudi zadnji so prišli. Prvi spuščajo nove naprej in jim mahajo s kruhom, 'nika"? Saj tam v Michiganu ni ki Ka drže v rokah. Videti je, utegnil, podnevi in ponoči sta z da Jim na ta način tfovore: mi zakonsko družico izmenoma rešeni, mi imamo kruh. S stregla v njuni skromni gostil- kruhom polnijo žepe. niči, ki ju je i.a silo preživljala, Sredi »kupne obednice neka „ ... s. .. a s o, vme« P* J« bilo časa komaj za deklica skriva večji kos kruha Feliks Strumbelj, Anton Ska- potrebni 4Uek za isate!je. pod bluzo. pm , Frances Condonova, Ag- vanje ga ni ostalo nič. Daje "Deklica, zakaj skrivaš nes Kalanova m drugi vsi de- oMa, Um bj g|? ^ knih?" lavci in delavske žene. Pa pra- 2J?oditi da bi ej za zmj. vijo da se delavec ne zanima rom , m den w nam - . za kulturne stvari! moge|. spet kaj napiHatj Izmed poednicev « je pa naj-j Ustanovitelji Cankarjevega >č prizadeval za Cankarjevo CIa3nikv. in vg| ^ta]i ^ £ _ ustanovo njen prvi s alni taj-| ,ayci in že k, sQ na kakršen. borno opremljena a najnovejšimi tehničnimi vojnimi pripomočki kakor to topovi, letala, tank« itd. Čehi s* prepričani, da jo njihova armada dovolj močna, sla bi v slu 2aju vojne vadrtala »omaki naval, dolilor bi ji ne priili aa voznik i na pomoč. Na sliki jo oddelek čehoalovaake mote risitare armade na manevrih v blišini (lavnega maata Praga. « ' . več koh n*in pHpoi«,« d0 uspe- ha tega podvzetja torej niso le samim sebi napravili velike us- nedeljah. Toda Milan je bil navdušen za stvar ter delal za neprecenljiva pridobitev mlado organizacijo. za stok, edino rusko pristanišče ob odprtem morju, ki nikdar ne jmen0val—"krst brez deteta zamrzne. Tu se interesi Rusije in japonskih imperialistov od- prto križajo. V interesu Rusije je, da Japonska ne postane pre- Naf* napredni delavci in že- nJ0 kot konj Vlj|ed tejfa je bl, močna na azijski celini, dočim japonske imperialiste in gene-jne' k! .so ustanovili novo očarale bode v oči ruska moč v Aziii " nizacijo, ne pa niso dali oplašiti lX)de v (K1 ruska moc v AzlJl* l in odvrniti od začrtane poti. Načrti japonskih imperialistov niso nobena tajna. Pod- Vedeli so: dete je spočeto in vreči si hočejo Kitajsko in potem z njeno pomočjo izriniti iz ko pride čas za to, se bo rodilo Azije vsak tuji vpliv, tudi Rusijo. Njihov načrt določa ogromno in potem krepko raslo, ker smo , azijsko državo pod japonskim vodstvom, ki bi v doglednem hoteli, da se to zgodi. Hoteti je času zavladala celemu svetu. Mussolinijev sen o novem rim- treba! In so šli na delo: po deškem imperiju je otroški v primeri z grandioznlmi sanjami ja- lu v tuvarni »J« doma, ob veče-ponskih militaristov. rih ™ wkali naročnikov novi reviji, na sejah priporočali, da Prvi korak napram uresničenju tlga megalomanskega na- rva številka ^ročnikov in sotrudnikov m "Cankarjevega Glasnika". De-! marsikatere žrtve v času, ener- te je prišlo h krstu! In zasme- *1Jl in denarJu' da ^ hovalci so se morali vgrizniti v stvar v^držala. In edino plačilo jezik, neverni Tomaži pa pri-! za vse to bo samo zavest' da znati, da so pozabili računati "To je za jutri", je odgovorila. V kotu joče malček. Tudi on skriva kruh. "Kako ti je ime, mali?" "Antonio." "Zakaj skrivaš kruh?" ^ "Za mamico!" "Kje je mamica?" "Ne vem." In deček, zvit na klopi, obupno stiska svoj kruh. Ti otroci gredo proti severu Francije. Stoj! Krik španskih otrok: kruh! ponovno odmeva... Po obedu mi reče Car-loc: "Jutri nam boste dali zo- bliža: "Tudi jaz ne vem, kje je mamica. Ali imate tudi mene radi?" Tudi njega objamem. Deček se ne joče več, zato me pa njegov smeh zresni in jaz zajočem. Pismo mamici in ocku Malčki opisujejo in pripovedujejo o svojem potovanju, "Mamica, mi imamo tu pravi, beli kruh. Ko ti prideš, ga boš tudi imela. Skorja je zlato-rumene barve. Sredica je mehka in tako dobra, da, da mamica, to je čisto pravi beli kruh." In otroci kot dokaz skrbno dajejo nekliko malih drobtinic v pisemski zavitek. Doživeta groza Letala obsipavajo cesto s kroglami strojnih pušk. Vsi bežijo s ceste in iščejo zavetišča vsaj pod drevesi. Samo ena mati se je stisnila k zemlji, tam v sredini, s svojimi tremi otroki. Najmlajšega drži še v naročju, ostala dva se držita njenega krila. Kličemo ji: "Beži, beži!" Ona ničesar ne razume, čisto nagonsko pokriva otroške glavice s svojim pregrinjalom. Letalo se spušča še nižje... dva otroka padeta; strašen krik, krik matere... v gomili so v trenutku ugasnila vsa štiri srca male družine ... Nemčijo ni priprovljeno V Nemčiji se ta čas vrše veliki vojaški manevri, katerih se udeležuje blizu poldrugega md-lijona mož in ki Evropo nemalo vznemirjajo, v prvi vrsti zaradi čehoslovaške, na katero gleda Hitler s poželjivimi očmi. Toda Evropa se nemara vznemirja po nepotrebnem, če bo namreč Hitler poslušal svoje generale, potem bo pač pa- pet )>elega kruha, kaj ne? To zi\t da ne zaneti vojnega požara, ki bi nacijsko Nemčijo naposled najbrže upepelil, kakor z dejstvom, da smo hoteli uspeti. Obenem smo se pa s tem tudi dostojno poklonili spominu našega velikega prijatelja, Ivana Cankarja. Ali smo bili tega veseli? To vprašanje se sliši, kakor če bi ustvariti dobrega skega prodiranja na azijsko celino; in svet je začel govoriti o neko stvar, ne odneha, dokler N'praAa.1!. k7leta' ali veaeli,, da je bil njegov trud poplačan z obilno žetvijo! Vsakega ae-lavca veseli, kadar vidi pred seboj sad svojega dela — sad, 'neizogibnem spopadu* med Rusijo in Japonsko v bližnji bodoč- ne doseže cilja! nosti. Toda Rusija se ni smatrala dovolj močno, da bi si upala "Krst brez deteta?" Kako tvegati vojno. Zato so v Moskvi molče požirali žalitve arogant- pobožna želja!... nih japonskih militaristov, se med tem z vso naglico priprav- Eno najvažnejših vprašanj ki je bil vreden njegovega tru- ljali 4za vsak slučaj' ter čakali, da se japonski militaristi usodno je bilo v začetku: Kdo bo ured- da. zapredejo v mreže svojih megalomanskih sanj. Zdi se, da so nik nove revije. Tedaj smo se pa pomen "Cankarjevega računali, da je čas njihov najboljši zaveznik. J domislili, da živi nekje v Mi- Glasnika"? Naš delavec j" z Ko so Japonci lanii napadli Kitajsko, je marsikdo mislil, da fhjffanu mož, ki bi bil kot na-i njim prepričevalno (pokazal, bo sovjetska Rusija takoj napadla Japonsko ter jo ^kusala pre- j ?a f° del°\5 da *e iivo zav„eda Potrebe po pomagali trebnega, vrednega. Mislim, da se zavedajo, da je taka zavest največje in najvišje plačilo, ki ga človek more biti deležen za svoje prizadevanje. Mar bi se drugače hoteli truditi za take in tisoč slič-nih stvari, namesto da bi počivali in šli za razvedrilom? Mislim, da ne. je tako dobro." Dete pod strojnico Ruperto je videl bombardiranje. žalostno posnema žvižganje krogel, granat, lovskih letal in težkih bombardirjev ... "Takole »u prišli", pokazuje z besedami in gibi malček, "strojne puške so delale tak-tak-tak .. . tak-tak-tak ... Vsi ljudje so se poskrili ali vlegli na zemljo. Letala so se odda- je vojni metež iz 1. 1914-18 uničil kajzerjevo Nemčijo. Nemški generali so namreč ob tej priliki ponovno poudarili, da Nemčija ne more tvegati vojne, ker ji manjka izvežbanih rezerv in tudi municije. Ali jih bo Hitler poslušal ali ne, je pa seveda drugo vprašanje. Zadnja leta je že večkrat ignoriral njihove nasvete. nekaj po-|ijjia> Nekateri ljudje so se dvig- _ in trajno nuj jn se gibljejo, a drugi so SUDETSKI NACIJI RAZ- dobnik in tovariš, Etbin Kri- j izobrazbi in hrepeni po lepših stan. In ne da bi ga vprašali,, »tvareh kot mu jih nudi tovar- gnati iz Mandžurije. Toda v Moskvi so vedeli bolje. Sovjetski voditelji so vedeli, da je bil položaj v Evropi preveč kočljiv za kaj takega. Poleg tega pa tudi doma ni bilo vse v redu ... Zato so se spet odločili za politiko čakanja, Kitajski so pa pomagali indirektno — z vojnimi potrebščinami. Mislili so si: čim glob- pičenje prav tako neumnih kot,za'lepio'bodočnwV Ije zabredejo Japonci v krvavo kitajsko mešanico, toliko šib- krivičnih predsodkov proti Et- Drugič je "C. G." zadela! kejši bodo in toliko lažji bo končni obračun z njimi. binu Kristanu, skušajoš s tem občutno vrzel, ki je zijala v na- Letos so se pa v Moskvi očividno počutili dovolj močne, da škdovati naši stvari, toda naši bolj direktno posežejo v to zadevo. Tako je prišlo do omenje- napredni delavci in žene, ki so nega 'obmejnega incidenta* in to v času, ko so se japonski ge- poznali E. Kristana in nje zmenili za kle- ski 'smrtni udarec', kar je jako značilno. Ta 'incident' pa je bil veU\ ter *e \ večjim vesel jen, Japoncem silno neljub, predvsem zato, ker imajo že polne roke a*^irah za "Cankarjev Glasnik . smo rekli: Etbiii Kristan bo nas, na in vsakdanje življenje. Ob- ■ zomberok. Pogreba se je ude-urednik! Nasprotniki so sicer enem s tem pokazal, da ima ležilo okrog 50 tisoč ljudi. Pri to pnlrko porabili z* novo ko- j trdno voljo, ustvariti si pogoje pogrebu je zastopal vlado pre- mijer Milan Hodža, tudi Slovak po rodu, ki je v nagrobnem govoru pohvalil svojega pokojnega političnega nasprotnika kot značajnega državljana in lojalnega patrijota. ostali nepremični, na tleh. Otročiček pripoveduje: "Irun. Velika in težka letala brnijo nad mestom. Z mamico se pripravljava na odhod. Hitro vzameva prtljago in greva skozi vrt ven. Silovit potres me vrže na tla. Krik in vik zaglu-šita vse. Nič ne razumem. Dvignem se. Obrnem se in zagle- ui:_l i dam veliko jamo. Polovico hiše Župnik Mlinko umrl se je porušilo. Kje je mamica? Pretekli teden je umrl žup- Ah» da! 0na Je» kot Jaz» padla nik Andrej Hlinka, vodja slo- tam do,i» Proti zidu- Tečem v to vaških avtonomistov in hud na- sn?er. Mamica! Mamica! Moja sprotnik češke hegemonije ali mila mamica! ... Ona me po-nadvlade. Pokopan je bil v ne- K,cda 8 široko odprtimi očmi, a deljo v slovaškem mestecu Ru- mi ne odgovarja. Ne, saj ~ opravka s Kitajsko, ki se je izkazala mnogo trši oreh za japonske zobe kot so mislili in ker vedo, da bi bila vojna na dveh frontah zelo tvegana stvar zanje. Zato so si japonski diplomati na vse kriplje prizadevali, da se 'incident' poravna pri zeleni mizi. To je bilo vzrok, da so v Tokiju prvič odkar pomnijo postali dovzetni za diktate Iz Moskve, ki je to pot pokazala izredno odločnost. Sledilo je premirje, ki pa sloni na sovjetskih pogojih, kar je hud udarec za ošabne japonske militariste, zlasti, ker je izguba prestiža v Aziji silno resna zadeva. In Japon- I kaferle, je avtni delavec; pod-ski prestiž je bil s tem premirjem tepen. | predsednik, V. J. Gril, je bivši Kot sem že omenil, so bili ustanovitelji Cankarjeve ustanove in s tem "Cankarjevega Glasnika" naši napredni delavci in žene. Odborniki, člani in društveni zastopnfki, vsi so delavci. Prvi in doslej edini predsednik organizacije, Louis Kako dolgo bo to premirje trajalo, je težko reči. Videti je, da si zaenkrat ne žele vojne ne v Moskvi niti v Tokiju. Sovjeti bodo najbrž skušali doseči svoj namen brez vojne — z "obmej tiskarski* delavec; prvi tajnik Milan MedveŠek je strojni de- ši kulturni zgradbi. Revija, kakršna je "C. G.", nam je bila nujno potrebna — ne samo tistim, ki pišejo za našega delavca, temveč nam vsem. So potrebe, katerim dnevni tisk ne more zadostiti. Velika zasluga "Cankarjevega Glasnika" — zasluga ljudi, ki so ga ustanovili — je tudi, ker je omogočil Etbinu Kristanu, da se je zopet posvetil pisateljevanju, da nam more zopet deliti bisere iz svoje bogate zakladnice izkušenj, visoko razvitega čuta za vse dobro in lepo in neomahljive vere v bodočnost, v vstajenje izmučenega človeštva. Kdo ve, ali bi lavec, sedanji tajnik Louis Zor- nam kdaj mogel dati vse to, da nimi incidenti', ki bodo držali Japonce stalno v strahu ter pre- ko tudi delavec, sedanji j mu niso omogočili tega naši na-prečili pošiljanje svežih japonskih divizij na Kitajsko. V To- b,a^ajnik Joe Franceškin je predni delavci in žene, z usta-kiju si pa ne upajo tvegati vojne na dveh bojiščih. Tam predo- kamnosek' Pa d™Ki odborniki: | novitvijo "Cankarjevega GUs-bro vedo, da je sovjetska daljnovzhodna armada dobro pripravljena. Tudi jim je znano, da je dobila trans-sibirska železnica svoj drugi tir in da je vojaško važna proga Bajkal-Amur že skoro dovršena. Jn nazadnje tudi vedo, da sovjetska bombna letala lahko dosežejo Tokijo v treh urah in pol... Nadaljni razvoj tega trenja je odvisen od stališča Moskve, ki se mora ozirati na položaj v Evropi, in od japonskih gene- IZ UPRAVNIŠTVA poslali ki jim je ralov, ki so v zadevah 'časti' zelo tenkočutni in bi utegnili zno-reti ter se pognati v odprto vojno s sovjeti. Toda, naj se že zgodi karkoli, eno postaja čedalje bolj jasno: japonski mega-lomani bodo to pot korenito razočarani in njihov veličasten sen o nadvladi na azijski celini se bo razpočil kakor piehurček iz milnice. Zadnji teden smo opomin vsem onim, naročnina potekla. Vse. ki ta opomin prejmejo, prosimo, da naročnino v kratkem obnove, to velja še posebno ia one, ki so prejeli žo več opominov. Vsem, ki so prejeli /.r tretji opomin, bomo a prihodnjo številko list ustavili. Todej, vsi naročniki, ki si želite nepretrgano prejemanje lista, upoštevajte ta opomin. V slučaju. da naročnine ne morete takoj poslati in bl radi, da se vas ?,5 njo počaka, nam to sporočite. ne more in ne sme biti res! Ona ni mrtva, ne, ne . .. a vseeno mamica nič ne govori, čisto nič, iz senc ji teče kri.. . Soseda me potegne s silo za seboj: "Pojdi, sinko .. ." Uboga moja mamica!" Ob dveh ponoči: Bayonne Deset bark, prevoznih in ribiških čolnov prihaja v luko. Polni so asturijskih beguncev. Vsi stoje, stisnjeni drug k drugemu. V tem se vidi bela svetloba. Se en brod. Da, to je večji čoln. Delitev hrane. Na obali sta dve materi z dvema malima otrokoma, starima 8 in 10 dni. Takoj jih peljejo v zavetišče, v bolniško sobo. Obe materi sta se vlegli. Dvoje slabotnih in negibnih teles. Zjutraj okrog osmih daino obema nekoliko mleka. Sploh ne odpreta oči. Ponovno zaspi ta. Dete plaka. Dajemo ga k materinim prsim. Detece slastno sesa mleko svoje matere, ki tega sploh ne občuti, prav nič, popolnoma nič. Na dvorišču 'je novih osemdeset otrok. Neka deklica joče. Približam se ji. Nima matere, pa jo tolažim. Popravljam ji vlažne laske, ki ji padajo na objokano lice. Objamem jo. To vidi ma jhen deček in se mi pri- GAUENI KOT TERORISTI (Nadaljevanje s 1. strani.) Tudi učitelji prizadeti Učiteljstvu v nemških krajih se ne godi nič boljše. Kdor noče postati član Henleinove stranke, je na vse mogoče načine preganjan in strah o v an. Socialističnim učiteljem, ki nočejo izdati svojega prepričanja, je sploh onemogočeno u-dejstvovanje v njihovem poklicu I Učenci, otroci demokratičnih staršev, ki ne prihajajo v šolo v nacijski telovadni uniformi, so izpostavljeni vsakovrstnim šikanam od strani hen-leinovskih učiteljev! Prebivalstvo mora bojkotirati socialistične in demokratične učitelje, ki se ne dajo zlomiti; v nekaterih krajih so jim zaprte celo trgovine in restavracije! Sestradani socialisti Poročevalec, ki pove, da je srečal v omenjenih krajih mnogo nemških social-demokratov in govoril z njimi, pravi, da je to zgolj nekaj primer, kako skuša Henleinov hitlerizem streti odpor demokratičnih elementov med češkimi Nemci. Mož pravi o teh socialistih, da so bili bledi, prepadenih obrazov in rdeče obrobljenih oči; vsd na njih je govorilo o trpljenju in pomanjkanju, ki je njihov delež pod henleinovsko strahovlado. Tako se godi poštenim, demokratičnim delavcem v nemških krajih na Češkem že sedaj, ko Še niso pod Nemčijo! Kaj šele lahko pričakujejo v slučaju, da se izpolni želja henleinovcev in pridejo pod Hitlerjevo oblast? Vprašaj je odveč! Se hujši teror. Zato je pač Iskrena želja slehernega zavednega delavca, da bi se Hitlerjevi nameni, ki jih ima s čehoslova.tyo^nikdar ne uresničili. r K est 9» O JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VU<: DŽINGIS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveto" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji ioboi—: lodol I0C30I I0C30I locaoi n e OB( (Nadaljevanje.) Ko je zasedel Tarimsko kotlino in se malo ogledal, mu je padlo na um nekaj novega. Zimislil se je. Videl je namreč zelo važno trgovsko cesto, ki je peljala po tej kotlini in vodila z zapada na vzhod. Videl je neštete karavane. Zavonjala mu je svetovna trgovina. Spoznal je, kakšno vrednost bi za njegovo državo imela svetovna trgovina. Njegova dežela nima surovin. Manjka vsega na vsoh koncih in krajih. Najbolj pa manjka orožja. V teh dneh in tednih mnogo razmišlja Džingis khan. Ni mu bilo nepoznano, od kod dobivata Azija in Evropa najboljše oroije, ki ga svet premore. Dobro je vedel,da gre to iz Arabije in iz Mezopotamije. Kolikokrat ja tehtal Džingis khan v svojih rokah dama-Kenko, ki jo je zaplenil nekemu vjetniku. Čudovito jeklo. Upogljivo, elastično kakor pero, lahko kakor trstika; ostro, kratko orožje brez primere. Takšnega orožja ne more izdelovati nikdo dugi. Takšno orožje daje samo Damask. Lahko»bi si dal sicer tako orožje prinesti iz Damaska. Lahko bi ga kupil. Ali bilo bi lo naravnost predrzno, skoraj nemogoče. Kajti pot v Arabijo in Mezopotamijo je dolga in daleka. In vsako pleme, ki je prebivalo na tej brezkončni trgovski cesti, je pobiralo carino. In na tej brezkončni cesti je prebivalo neštete plemen. Najnesramnejši so bili Khitanci. Za poljedelstvo in živinorejo se niso kdo ve kaj irigali, kakor so delala to druga plemena. Živeli so največ od carin in so ta šport sijajne razumeli in ga izborno opravljali. DamašČen-ka, ki je prišla slučajno tudi v Mongolijo, je radi te poti postala tako draga, da je skoro ni bilo mogoče kupiti. Džingis khan je dolgo premišljal. Ni mogel trpeti Khitancev. Bili so sicer istega mongolskega plemena, torej tudi Mongoli, ali zakaj njim lasten vladar? Kaj jim to treba? Zakaj dva mongolska cesarja? Džingis khan je cesar Mongolov in še kak tak cesar je nemogoč. Preveč kočljivo in nevarno bi bilo to. Že to je bil dovolj važen vzrok, da je Džingis khan razmišljal. In potem damaščenke?! Khitanci niso sutii, da jih za njihovim hrbtom opazujejo najhitrejši jezdeci Azije. Khitanci so jim kazali hrbet in njihove oči so neprestano imele opravka z zapadom. Zelo so jih zanimali dogodki tam na zapadu. Tam je vladal šah Mohamed Kharesijski veliki, močno utrjeni in oboroženi državi. Njegova država se je razprostirala od mej Indije do perzijskega zaliva, tja na obrežje Črnega in Kaspijskega mofja, od Arabije do Aralskega morja in do zapdnih pobočij Pamirja. Ves islamski svet, takorekoč, je bil pod njegovim vladarstvom. Turki, Perzijci, Arabci ao imeli eno vero. In ker je tista vera fantastična ter je neprestano vzgajala svoje vernike v najboljše in strašne vojščake tiste dobe, je delala čudeže na bojnih poljanah in zmagovala, zmagovala. Pravi vladar Islama je bil sicer kalif, ki pa je sedel ves nerazpolo-žen v Bagdadu in ni imel besede. Resnični vladar je bil šah Mohamed. Mogočen in neči-mern človek. Nosil je mogočno ime "Senca Allahova" in "Lev Islama". Bili sta torej dve veliki državi, ki so ju delili le šibki Khitanci. Jasno je bilo, da bosta nekega dne trčili skupaj s strašnim sunkom: Džingis khan in šah Mohamed — pleme: narod in religije. Oba kontrolirata važne trgovske ceste, khan na vzhodu, šah na zapadu. če bi se kateri od njiju kdaj naveličal trgovine in bi oviral promet, mora drugi propasti. Džingis khan premišlja in postaja slabe volje. šah zahteva neznosno visoke carine za vsako blago, ki gre na vzhod. Za njim pa zopet Khitanci še enkrat in še strašnejše carine ia isto blago. In Džingis khan mora plačevati. In zato se vedno hujše jezi. Potreboval je orožje. A da bi kupil to orodje v Damasku za zlato, niti ne pomišlja. Mora ga dobiti cenejše. Njegove hladne oči Postajajo trde. Natančno si ogleduje Khi-Unce. Zelo so topoglavi. Ne razumejo svoje-t* položaja. Nič jim ni mar, če se šah in Džingis khan jezita. Z usodno eleganco sede med dvema stoloma. Ali nič jih ne skrbi. Tud stari cesar Kitancev ga vedno lomi. Nekega dne je na cesarski dvor pridirjal «mrtni sovražnik Džingis khanov, sin prema- ganega kneza Naimana, Gušlug. Nagovarjal ga je, da bi cesar Kitancev organiziral vojno zoper Džingis khana. In ker je bil Gušlung njegov va^al, ga je stari cesar moral sprejeti. Dal mu je celo svojo hčer za ženo. Ali več ni hotel storiti, o organizaciji vojne sploh ni hotel niti razgovarjati. Džingis khan mu je bil preveč skrivnosten. Neče se mu zameriti. Ni si upal zaščititi svojega vazala in Džingis khanu sporočil, da ne dovoli vzeti dežele vazalu. Gušlung je bil razočaran, če stari cesar neče, mora izginiti. Skoval je zaroto in slabič cesar je bil, kakor bi pogledal na sonce, odstavljen. Gušlung je bil vladar v državi. Na zapadu je šah Mohamed naenkrat pogledal radovedno in začudeno, kaj se je zgodilo. Na vzhodu si je Džingis khan privezal kapo močneje. Ves položaj se je naekrat spremenil. Džingis khanu je bilo jasno, kaj se je zgodilo in mu je bila vsa ta reč priprosta. Stara, ugledna dinastija Kitanovcev je preminila. Zdaj nima nikdo več pravice, da bi bil še poleg njega cesar Mongolov. Najmanj pa pritepe-nec, premaganec, kakršen je Gušlug. In ta reč je nujna. Kajti Gušlug se pripravlja s svojimi jezdeci. Kakor hitro je Džingis khan izvedel za to, je vstal. Razmišljevanje je končano. Njegov sklep je storjen. Vse je pripravljeno. Napočil je čas in niti minute se ne bo čakalo Štafeta najboljših in najhitrejših jezdecev je drvela v Korejo, kjer je general Džebe tako za šalo z najboljšimi divizijami vojeval. General se je kar vzpel v stremenih, ko je slišal poročilo. Drvel je s pravljično brzino preko polovice Acije. Njemu in njegovim jezdecem je bil vojni pohod edina zabava, edini šport. Kakor nekakšna armada pošasti, jezdeci apokalipse, ki ne vidijo ničesar, se ne ozirajo ne na levo ne na desno, jezdijo dan in noč, noč in dan... tako so jezdili. In preden se je mogel Gušlug obrniti, so mongolski jezdeci stali na meji njegove države. Na drugi strani, na zapadu, je izvedel šah Mohamed, da Mongoli nastopajo, da si nameravajo državo Kitancev ogledati pobližje. In premeteni vladar se je naenkrat spomnil, da se je sicer večkrat moral jeziti na Kitance, ali je vsekakor tudi nekoliko krvno povezan z njimi in ne k«r tako gledati. Kaj čc bi posredoval. V takih slučajih odpade vedno nekaj v korist posredovalca. Takoj se je lotil dela. Stopil je v siik z Guš-lugom in se z njim pregovarjal, da treba vsekakor spoštovati staro dinastijo. Pregovarjal je tudi z odstavljenim Kitanom. Bil je tako spreten, da je vse pomešal, tako da se naposled že nikdo več ni spoznal iz vsega spora. Z orijentalsko vljudnostjo in z rožnatimi govori je lagal na desno in na levo. In ko že zares nikdo ni vedel, kako in kaj, je nenadoma prikorakal z vojsko in zasedel vso državo do reke Syr Darje. Kitanci niso vedeli, kaj bi. Gušlug sam je strmel ves presenečen proti vzhodu, od koder se je v tihih nočeh slišal topot mongolskih konj. Bil je v kleščah. S stisnjenimi zobmi je šahu Mohamedu moral priznati nepravilno zasedbo svoje države. Džingis khan pa je med tem že zasedel vso ostalo državo Kitancev. če bi ne bilo teh dogodkov, bi mu tako lahko gotovo to ne šlo izpod rok, kajti pokoriti hrabro kitansko ljudstvo ne bi bilo lahko. Imel je srečo. Pomagal mu je Gušlug sam, ne da bi se tega zavedal in hotel. Gušlukova žena je bila namreč pravkar spreobrnjena kristjanka-nestorijanka. In še prav fanatična. Samo eno misel je imela. Uničiti vse nekrščanske religije v državi. Gušlug je moral delati, kar je ukazala. Kajti njegova žena je bila hči prastare kitanske dinastije. In to je bilo treba upoštevati. Začelo se je versko preganjanje. Dozdaj verskega preganjanja sploh niso poznali in ljudstvo je bilo vse iz sebe od strahu. Gro-zovjt prizori so se odigravali. Muftiji so bili pred mošejami križani, budhistični duhovniki so bili živi na grmadah sežigani. Krik groze je letel po vsej državi in nekaj tednov je v resnici ta krščanska cerkev gospodovala. (Dalje prihodnjič. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA rezervOAR REAKCIJE STA DANES ZLNA IN MLADINA Zbral Charleg Pogorelec V zadnjem izkazu "Agitatorji na delu", ki je bil priob-Čen v predzadnji številki lista, so odnesli krono z najvišjim številom naročnikov: ToneZor-nik iz zapadne Penne, Leonard Alpner iz Milwaukeeja, Wis., Chas. Pogorelec iz Chicaga, 111. in John Bozich iz Collinwooda, O. To so oni, ki so poslali nad 10 naročnin, za temi jih je več z manjšim številom. Vsem skupaj gre priznanje za njih po-žrtvvalno delo. Kdo bo odnesel krono v prihodnjem izkazu, je pa odvisno kako pridni bomo v agitaciji. Pisec teh vrstic obeta, da ne bo eden pri teh zadnjih. Zdaj pa malo pregleda aktivnosti zadnjih dveh tednov, Chicago, 111. — Chas. Pogorelec je pridobil 17 naročnin, Joseph Draaler 4. Kristina Turpin 2 in Luka Groser 1. Not so bad for Chicago 1 Bridgeport, Ohio. — Jožeta Snoya zelo pogrešamo v vrstah aktivnih agitatorjev. Pravi, da ima zelo malo časa, toda je pripravljen storiti kolikor more v bližnji okolici. Poslal je 8 naročnin. Pravi, da se bo v kratkem spet oglasil. Poleg agitacije za Proletarra je zaposlen tudi z nabiranjem podpisov na peticije za socialistične kandidate pri jesenskih volitvah. Pri tem delu mu pomagajo tudi drugi sodrugi in somišljeniki. Sodrugom in somišljenikom v Ohiu priporočamo, da gredo z vso vnemo na delo za podpisi, sicer bo boljše, da boste na volilni dan doma, kajti ako boste šli in ne boste imeli resničnih delavskih kandidatov na listi, se zna zgoditi, da boste dobili v Ohiu drugega Daveyja za bodočega governerja, ki bo ravno tako radodaren s plinskimi hruškami in oboroženo silo, kot je bil Davey št. 1. Milwaukee, WU. — Naša a-gitatorja Alpner in Rožič sta še vedno na delu. Prvi je poslal 6, drugi pa 5 naročnin. Wal*enburf, Colo. — Edw. Tomšič nas je obiskal v uradu, ko se je pred kratkem mudil na seji gl. odbora SWPJ v Chicagu. Prinesel je 4 naročnine ter obljubil, da se v kratkem zopet oglasi. Cleveland, O. — John Bozich je poslal U naročnin, Jen-nie Dagarin pa 6. Giblje se tudi v "metropoli", čeprav polagoma. We»t Aliquippa, Pa. — Naš stari znanec Bartol Yerant se je zglasil s 6. naročninami ter z obljubo, da "se še vidimo". Willard, Wia.—Mike Krultz je poslal še eno naročnino. Na 4>muhi", pravi, pa jih in?a še več. Sygan, Pa. — Pa tudi naš s. Lorenc Kaučič je še vedno na delu. Poslal je spet 1 naročnino. Blaine, O. — John Vitez je poslal 2 naročnini in v kratkem jih bo še nekaj, pravi. Ogleeby, III. — Tone Udovič se je pred kratkim zglasil v u-radu ter izročil novce za 8 naročnin ter naročil znamke za klub št. 3 JSiZ. Detroit, Mich. — Naš dobro znani agitator Janko Zornik je zadnji teden poslal 2 naročnini. John je Mold stand by", ki ga ne odnese vsaka sapica. Pravi, da bo tudi za oglase v koledar naredil kolikor največ mu bo mogoče. Johnstown, Pa. — They aay, "you can't keep a good man dovvn." Tak je naš John Rak, ki kljub temu, da je zaposlen v svoji trgovini, še vedno najde časa za agitacijo. Zadnji teden jeposlal 2 naročnini. Point M ar ion, Pa. — Anton Zupančič je poslal 2 naročnini ter obračun za prodane izvode Majskega Glasa. Waultec*n, III. — Martin Judnich je zadnji teden poslal 4 naročnine. Ker ima precej naročnikov potečeno naročnino, pravi, da namerava obiskati vse v prihodnjih par tednih. Oproste naj nam žene in mladina, Če smo temu razmotriva-nju napisali tako nevljuden naslov. Kratko bo to razmotriva-nje, ima pa namen, da opozori na strašno kulturno vrzel, ki zija pred nami kakor brezno brez dna, v katerem izginjajo žene in mladina, ki so tako potrebne v razvoju kulturnega in političnega življenja kot osnova, temelj, na katerem se naj gradi nova kulturna in socialna človeška družba in tudi naše organizacije. To velja za vse naše žene, od katerih se zahteva, da naj bodo le metla v hiši, delajo parado in zabavajo veseljačenja potrebne ljudi. Res je, da žena poživlja rodbino in družbo, da ima v družabnem življenju to važno vlogo. To je prav, to je ženi prirojeno. Ni pa to dovolj! Žena mora umeti tudi javna vprašanja, mora se uveljaviti v javnem življenju. Žal, ji danes nova družba in kultura skoraj odreka to pravico ali jo pa postavlja v kot, kjer nima dostopa do vzgoje in izobrazbe v ta namen. Ne bomo povedali neresnice ali obrekovali, če trdimo, da tudi prav del. gibanje v tem oziru mnogo greši. Kdor je cinik ali pokvarjen človek, ga ta očitek sicer ne bo genil, ali dejstvo je in če pogledamo v zgodovino, se prav kmalu prepričamo, kako velika nevarnost našega delavskega gibanja je, da temu vprašanju ne posvečamo skoraj prav nobene painje. Isto, kar velja glede žene, velja tudi za dijaško in delavsko mladino. Mladina tava in išče poti. V svoji naravni plemenitosti in idealnosti išče resnico, išče ideale, ki bi osrečili Pariz proslavlja Jauresa njo in človeško družbo. Nikogar pa nI, ki bi tfe vrline mladin podprl s sistematično in načrtno vzgojo, da bi se mladina ne izgubljala v začaranih gradovih, ugibanju in v raznih mogočih in nemogočih ekstremih ali pa se v resignaciji potopila v reakciji in reakcionarnih formalnostih, ki jo pretvarjajo končno v šlevaste lutke, ko današnja doba tako dramatično cvete zanje. Delavsko gibanje ne sme biti le razredno. To ne zadostuje. Zdi se nam, da je delavska borba prav mnogo, če že ne popolnoma, odvisna od kulturne podlage, toda ne samo delavske, ampak vseh slojev in sil, ki se uveljavljajo v delavskem življenju. Delavsko gibanje je že od nekdaj posvečalo tej nalogi največjo pozornost, ker more le na tem temelju uspevati in se razvijati bodočnost našega gibanja in naziranja. Ne bomo se motili, če trdimo, da na&e gibanje tam doživlja nevarne poraze ali ne napreduje, kjer se to vprašanje premalo neguje ali se celo zanemarja. — Reka, da žena podpira tri vogale hiše ali da je mladina naša bodočnost, bosta obveljala le tedaj, če ženo in mladino vzgojimo v tem zmislu, če ju zanemarjamo, pa ne bosta zrela in sposobna, da vršita to nalo-go. Na to smo hoteli zopet opozoriti, ker opazujemo, kako gre razvoj ter kako naglo napreduje reakcija. Mi vsi, prav vsi, pa storimo mnogo premalo, dasi bi bila naša kulturna dolžnost, da se resno pobavimo s tem problemom. — D. P. Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v 66 PROLETARCU 99 Socializem v Franciji je vte-lešen v velikem njegovem mislecu, vzgojitelju in govorniku Jeanu Jauresu (izgovori: Žo-res), ki ga je šovinističen nacionalist ustrelil 31. julija leta 1914 ob izbruhu svetovne vojne. Vsako leto se v tem času spominjajo socialisti pa tudi drugi Francozi tega velikega moža. Socialistične organizacije so priredile letos komemorativno proslavo 28. julija v dvorani VVagram, v isti dvorani, kamor je 1. 1914. sklical Jaures pariške socialiste na zborovanje, na katerem je hotel povedati in razjasniti stališče do vojne — pa ni mogel več govoriti, ker je na predvečer umrl mučeni-ške smrti. Veličastno okrašena dvorana z velikansko sliko Jauresa in s kipom njegovega prijatelja in sodelavca Guesda (izgovori: Ged) na odru, okrog katerega stoji socialistična mladina v u-niformi — modra srajca in rdeča ovratnica. Orkester zaigra Beethovnovo simfonijo, nato socialistično himno. Glavni govornik Paul Foure (izgovori: For), ki je strankin tajnik, je prebral rokopis zadnjega članka, ki ga je napisal Jaures tik pred smrtjo. Ta rokopis je ohranil stavec v tiskarni strankinega časopisa. Dvorana sveto posluša zadnje Jaure-sove besede. Kot da smo v cerkvi... Nato pravi Faure: Mi vsi se danes, ob tej težki uri vprašujemo: "Kaj bi storil Jaures? Kakšnega mišljenja bi bil Jaures, kaj bi mislili Vail-lant, Paul Lafarbue, Marcel Sembat in drugi, ki so nas vodili? Toda žal, možje, ki jih vprašujemo, so umrli in sami si moramo odgovoriti. Nimamo pravice reči: Jaures in Guesde bi delala isto, kakor delamo mi.. In vendar. Ves Čas smo delali in delamo v istem duhu . .. Ob tem zadnjem Jauresovem rokopisu, ki mi ga je prinesla verna roka in ki mu je mučeni-ška smrt dala pomen testamenta, zatrjujem, da delamo in bo- mo vedno delali, kakor piše ta Jauresov testament: "Najvažnejše od vsega je stalna delavnost, neprestano prebujanje misli in zavesti. V tem in samo v tem imamo poroštvo bodočnosti." Velikega Jauresa priznava vsa republikanska Francija. Tako so danes bojevniške organizacije priredile veličasten sprevod, ki se je pomikal po pariških ulicah proti Patheonu, kjer počiva Jaures. Ker Francozom ni za velike statistične številke, temveč bolj za udej-stvovanje v krogu prijateljev, v krogu "svojih", kakor se reče, imajo tudi več organizacij starih bojevnikov. Za današnji komemorativni sprevod je podpisalo oklic eno in dvajset bojevniških organizacij, med katerimi so na primer "bojevniki in invalidi z Alp in pariškega okrožja", federacija republikanskih rezervnih častnikov", "Seinski križ", "unija železni-čarskih invalidov zapadnega okrožja" itd. V globokem molku se je razvil in razšel veličastni sprevod pred Pantheonom, kjer je Jean Louguet sprejel od bojevniške deputacije palmovo vejico, ki so jo položili na Jauresovo grobnico. Kaj je Pantheon? To je bila prvotno cerkev, posvečena sv. Genovefi, ki je svetniška za-ščitnica Pariza. Narodna skupščina 1871. leta je pa sklenila, da jo spremeni v veličasten tempelj, v čigar grobnici naj počivajo največji Francozi. Panteon je veličastna stavba v obliki grškega križa in meri 112 m v dolžino, 84 m v širino in 9.1 m v višino. V hladnem podzemlju počivajo v kamnitih grobnicah med redko izvoljenimi Gambetta, Rousseau, Voltaire, Victor Hugo, Emile Zola, Mirabeau, Berthelot in — Jean Jaures, ki so ga prenesli v Panteon 1924. leta. V največjem francoskem socialističnem mislecu priznava republikanska Francija tudi enega največjih francoskih duhov in mož. — i. Pisatelj VVells razkačil muslimane . Angleški pisatelj H. G. Wells je izdal knjigo "Kratka zgodovina sveta", v kateri je med drugim zapisal, da je imel Mohamed na stara leta mnogo žen in da njegovo življenje vobče ni bilo bas vzorno, če ga sodimo po modernih merilih; dočim se je izrazil o koranu ali sv. pismu mohamedancev, da nima posebne vrednosti ne kot literarno niti filozofsko delo in da ne dela nobene časti "višjemu navdihnjenju", kateremu se pripisuje avtorstvo korana. To je muslimane v Londonu tako razburilo, da so uprizorili protestno demonstracijo, katere se je udeležilo okrog 400 muslimanov, ki so razkačeni kričali: "Dol z ignorantnim Wellsom!" Obenem so poslali delegacijo k visokemu komisarju za Indijo, da protestira proti tej "žalitvi Mohamedovega spomina in korana". Wellsu njihov srd seveda ni škodoval, pač pa mu je napravil precej reklame za njegovo knjigo. Eksekucije v Nemčiji Pred nekaj dnevi so bili obglavljeni v Berlinu trije Nemci, ki so bili obtoženi veleizdaje in spoznani za krive, da so bili "v službi neke tuje sile kot vohuni". Industrijska produkcija v Rusija Sovjetski finančni komisar Arsenij Zverov je te dni izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da so sovjetske industrije v I. 1938. producirale blaga v vrednosti 87,500,000,000 rubljev (nominalna vrednost rublja je 40c) ali za 21 odstotkov več kot lani. Poročilo je bilo predloženo vrhovnemu sovjetu, obenem s proračunom, ki izkazuje 125,184,000,000 rubljev dohodkov in 128,684,000,000 rubljev izdatkov za "napredek v javnem zdravstvu, višji materialni in kulturni standard delavstva, konsolidacijo USSR in o-jačenje njene obrambne sile". Proračun določa 27 milijard rubljev za oboroževanje. Lindbergh v Moskvi Pretekli teden sta poletela v Moskvo polkovnik Charles A. Lindbergh in njegova žena, da prisostvujeta letnim manevrom sovjetske zračne sile, ki so se pričeli v četrtek. Drugi namen Lindberghovega obiska je bil, proučiti razvoj sovjetske avija-tike v zadnjih letih. Obenem pa nameravata zakonca Lindbergh napraviti tudi turo po Sovjetski uniji ter si jo ogledati. Fašisti potopili angleško ladjo španski uporniški general Franco in njegovi fašistični zavezniki se očitno posmehujejo "angleškemu levu" ter nadalje potapljajo angleške trgovske ladje. Zadnji teden je pet italijanskih letal tipa Fiat z bombami napadlo angleško tovorno ladjo Stanbrook ter jo potopilo. John L. Lewis molči Medtem ko frakcijski boj v uniji avtnih delavcev dalje divja, pa John L. Lewis, vodja C. I. O., še vedno molči o tej stvari in ne pove, ali ima kak načrt za poravnavo ali ne. Zadnjič, po sestanku voditeljev unij U. A. W. v Toledu, ki so ga sklicali odstavljeni in izključeni gl. uradniki, je Lewis rekel samo toliko, da se je setal s to skupino in čul njihovo stran zgodbe. Društvo "SOSEDJE" št. 449 SNPJ PONOVNO VABI NA PIKNIK KI SE VKftl \ nedelj« 211. avgustu HKIIt PRI VALENTINU KOBALU e povzročila prosta luka in promet. Nacijonalno takrat še ni bilo videti nikakih nasprotstev, zlasti ne ostrih. Da je to res bilo tako nam poleg številnih drugih dokumentov kaže tudi ta, ki ga je napisal v gori imenovanem listu Kandler sam in pravi: Vzdrževanj« tega mesta kot tržišča središča Evrope je naloga ljubezni te zemlje, kateri mora biti vse ostalo drugotno." (25. marca 1848.) Zanimivejši pa je drugi dokument, ki ga je objavila "L'-Istra" malo kasneje. Gre tu za resolucijo, ki jo je sklenil prvi državni zbor v Frankfurtu na svoji seji 31. maja 1848. in ki jo je Kandler priobčil v svojem listu v štirih jezikih in sicer po tem vrstnem redu:fv italijanščini, nemščini, slovenščini in hrvaščini. Prinašamo dobesedno slovenski prevod te resolucije, tako radi prevoda samega in značilnosti tega, kakor tudi radi njegove vsebine. Prevod se glasi: — Ustavni zbor germanske deržave je v svoji očitni snidfei 31. velkiga travna ž enim gla- som (enoglasno, ,op.) slovesn sklenil, de po celi miri pravico spozna, katera sliši ne nemškim narodom, ki v deržavah germanske zveze prebivajo, po poti narodnika omikanja slobo-dno hoditi, ter, kar cerkvene reči, včenstvo, literaturo no-traino upravo in pravico zadene, kakor daleč njih meja se-gne, enake pravice jezika se razveseliti. Tako se tudi samo od sebe razume, da pravisa usaka, katero bo vesolna ustava nemškimu narodu dogotovi-la. v glihi miri njim grede. Germania sedaj edina in prosta je dovel velika in mogočna de brez nenavidnosti (zavisti, prip.) zamore narodom druzi-ga jezika, ki so v njenim ne-dru gori zrasli, v polni miri do-voljiti, kar njim po prirodu i zgodovinah tiče, ter se nima nikdar ne Slavjan, ne prebivavec nočniga filezvig ali južne Ger-manie, ki danjski ali laški govore obtožiti in pertožiti, de mu bode slobodnost svojga roda kerčena, ali de mu nemški brat roko odtegne, ko le velja (kadar je potreba, op.). " Isti pisec je bil 1. 1848 tudi predsednik ehega prvih italijanskih društev v Trstu, ki je imelo ime "Societa dei Triesti-ni" — društvo Tržačanov. To društvo po svojem statutu ni bilo politično, čeprav je iz njega izšlo kasneje največ mož, ki so postali vodje tržaškega separatističnega gibanja, ali iredentizma imenovanega. To društvo je že 18. Junija protestiralo proti gornjemu sklepu Lansko leto me je vodila pot v Prago. Moral sem tja preko Dunaja in Brna in sem zato sklenil, da med potjo obiščem v Brnu tudi avstrijskekga emigranta, urednika "Kampfa" in "Arbeiter - Zeitung", nedavno umrlega sodruga dr. Oto Bauerja. Ta obisk smo sicer prijavili že v naprej iz Maribora. Radi svoje "previdnosti" pa sem še iz Dunaja sporočil Oto Bauerju, da pridem v Brno ta in ta dan. Naslednje jutro sem v skoro praznem brzovlaku hitel proti Brnu in se veselil trenutka, ko bom mogel govoriti s pisateljem iz "Kampfa", kjer so mi njegovi temeljiti članki od številke do številke večali občudovanje njegovega obsežnega znanja, čudovitega spomina in krasnega jezika. Vratar zadružnega doma "Včele" mi je brez nadaljnega pokazal pot v 5. nadstropje, kjer je takrat bival Oto Bauer s kadrom svojih ljudi, med katerimi me je posebno ganljivo sprejel tu
  • . N. Tolstoj), -lavka- ika povrnit, broi...................... ,50 Kncs Serebornjani, (A. K. Tol. . stoj), roman is časov Ivana Groznega, broi.................... 1,25 Krcutzerjeva sonata, (L. N. Tolstoj), roman, broi.............40 Ljudske povesti, («~ianc Jak- iič), broi................50 Ljfbljanski trpi, (Jo«, Suchy), satirtčno-psiholoaki orbrazi, broi........................ Letele aence, (S. 11. Vajan- ski), roman, broi..........50 Lovski spomini, (Vladimir Ka- pus), broi................50 Med potniki in mornarji, (Rrat-_ ko Kreft), potopisni framen-ti, broi....................................75 Med padarji in zdravniki, (Janko Kač), spominu ivoj« matere, bro*....................75 Moja iivljenje, (Ivan Cankar), vez......................75 Momenti, iz spisov A. P. če-hova, (Ivan Prijatelj), broširana 75c, vez. .......... 1.10 Morski vrag, (Jack London), vez......................75 Mož s braigotino in drujje novele, (Jack London), broi.. .35 Muhoborci, (Fr. Milčinski), črtice, vez..................65 Mlada ljubezen, (Alojz Kraigher), roman, vez.........65 Na polju rlave, (H. Sienkie\viez), povest iz časa kralia Jana 8o- bieskega, vez.............. 1.50 Naia vas, (Anton Wovačan), broi......................75 Na krivih potih, (Žaljski), broi. .....................30 Nož po izdaji, (Liam 0'Flaher-ty), roman, poslov. O. Zupančič, broi.................. 1.75 Novale in irtice, (Milan Pu- gelj), broi ...............................15 Orači, (A. Cerkvenik), povest šz delavskega življenja, broi.....65 Otroška leta, (Makiim Gorki), povest, 4>roi................80 Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik desetnije, vez.............80 Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Izidor Can- mm), vez................ i.ov Obsojenci, (VI. Levstik), povesti, brci................65 Oglenica, (Fr. Zakrajlek), povest, broi................35 Partinčar jevo pomlajen jc, (E. Kristan), sanjska povest, broi. 60c, vez............ 1.00 Plat zvona, (I.eonid Andrejev), novele, vez.............35 Prokletstvo, (Martin Ander*on- . . Nextf), roman, broi..........75 Prva ljubezen, (I. S. Turge- njev), Ijirt). roman, broi......65 Papežinja Fausta, (M. Zevajo), .65 .25 .65 25 .45 .80 .80 ,35 .50 Spomini na Prešerna, (Erne- stiria JelovAek), broi....... Srelolovec, (H. Majar), povest, broi. .............. Samosilnik, (Anton Novačan), 10 povetrti, broš........... Staroindijske pripovedke, (Jos. Su, s slikami, hroi..... St« pni kralj Lear in hiia ob Volgi, (Stopnja k-Turgenj«v), broi..................... Tarzanova mladost v džungli, (Kdgsr K. Hurrsugh), vez. Taras Buljba, (N. Gogolj), ta-thrh na povest, broi. OOc, vez. Tri povesti for mat-i je, (Ant. Aikere), fina vezba .............. j.oo Pesmarica Glasbene matica, uredil Matej Hubad, vsebuje 103 pergfti s notami, 206 str., vezana .................................. 2.00 Preproste pesmi, (Mile Klof>8 str., !>ro5.' 2.50 III. zvezek :Iz modtrn*g7 sveta, romsn, 290 str., broi. 1.75 IV. zvezek: Dekle Anika in Srečala sta se, novela, 200 str., broi.......... 1.25 V. zvezek: Prerokovana, Slike iz svetovne vojne, 2(54 str., broi.............. 1.25 VI. zvszek: Sama, Kakor Pelikan, Bolteiar, Nas vsak-danji kruh, Tri črne žene, iSS str., broi.......... 1.25 VIL zvezek: Moja duša varuje, Spoiniui ua pel«*liua, Slike brez okvira, Pisarna, Gospod, 272 str., broi. 1.25 mynia zur Muhlen), pravljice za mladino, broi............40 I Maselj Fran-Podlimbarski: ( . 1 'VIII I\l'Ut'(. V P Z. l.OO j Poezija (Fr. I^vstik), vez... .68 "o .ztje dr. Franceta Preirrna .50 Pe»mi življenja, (Fr. Albrecht) vez......................35 Pcsm:, (Srečko Kosovel), broi. Pohorske poti, (Janko Glaser), broi..................... Pr mo* Trubar, (Ant. Ankerc), zgodovinska epska pesnittv, v«»................... .. FlmUeči okovi, (Mile Klop- čič), broi. 25c, v^z....... Pes m ice ia ptirode, (VI. Ka- PUS), broi.............. Slovenska narodna lirika, tJan- ko Glaner), broi...................... Solnce in sence, (Ante Debe- Ijak, broi. .............. Slutnje, (Ivan Albrecht), broi. Sleake pesmi, (P. Bezruč), vez. Sto let slovenske lirike,, od Vodnika do moderne, (Cv. Golar), broi. 65c, vez. ... 1.00 Strup iz Judeje, (J. S. Machar), vet. .......................................... V zarje Vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broi....... Trbovlje, nroletarske pesmi, (Tone Scliikar), broi. 35c, vez.................... Miselni razvoj evropskega človeštva, (Frank Drvina), 387 str., broi......j.......................... 2.00 Mistarij dule, (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana .................. 1.00 Materinska p« moč zdravemu in bo'nrmu nojrnčku,' (Dr. Matija Ambrožič), s 30 rl kami .35 Nai svetovni naaor, teorija in razvoj dialektičnega mattriali- ma, (Sigma), bros....................50 Nai jezik. (Dr. Joža Glonar), vez......................25 O zdravju in boleznih, (Dr. Ant. Bre?oVj), broi............. 1.60 O delavskem in socialističnem g banju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske soc.slnodtmokrstična strsnke (1848-1800), (A. Kristan), broi. 75?, vezana ........ 1.00 Vladka in Mitka, (Zofka K veder, vez..................40 V oklepnjaku ol-oli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broi. 1.25 Zajedrlci, (ivan .»iolek), življenja *!«ve»v»lrih fl^ljfnffv v Ameriki, vez............... 1.76 Zadnja kmečka vojska, (A. Senca), zgodovina kmetskiti uporov v 14. in 15. stoletju, vez..................... 1.00 Zapiski iz mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez................. 2.00 Železna reka, (A. Serafimovič), roman iz civilne vojne v ao-vjetski Rusiji, broi................. 1.50 Železna peta, (Jack London), socialen roman v dveh delih, broi................ ron*A&, bf^ft..............................Zl^o tele in druje zgodbe, (Ja Po zolnčni Španiji. (M. A. Ne- [ nez Samojiov), broi............. xo), potopis s slikami, broi.. . .40 Zmcte in konec gospodične .50 Po'om, (Emil Zola), roman iz Pavle, (Ivan Zoreč)? broi.. vojske 1870-71, 549 str., broi 2.00 Zvonar jeva hči, (Miller-Ster- 2.50 Plrbanus Joannes, (Ivan Pi*e- Glad, (Knut Hamsun), roman bros..................... Gad je gnezdo* XYL Levstik), broi. 50c, vez............. Golem, (G. Meyring), roman broi. 35c, vez............ Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčinski), vez................ Grešnik Lena, t, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, •broi.................. Hiia brez oken, (Tone Scliikar), * socialna povest, broi............... Hadii Murat, (L. N. Tolstoj), romsn, broi.............. Hoptame ron, (Marg. Valoiska), povesti, bros............. Humoreske, groteske in satira (VI. Azov in Teffi), broi. .. Izgubljeni svet, (Conan Doyle), roman, broš............... la naiih krajev, (Zofka Kve- der), povesti, vez.......... Igračke. (Fr. Milčinski), črtice, vez.................. Jaromkin krog, (A. Koževni-kov), povest za mladino s slikami, broi............. Jennjr, (Sigrid Undset), krasen roman mlad? umetnice, 376 str., broi.................. Jag, (P. Chorholousek), zgodovinski roman, broi. 50c, vezar. ................... Jnnak nalaga časa, (M. J. Lcr- raontov) povest, broi....... Jarkica Agičeva, (Ks. ftandor- Gjalski), broi. 40c, vez____ Kandid. (Voltaire, posl. O. Zupančič), satiričen roman, bri. Kriitof Dimač, (Jack London), broi. ... ................. Kralj alkohol, (Jack London), povest, b oi............... Knjige ..Cankarjeve družbe za 1932, zbirka vsebuje: Koledar in tri knjige fine povest-ne vsebine I I Knjig* ..Cankarjeve družbe za I®33, zbirka vsebuje * Koledar in tri knjige fino povest- ne vsebine .:........................... Kajige Cankarjeve družbe zn >•34. zbrikn vsebuje: Koledar in tri knjige fine povest- *« vsebine ............................. Knjig« Cankarjeva druibe za sbirka vsebnje: Koledar in itiri knjige povestne, Potopiane in zgodovinske vsebine ..................................... Kajige Cankarjeva druibe aa '•37, zbirka vsebuje: Kole- .75 .75 .50 .35 .60 .40 .35 .50 .80 .75 .50 .35 1.75 .60 .15 .15 .50 .80 .25 .60 .25 .35 gelj), roman, broi..... Par! Uri zlatar, (Silvester K.), povest, broi............... Pravljice ir pripovedke, (S. Ko- šutnik), broi.............. Povesti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (Damir Feigel), humoreske, broA..... Pingvinski otok, (Anatole France), vez............. Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice, (Cvetko Golar), broi............... 50 Povesti, (Maksim Gorki), broš. Pasti in aanke, (L. ft. Orel), * kriminalen roman, broi..... Pikovn dima, (A. S. Puškin), povest, broi............. Potop, (H. Sionkievvicz). roman, vez. I. del. $3.0o, II. del $2.75, oba dela skupaj, 1093 »irani .................. 5.00 Povaatice, (Rabindranath Ta- gore), broi.............. Podobe iz zanj, (Ivan Cankar), vez..................... Požigalec, (K. S.), bros...... Povesti, (Lcvro Kuhar), broi. Predor, (B. Kellermann), socialen roman, ....... Roman treh src, (Jack London), vez................ Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, bros......... 1 - Razne povesti, broš.......... Roke Andreja Podlipnika, (Tone Seliškar), socialna povest, broiirana ................................ dO Štefka, ali kako je družina Suia premagala krizo, socialna po-.80 vcst a^danje dobe, broi— Smeh v džungli, (Louis Adamič), a v tomografija ameriškega priseljenca, 416 str., broi...... 2.25 ,75 Spisi Andrejčkovega Jožeta, I., IIL, IV., VI., VII. in VIII. zvezek. Cena posam. zvezku 25c, v« skupaj........................ 1.25 žaj), povest, broi. /...... .65 Znanci, (Rado Murnik), pove- | sti in orisi, vez........... .80 .50 .25 .40 .75 .25 Ženini naša Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broi.................... .40 Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewicz), povest iz davnih • let, 681 strani, vez........ 3.00 Zlatarjevo zlato, (Avgust noa), zgodovinska povest iz 16. stoletja, broi...........50 Zločin in kazen, (F. M. Dostojevski), roman v šestih delih z epilogom, 604 str., broi... 1.75 Zabavna .knjižnica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih zanikarnežev lastni životopis, vez........ Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broi............. Zbrani spisi, Val. Vodnika, broi.................... ' rmr se je zbudila, (Liam 0'Fla-herty), povest iz zakopov v zadnji vojni, broi...........65 Ženin iz Amerike, (Anton Tsnc) resnična zgodba iz polpreteklega časa Slovencev in druge novele, broi. ........................ Zbrani spisi, fina vezba. I. zvezek: Slike in črtice, Gorski potoki in Tovarii Damijan, br. $1.25, vez. 1.75 Pregelj Ivan, zbrani spisi: IV*. avoaek: zdrav- nika Muzhika, Tolminske matere sv. noč, vez 1.50 Tavčar Ivani Zbrani spisi: I. zvezek: Gospa Amalija, Dona Klara, Povest v kleti, Anton o Gledjevič, Bolna ljubezen, Mlada leta, Margareta, Ivan Slavelj, Valovi življenja. Med gorami, 606 str., ihroi..... 2.00 II. zvezek: In vendar —! So-ror Pia, V Karlovcu, čez osem let, Tat, Gospod Ci- 2.00 IGRE. 3 t.omrmnih druitvh ...... .50 ( PraLt čni socializem, broi. .. . Priče evclucije in Adami pred .35 Adamom (Ivan Molek), broi. 35?, vezana ............. Pro|?tarsba etika in morala, .50 (Ivan Molek), broi....... ! ?rva pomoč, (Dr. M. Rus), s 40 siikami, broi......... Psihične motnja na alkohelski podlagi, broi. 75c, vez..... 1.25 Razvoj socializma ed utopije do znanosti, (Friderik Engels, prevel M. 2agat) ........ Roparska trojica, (Claessens- Molek) ............. Sle venski pravopis, (Dr. A. Breznik), broi........... Socialni ideali in Kako si ja človek ustvaril boga, (Mo* lek-Keracher), broi..... Slovenska kuharica, (S. Felici-ta Kaliniek), vez., 666 strani, ilustrirana 4...........J Smernice novega Življenja (Dr. K. Ozvald), broi......40 Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vez. .35 Spretna kuharica, vezana .... 1.25 Strokovne .organizacije v Sloveniji, broi.............. Svetovna vojna in odgovornost socializma, (E. K.), broi... .35 .35 .45 .60 .35 .35 .76 .35 .10 .10 .50 .10 .60 .26 .25 .35 .30 4.00 .50 Anfisa, (Leonid Andrejev), drama v Hi*ih dejaniih. broi. .JNil« ' . ' - ' ' >«riki trgovec. (Wm. Shakes- Srb,Jl* P^tn^a za učenje p.- .26 .25 B peare), vezana ........... čarlijeva ženitev—Trije ženi- ni (F. S. Tauchar), dve ia-loigri, enodejanke, broi.... Golgota (M. Krlež), drama v tre*i dejanjih ............ Gospa z morja (Henrik Ibsen) i$rra v petih dejanjih, broi.. Hrbtcnica, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom jn epilogom.......... Julij Cezar, > drama v treh dejanjih, VI. zvezek: Cvetje v jeseni vezana .................. in Visoska kronika .... 2.00 , S«B Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana .......... Trdina Janez: Zbrani spisi, Umetnikova trilogija, (Alois fina vezba, vsebina: Kraigher), tri enodejanke, II. zv.: Bajke in povesti o so celota zase, broi. 46c, Gorjancih ........... 1.75 j vezana .................. III. zvezek: Bajke in povesti 1.76 ' Volkaiin, (F. Milčinski), ropar- IV. zvezek: Bajke in povesti 1.75 ■ ska pravljica s petjem v enem .50 .60 .50 .60 .50 Jurčič Josip: Zbrani spisi, (nova izdaja,) fina vezba: I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Je«enska ry>č / med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen...... 1.25 II. zveze: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila. Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev in Grad Roji nje....... 1.25 III. zvezek: Kloitriki žolnir in Deseti brat ....... . 1.25 V. zvezek: Lipe, Pipa tobaka Moč in pravica, županovanje v Globokem dolu, V rojni kra-1 jini, Teločja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober ...... 2.00 Kersnik Janko: Zbrani spisi, broiirani: I. zvezek: Agitator .......50 III. zvezek: Roslin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh ................ 1-00 IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo 1.00 V. zvezek: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar 1.25 VI. zvezek:- Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja. II. in IIL seiitek: Novelist in Politik ............ 2.00 dejanju Znanstvene razprave, politični in gospodarsko-socialni spisi, učne, zdravstvene in druge knjige ter brošure. »ave v cirilici, broi.....v.........v. Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev, (Maks Bear), III., IV. in V. del, vsebuje a) Novejia doba, b) Doba od 1760-1860 in c) Najnovejio dobo, vsi trije zvezki skupaj, broi......................................... Uvod v Budhizcm (Joseph Suchy) .................. .26 Varčna kuharica, (Marija Homec), vezana . ..'......... .50 Vladar, (Niccolo Michiavelli), i broi.................. V novo deželo, (E. K.), broi. .25 Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljub- ljan' ...................40.. Zadružni koledar 1930, izdala • Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo, (Fran Erjavec) .................... Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bezlaj) ....... Zdravje in boleaen v domači hiši, (dr. Just Bačar), I. del: Sestsvs, delovanje in nega človeikega telesa; II. del: S«iernice zdravega življenja. Ilustrirana, vez......1.25 .60 Zgodovina socializma v Srbiji, (Fran Erjavec) ...........16 Zgodovina Srbov, Hrvatov in .35 Slovencev, (Ant. Melik), dva zvezka broiirana, I. zv. 76c, II. zv. 65c; oba zvezka sku- psj ..................... 1.25 Živčevje človeka. (Dr. Alfred Aerko), ilustrirana, vez.... £.50 1.60 .15 1.26 .40 .25 .40 .35 .20 RAZNO. PESMI IN POEZIJE. Akropolis in piramide, (Ant. Aikere), poetični apreh »di po Orientu, fina vezba. .. .$1.00 Atila v Emoni in Romanca, (Ant. Aikere), broi........50 Balade in romance in Stara pravda, broi..............60 Jndranski biseri, (Ant. Aškerc) fina vezJ»a ............. . 1.00 Job in Psalm 118, (S. Gregorčič), ve*.................60 Junaki, opske pesnitve, (Ant. Aikere), fina vezba ...... 1.00 ABC socializma, kratek pregled socialističnih teorij (Iv. Molek), broi..........................15 Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ........15 Ali spolna vzgoja res ni potrebna? (Franjo 2geč), broi. .35 Angleiko-slovensko berilo, (I)r. F. J. Kern), vez..... 2.00 Čitank« o higijeni, (Dr. Ivo Pire), ilustrirana, vez....... 2.00 Dojenček, njega negovanje in prehrana, (Dr. Bogdan Derč), broi..........................................35 Divlji Preostaci, (J. H. Moore), prestavil T. Cvetkov, vez....... 1.00 Domači zdravnik (Kneipp) broi. 1.25 Elementi moderne izobrazbe, (I. Molek), broi. 40c, ves... Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma, (Abditus), broi........... Ilustrirana lepa maska, navodila za iminkanje, vez..... Jugoslavija, (Ant. Melik), I. in II. del, broi. $1.50, vez,____ 2.00 Katoliška cerkev in socializem broi.................................:....... Kako je nastalo današnje delavstvo ii. njegovo gibanja? (Dr. D. Lončar), broi...... Kapital, (Kari Marx), poljudna izdaja, vezana........... Kari Mar*, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Boer).... Kletarstvo, (Itohuslav Skali- cky), broi. $1.60. ----- . 2.00 Kulturni pomen socialisma, (Dr. Max Adler), broi.. Koledar Cankarjeve druibe 1930, broi........... Kcledarji Cankarjeve druibe, za leta 1930-32-33-34-36 37-38, izvrstna vsebina in bogato ilustrirani, broi., vsak izvo.l ........ Kratka zgodovina Sle vencev, Hrvatov in Srbov, (Matija Pire) .................... Mezdno delo in kapital, (Kari Marx), broi. .60 .35 .75 .25 .35 1.76 .35 Ameriški družinski koledar, letnik 1916, vezan ........40 letnik 1919, vezan ........65 letnik 1920, vezan ........65 letnik 1922, vezan ........75 letnik 1922, broi..........50 letnik 1925, vezan ........75 letnik 1926, vezan ........76 letnik 1927, vezan ........76 letnik 1928, vezan ........75 letnik 1929, vezan ........75 letnik 1930, vezan ........75 letnik 1931, vezan ........75 letnik 1932, vezan ........75 letnik 1933, vezan ........76 letnik, 1934, vezan ........75 letnik 1935, vezan........75 letnik 1936, vezan .................75 letnik 1937, vezan .................76 letnik 1938, vezan .................75 1 Cankarjeva slika na ' dopisnicah, 2 za ................05 (Imamo dvojne vrste.) Kres, vezan, letnik 1921-22.. 1.00 Informacije o dobavi državljanstva ' Zedinjenh držav .15 Preletarac, vezani letniki 1919-2H, vsak ........... 3.00 Avstrijske novice Avstrijci in poaebno Dunaj-čini ho do "anšlu.sa" mislili, da obstoja nacionalizem v Klavnem iz zunanjosti: kljukastih zastav, hitlerjevsketfa pozdrava in dviganja roke. To so se tudi hitro naučili. Hajhovski potniki, ki so prišli prve dni na Dunaj, so trdili, da v rajhu nikdar ni bilo toliko zastav in toliko pozdravljanja kakor na Dunaju. Posebni mojstri v pozdravljanju so postali nekateri natakarji, ki so na iztegnjeni levici nosili skladovnice krožnikov, obenem so pa desnico dvigali v pozdrav vsakemu gostu vsakokrat, ko so ga postregli. Dunajski gauleiter, nai rojak Globočnik, je pa sedaj odredil, da se morajo Dunajčani v najkrajšem času poglobiti v pravo jedro nacional-socializma in je ukazal, da mora vsaka dunajska strankina organizacija v času od 11. do 21. julija prirediti dnevno po 40 do 60 predavanj o nacionalsocialisttfnem nauku, dolžnost Dunajčanov pa je, da se teh predavanj udeležujejo. o Zadnji avstrijski policijski minister Mihael Skubl, ki je bil pred vojno policijski komisar v Ljubljani, je, kakor se sedaj potrjuje, konfiniran v mestu Kas-sel v Nemčiji. Konfiniranje obstoji v tem, da ne sme zapustiti mesta in da se mora -vsak dan parkrat javiti pri policiji. Bivši Schuschniggov minister prosve-te Perntner pa se nahaja v koncentracijskem taborišču !>a-chau. * Avstrija ni prišla praznih rok v Nemčijo. Avstrijski listi sedaj izračunavajo, koliko zlata in deviz (terjatev v tujih državah) je zasegla Nemčija v Avstriji. V avstr. narodni banki je dobila zlata za milijonov mark. (Nemška državna banka je do tedaj imela zlata samo m 76 milijonov mark). Na zlatih devivah je dobila okrog 110 milijonov mark, na naložbah v Angliji 55 milijonov, na klirinških dobroimetjih okrog 100 milijonov, skupaj okrog 485 milijonov mark. Razen tega cenijo še privatna avstrijska imetja v inozemstvu na 1.1 do 1.6 milijard mark. * 147 zdravniških mest je razpisala dunajska mestna občina. Baje primanjkuje zdravnikov, ker so židovskim zdravnikom prepovedali izvrševanje prakse. ¥ 46,000 katoličanov je na Dunaju priglasilo izstop iz cerkve, odkar je v Avstriji zavladal nacional-socializem. Japoncem trda prede Odkar so Japonci 26. julija zasedli mesto Kiukiang ob reki Jangce, je njihovo prodiranje proti Hankowu popolnoma v zastoju. Vzlic vsem naporom in težkim izgubam ne morejo nikamor naprej. Nova kitajska obrambna črta krepko vzdržuje japonski naval, na veliko jezo japonskih generalov. Naročilom priložite poitni ali ekspresni monry order, ček ali gotovino. Za rnanji* naročila lahka pošljete poitne znamke. Pri večjih naročilih .15 popust. Kdor že*i vezan'* knji-I ge, cena toliko viija koliko, znaia vezba. Komunisti in WPA Republikanski kongresnik Thomas iz New Jerseyja, član Diesovega odseka, pravi, da ima dokaze, da so komunisti pronikli v gledališki projekt VVPA in ga dobili tako rekoč pod svojo oblast. Thomas je dejal, da mu je bilo povedano, da n» mogoče dobiti dela pri tem projektu, če prosilec ni član VVorkers Alliance. .40 40 NASLOV: • • • • * PROLETAREC .25 2301 »j. !,awndale Ave. CHICAGO, ILL. .16 Belgijska vlada za zaščito rudarjev Ker so premogovna skladišča v Belgiji polna, je vlada sklenila, uvesti carino na uvoz premoga, da bi s tem zaAčitila rudarske mezde in preprečila brezposelnost, ki bi se sicer v rudarski industriji gotovo pojavila. S tem bi se seveda pojavili tudi novi socialni boji, ki bi jih pa vlada rada preprečila. A Vugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workera OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, . ORGANIZATION CO-OPER ATI V E COMMONWEALTH NO. 1615. P»blUI»e4 Waekly at 2301 S«. Lavndale Ave. CHICAGO, ILL., Auguat 24, 1938 VOL. XXXIII RUSSIA AND JAPAN MAKE TRUCE After a month of fighting, the Ruasians and the Japanese have arranged a truce and will appoint a four-man commission, two Russiaius and two Japaneae-Manchukuans, with no out-siders, to decide just where the border lies. If the commisaion cannot agree, there may be further hostilities, or the matter might be referred to outside arbitration. Russia has submitted to preceding Japanese border raids more tamely. This time, the preoccupation of Japan with its war in China probably made Russia feel more free to take a stiff stand. Then there was the certainty that if Japan were allovved to take an inch it would take a mile. There has to be some point at which an aggressor is stopped, if at aH. The effects of the truce are not confined to Russia and Japan. Had the embroglio led to a general war between these two countries, the war in China would have been very directly af-fected. The Cbinese would have found it much easier to defend themselves or even to drive out the Japanese. As it stands, the Russians vvill no doubt continue to supply China with air-planes and munitions and perhaps vvith technical aid. The farther Japan penetrates into China, the more difficult its problem becomes. Japan is novvhere in sight of a final vic-tory as yet, and may never come in sigh of it. The truce between Russia and Japan will also effect events in Europe. It was predicted that the Nazis would invade Czecho-Slovakia about the middle of this month. With Russia busy on the border, this vvoulu be more likely to happen. It may happen anyhow, but the truce makes Europe breathe a little more freely, in the hope that the deliverance of Russia from war vvith Japan vvill bring pause to the Nazis. A little of the same determination vvhich Russia shovved tovvard Japan, shown tovvard the Nazis by the democratic countries of Europe, vvould stop them permanently. — Milvvaukee Leader. MAN'S W0RST ENEMY By W. CURKE, M. D. GREAT STRIDES MADE IN RECENT YEARS TO-WARDCONQUERING THIS DREADFUL DESTROYER DIES COMMITTEE'8 CHIEF TASK The Communist party has been in-vestigated before. The revelations of the Diea committee along thia line are pretty much old stuff. It i« hoped that the committee vvill not apend too much time in that vay and neglect its real job, the inveatigation of the Fascist organizations. The Communists have been at work in America ever since the World war. Gregory Zinoviev, us the head,of the third international, had the Communists of ali countries busily engaged in disrupting vorking people's parties and unions. It was the style to form cells or nuclei in trade unions and carry on secret work so as to capture these organizations if possible. This was called boring from within. Zinoviev formed one celi too many. As he vaa desirous of bo&sing Russia as vvell as the third international, he formed a celi vithin the inner circle of the Communist party in Russia. Boring from vithin was approved Communist tactics ezcept that it was considered quite outrageous to use those tactics on the Communist party itself. Cells within aH sorts of other organisations but no cells vvithin the Communist party. That'a vvhere the ambitious Gregory overstepped himself and formed one celi too many. He was fired from the inner circle and also from the headsiilp of the third international. This happened in the summer of 1#26, over 10 years before he vas shot. The Communists went on trying to capture organisations throughout the world. They changed their methods somcvhat in lil 35, making them smoother and more hypocritical, but the stili almost universal union senti-ment is that their tactics are dis-honest, disreputable and disintegrat-ing. The tactics of the Fascist organization* are even more so, and they ap-parentiy have ramifications vvhich AN EVENING AT HOME american commission may be a boomerang By JOSEPH DRASLER Last night suddenly and unazpact-edly I found myaelf confronted vvith a problem, the solution of which, to my surprize, resolved itself into a more arduous task than I had at first ezpected. Usually, after the day's vvork is done, and I'm through aha ving, vash-ing, and am ali tidyed up with dinner under my belt, the dacisiqn on, "hov and where to spend the evening," ia made with the simpleneas of a snap of the fingers. If the evening ls not reaerved be-forehand for a meeting, a visit to some laz aubscriber, or for some other duty, tha dacision, made easily and vitbout effort, usually is —4'H stop over at the Center. There I can alwaya find and join the "ball-iners" for an evening of fun or, my satisfaction ia complete just sitting in that idyllic- »pot, that- can be de-scribeess, but muat ezplore if it be goodneaa. Nothing ia at last aaered but the integrity of our own mind. Abaolve you to youraelf, and you ahall have the »uffiage of the vrorld. I remember an anavrer vvhich vrhen quite young I vvas prompted to make to a valued adviaer vrho vraa wont to importune me vrith the dear old doc-trinea of the church. On my saying, What have I to do vrith the aaered-nesa of traditions, if I live wholly from vrithin? my friend auggeated,— 'But these impulses may be from be-lovr, not from above.' 4I replied, *They do not aeem to me to be auch; but if I am the devil> child, I vvill live then from the devil.' No taw can be aaered to me but that of my nature. Good and bad are but namea very readily transferable to that or thia; the only vrrong, vvhat ia againat it." AU too often vre fooliahly believe and allovv ourselves to be guided by conformity. We plan accomplishment after the manner and atyle of others preceding us rather than making uae of our ovrn initiative. Be careful of the terma "good" and "bad", both ao eaaily applied and transferable. Ezplore first and prove to your own mind the "goodness" or "badness" of a thing before accept-ing it as sueh. Let the decision come from your own heart. I read on and on, gainfuUy, till past bed time, turning in vrith this i final thought—ao m»ny great men> minds betvreen covers of booka on shelvea vraiting for us to pause our busy lifes and listen to them. s Why don't vre? in vrorld in which they could have de- ' may contain. To believe your ovrn voted themselves to constructive and thought, to believe that vvhat is true cultural pursuits, they must perforce for you in your private heart ia true meet in world conclave to consider for a!l men,—that is genius. Spesk hovv to deal with problema of war,' your latent conviction, and it shall hovv to avoid it or vvhat to do about it. FORD-HITLER Like the Bird Be like the bird that, halting in her flight Avhile, on boughs too slight, Feels them give way beneath her, and yet sings K no v ing that she hath vvings. be the universal sense; for always the inmost becomes the outmoat— and our firat thought ia rendered back to us. A man should learn to detect and vvateh that gleam of light vvhich flashea aeross his mind from vvithin, more than the lustre of the firmament of bards and sages. Yet he dismisses vrithout notice his thougnt, because it is his. In every vvork of genius vre recognize our ovrn There are restaurants vvhich force their employees to vvork for little more than the tips they receive and provide their ovvn uniforms Informed that Motor Magrtate Henry Ford had aecepted the Grand Cross of the German Eagle from the anti-Semitic German Government, on the occasion of hia 75th birthday, erusading Comedian Izzy Iskoviteh, better knovrn as Eddie Cantor, roar-ed: "Mr. Henry Ford, in my opinion, is a damned fool for permitting the world's greatest gangster to give him this citation. Doesn't he realize tnat the German papera, reporting the ci-(tation, said aH Američana vrere behind Nasiism? Whose side is Mr. Ford on?" Plain Common Sense "If" automobile drivers used plain common sense there vvould be very fevr traffic fatalities. The common sense driver doea not speed, try to beat traffic light changes or co* corners at fifty miles an hour. The common sense driver is a courteous driver, too, and Courtesy Prevents Accidents. Japan and China have one thing in common—an undeclared vrar. PEOPLE While home in Nokomis vacation-ing, Al Rak, aetive young member of Social Study Club, the Pioneera and the Center, met vvith sad misfortune vrhich not only ruined hia vacation but atill has him on erutehes. Al stretehod quite badly a couple of ligaments in his leg in a fail from a ladder vrhile doing some repair vvork. I, from ezperience and you, perhaps, likevrise, or else from imagina-tion can knovv the painfulnesa of auch an accident. Al'* home ia at 2322 So. Avera Ave. It ia charged by the CIO that the American commiaaion to atudy laDor relationa in England and Sweden vras sponsored by Tom Girdler, chairman of the board of Republic Steel. Like some other actions of the president, the appointment of the commission came suddenly and vrithout vvarning to moat of the people. It ia said, hovvever, that the idea had been discuased approvingly in anti-labor VVhile there seems to be some ground for the charge, even an om-niscient editor cannot be ezpected to knovv for a certainty vvhether or not Little Steel had anything to do vrith it; but he may be allovved to make a guess that the fruits of the investiga-tion may not be altogether satis-factory to the Girdlera and the Hooks and their kind. Charles R. Hcok, president of the American Rolling Mili company and of the National Association of Manufacturers, is a member of the commission rtppointed by the president. It is vvithin the realm of possibility that the president accepted the idea from them and appointe« the commission vvith the ezpeetation that vvhat the commission vvould find in England and Svveden vrould be rather unsatisfactory to the anti-laboi crovrd in this country. The inclusion of Svveden along vvith Enrfland bearh out this supposition. Of course, if the anti-labor crovrd did suggest the appointment of Ihe commisaion, it undoubtedly had in mind mainly an investigation of the British trades dispute act, and a re-velation of the absence of a labor re-lations act, but that ia not ali there ia to be found out in England regard-ing labor. Even the trades dispute act is not nearly as drastic as it is painted by its anti-labor a