Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Amerik' in glasilo K. S. K, Jednote. L'2, številka .loliet, Illinois*. 1. mären letn 1007 LrtiiiU XA I ALI BO STRAJK V MONTANI? Rudarska unija zahteva vsled strašne draginje malo zvišano plačo. DOLGOTRAJNA VOJNA ZAČETA. Na tisoče delavcev izgubilo delo in zaslužek. Butte, Mont., 27. febr. — Tukajšnja rudarska unija (Butte Miners’ Union) je sklenila, zboljšati svojo ustavo tako da bo zahtevala za dnevno plačo v rudnikih $4 namesto $3.50, koji zaslužek je dobival rudar od početka tukajšnje unije skoro petindvajset let. Butt-ska unija šteje okoli 6,000 članov in 3,(ji 3 glasov je bilo oddanih. Izmed teh je bilo 2,349 za zboljšalni popravek^ (amendment) in 1,068 proti istemu. Kompanije Amalgamated, Butte Coalition in North Butte so radovolj-no dovolile svojim rudarjem zvišek za 25c na dan zadnje jeseni. Zato je Amalgamated kompanija, ko je cula o nameravanem popravku plačilne lestvice, izjavila, da bo delo v rudnikih ustavljeno, ako se bo zahtevalo $4 dnevne plače. Spričo tega so rudarji glasovali za zvišek, ki ima dobiti veljavo z dnem I. maja. Rudarji izjavljajo, da je glasovanje samo prošnja. Ako se prošnja odkloni, pravijo, menda vendarle ne bo štraj ka, ker bi bili zanj potrebni dve tretjini unijskih glasov. Do 3,000 delavcev odpuščenih. Uradniki Amalgamated kompanije so včeraj razglasili, da se bo s produktivnim delom v rudnikih nadaljevalo kot navadno, ampak da se bo vse raz vojno in stavbno delo ustavilo. Tozadevne odredbe so bile takoj izdane. Med 2,000 in 3,000 moških, zaposlenih pri tovrstnem delu v rudnikih Amalgamated, North Butte in Butte Coalition, je bilo odpuščenih. Tu sedaj splošno mislijo, da bodo z dnem 1. maja ali rudarji se morali udati ali kompanije za dlje ustavile vse delo. Vsled unijskega glasovanja za zvišano plačilno lestvico so vsa stavbna dela od včeraj ustavljena. Kontrak-torji pravijo, da se ne bo zgradilo nobeno poslopje v Butte letos. Mnoga velika poslopja, napol dodelana, osta-' nejo nedovršena. Dnevniki, po številu štirje, so še ustavljeni. Z ozirom na možnost štraj-ka se je včeraj razglasilo, da se z izdajanjem dnevnikov bržkone ne bo začelo. Okoli 10,000 rudarjev je uposlenih v Butte, od katerih je pri Amalgamated okoli 6,000, pri Coalition 1,500, pri North Butte 800 in pri Senator Clark 800. Vse druge trgovine in obrti v mestih Butte in Anaconda so popolnoma odvisne od delovanja v buttskih rudnikih. Polovica prebivalstva in trgovine v Great Falls, Hamiltonu in več drugih mestecih tudi zavisi naravnost od buttskih rudnikov. Hud boj blizu. Butte ima prebivalcev 80,000, Anaconda 10,000, Great Falls 12,000 in Hamilton 2,000. Štrajk v mestu Butte bi tri polovico države. Splošni vtis je, da boj za gospodarstvo delavskih unij ni več daleč. Če se proglasi štrajk, bo buttska rudarska unija finančno vstanu nadaljevati dolg boj, ker ima v svoji blagajni $110,000. Tu je polno mož, ki so prestali mnogo izkušenj med hdmatijami v Coloradi in Coeur d’ Alene. Bati se je, da bo s temi življi nevarno ravnati, ampak nasprotno pravijo nekateri izmed njih, da so se naveličali izgubiva-ti delavske bitke in da je ne bodo trpeli v mestu Butte. Rudarji so sklenili zahtevati zvišek plače vsled strašnega podraženja živil tukaj zadnje leto. Izza radovolj-nega zvišanja plače zadnjo jesen se je življenje podražilo za 30 odstotkov. Vsak trgovec, boardingbos in krčmar je zvišal cene za rudarje. Ko je Hod Carriers’ unija zahtevala in dobila $7 na dan, olovarji (plumbers) $7-50. na-vadni delavci po cestah $3.50 in mizarji (carpenters) $8, so se rudarji razjezili in so sklenili, tudi zahtevati zvišek. Delodajalci začeli vojno, Butte, Mont., 28. febr. — Prvi korak v gotovem načrtu, prisiliti unije, da zmanjšajo svoje plačilne zahteve, je storila včeraj senatorja Clarka cestna železnica, ko je ukazala odstraniti vse prenosne listke (transfers). Polna voznina se zahteva na vseh črtah. Rudarji in drugi delavci, ki tvorijo 75 odstotkov prebivalstva, bodo najbolj prizadeti. Druge povračilne odredbe od strani delodajalcev se pričakujejo vkratkem, ker se smatra za zelo verjetno, da so sc sporazumeli o taki politiki. .Odpuščenih od dela bo menda kma- j lu še več uposlencev v rudnikih. Od I začetka samo' navadnih. 'A polagoma | bodo odpuščeni bržkone tudi pravi rudarji, in nazadnje se rudniki menda zapro. Potem ostanejo zaprti, dokler delavske unije ne popuste. Odbori delavcev od rudotopilnic v mestih Great Falls in Anlaconda pojdejo k Johnu Ryanu, glavnemu'ravnatelju Amalgamated kompanije, in sicer v petek, zahtevat zvišek za 50c na dan. Rudotopilci dobivajo sedaj $3 in $3.50 na dan. GotoVo je, da se zahtevam ne bo ugodilo izlepa. MASTNE SLUŽBE ZA TRI ČASTNIKE. — Vodstvo gradbe Panamskega kanala vlada izročila trem armadnim inženirjem. $20,000 DOBI VSAK NA LETO. Kontraktor Oliver se je zaračunil misleč, da bo on gradil kanal. Parnik s potniki se pogreznil. London, 22. febr. -— Rotterdamski poštni parnik ‘’Berlin" se je zdrobil na vožnji z Angleškega v Rotterdam ob ustju reke Može. Od moštva in 141 potnikov se je rešila samo ena oseba. Strašen vihar je razsajal in gnal parnik proti bregu, kjer je obtičal na kle-četi. Mogočni valovi so potem butali čez ladijo in jo razbili na kose. Ladija se je najprej razdvojila posredi. Prvi del se je takoj pogreznil. Na zadnjem delu je bilo nekaj časa videti obupane potnike tiščeče vkup; potem so tudi tega pogoltnili valovi. Vsled strašanskega viharja je bilo reševanje nemogoče. Samo neki Anglež se je rešil. Med ponesrečenci je bilo 19 članov neke nemške operne družbe. Ostali so bili Angleži in holandski trgovci z demanti. Hook of Holland, 23. febr. — Za ranega jutra je bilo na ostankih raz bite ladije videti še nekaj ljudi, ki so se krčevito oklepajoč trdno držali po-drtin. Snežen vihar je oviral reševanje in reveži so zmrzavali. Šele danes popoludne se je posrečilo reševalcem priti do razbite ladije in rešiti enajst oseb. Ostale so vse utonile, po številu do 200. Zmešnjava v cerkvi. Chicago, 111., 25. febr. — Nekoliko pare, ki je začela uhajati iz pokvarjene cevi, je povzročilo včeraj med službo božjo v italijanski katoliški cerkvi ob Grand ave. in Peoria cesti paniko (velik strah), vsled katere je bilo več o-seb, večinoma žensk in otrok, ranjenih. Bilo je dvajset minut pred to. uro do-poludne, ko je več otrok zapazilo parne oblačke, ki so prihajali iz preddur-ja v cerkvi, kjer se je baš darovala sv. maša. Eden izmed otrok je zaklical "Gori!” in ko bi trenil se je v hramu božjem navzočih vernikov polotil strah in trepet, ki ga ni možno opisati. Da ni bil nikdo v strašni gneči usmrčen, je smatrati skoro za čudež. Rockefellerjevo premoženje. New York, 25. febr. — Frederick T. Gates, “ustnik” Rockefellerjev, ki je nedavno izjavil, da znaša Rockefellerjevo premoženje ponajveč $300,000,-000 in da njegovi letni dohodki ne presegajo $20,000,000, je danes dostavil, da Rockefeller ni nikdar nadziral Stan dard Oil-kompanije, ker ni imel nikdar v svoji posesti čez 30 odstotkov delnic. Amerika v Tihem morju. San Francisco, 24. febr. — Iz tukajšnjih, dobropoučenih pomorskih krogov dohaja vest, da vlada namerava, ob brežini Tihega morja zbrati močno brodovje. Bojni ladiji “Indiana” in “Iowa” sta že dobili povelje, odpluti v San Francisco, in pravijo, da se jima kmalu pridruži nova bojna ladija “Nebraska”,’ ki se zdaj oborožuje v mestu Seattle. Pozneje imata bojni ladiji “Wisconsin” in “Oregon", ki se zdaj popravljata, spopolniti brodovje, koje se potem lahko vsaki čas zveže z azijskim brodovjem, v slučaju nevarnosti od Japonije. Washington, 27. febr. — V Beli hiši so se danes posvetovali predsednik, tajnik Taft in tajnik Root o podrobnostih preustrojenega načrta za Panamski kanal. Včeraj je presednik naznanil, da se vodstvo kanalove gradbe izroči inženirskemu departmentu armade., Nadalje je naznanil, da je vlada sklenila, da ne sprejme nobene ponudbe za gradbo kanalovo in da tudi ne misli na to, dovršiti kanal po kontraktilem delu. Izmed članov stare kanalske komisije ostane še admiral Endicott, vsi drugi-so odstopili ali bili odslovljeni. Endicott bržkone ostane, ker postava predpisuje, da mora komisiji pripadati en civilni inženir mornarice. Mastne službe. Z ozirom na to, da imajo trije novi člani komisije, pripadajoči armadi, o-pravljati službo, za katero so dobivali njihovi predniki velik zaslužek zaradi važnega dela, in z ozirom na to, da je živek na Istmusu dražji, nego v tej deželi, zato vlada seveda ne pričakuje, da se imajo ti trije častniki zanaprej zadovoljati s svojo dosedanjo plačo, $4000 na leto. Marveč se ima svota $60,000, ki sta jo skupaj dobivala gospoda Shonts in Stevens, razdeljevati med tri častnike, dokler bodo zaposleni pri kanalovi gradbi. Ker ima predsednik pravico, plače teh gospodov določiti, potemtakem za to reč ne bo postavnih ovir. Zašpekuliral se je. Z juga je danes dospelo več brzojavk, v katerih se predsednik prosi, kontraktorja W. J. Oliverja imenovati članom kanalske komisije. Tajnik Taft je nato izjavil, da predsednik ne more ustreči tej prošnji. Oliver sicer izjavlja, da službe noče in da jo odklo-n,i če se mu ponudi. Ko bo uradno obveščen, da je njegova ponudba odklonjena, bo razglasil izjavo. “Še zadnji četrtek,” je rekel Oliver, "je predsednik zagotavljal moje prijatelje, da bom dobil pogodbo.” Po Oliverju ustanovljena korporacija, "Panama Canal Construction Co.” bo takoj razdražena. Gospod Oliver pravi, da ga je stalo $40,000, izdelati svojo ponudbo in ustanoviti pravkar omenjeno družbo. Japonci se izkrcavajo. San Francisco, Cah, 26. febr. — S parnikom “Mongolia” je semkaj dospelo 630 japonskih medkrovnih potnikov in enako število jih je na parniku “Nippon” iz Honolulu med potjo. Priselitveni komisarji niso dobili ni-kakih naročil iz Washingtona, zato se niso protivili izkrcanju Japoncev. Dunne spet kandidat. Chicago, lih, 24. febr. — Sedanji župan Edward F. Dunne je bil včeraj enoglasno spet postavljen kandidatom na konvenciji mestnih demokratov. Nominacija kandidatov za mestnega blagajnika in mestnega pisarja se je tudi enoglasno z vzklikom izvršila. Kandidata sta John E. Traeger in Thomas F. Little. Izvoz bombaža ogromen. Washington, 23. febr. — Statistični urad ministerstva za trgovino in delo poroča, da so znašali dohodki za izvoz bombaža in bombaževih izdelkov okoli $500,000,000. Samo sirovi bombaž je donesel $413,000,000. Od tega se je razposlalo v Veliko Britanijo za $173,000,000; na Nemško za $109,-000,000; na Francosko za $45,000,000; na Japonsko za $11,000,000; v Kanado za $7,000,000. Katoliška skupina. Dunaj, 24. febr. — Nemški listi poročajo, da so se te dni na Dunaju sešli katoliški poslanci vseh strank, nemški krščanski socialci, centrum, fevdalni veleposestniki, poslanci “Slovanske Zveze” in Poljaki ter se posvetovali, kako naj bi se v prihodnjem parlamentu osnovala n‘ova stranka, ki bi v verskih in kulturnih vprašanjih krščanstva, oziroma katolištva, postopala skupno. Žandarji morilci. Dunaj, 24. febr. — Tržaški “Picco-lo” poroča iz Zadra: Neki mož iz Tre-binja v Hercegovini se je vrnil po dvaj setletni odsotnosti iz Amerike domov. Imel je seboj 36,000 K prihranjenega denarja. Ko se je vozil zvečer z železnico domov, je izstopil na postaji Konjice in hitel kupit cigaret; zamudil pa je pri tem vendar vlak. Ker je imel toliko denarja pri sebi, si ni upal iti spat v gostilno, temveč šel na bližnjo orožniško postajo in prosil, da bi mu dali orožniki čez noč prenočišče. Doma sta bila le dva orožnika, ki sta mu drage volje ustregla. Uro pozneje pa je slišal nek gozdarski uradnik mimo grede iz stanovanja orožnikov glasne klice na pomoč. Trkal je na vrata, pa ni dobil odgovora; hotel je oditi, med tem pa mu je prišla večja skupina žandarjev, kateri so se vračali iz raznih službenih potov, nasproti. Povedal je, kar je slišal; pa tudi njim se ni odprlo na klicanje in trkanje. Vdrli so šiloma vrata in našli, da sta ostala tovariša tujca ubila, mu denar vzela in ga skrila v svojih čevljih. Roparje so odgnali vkjenjene v Mostar. Harry Thaw. New York. 27. febr. — Če-se okraj- " nemu pravilniku v nadaljnjem navskri- '■ žnem izpraševanju ne posreči, znatno ' ovreči, kar je Mrs. Evelyn Nesbit I 1 haw izpovedala v naravnostnem za- I slišavanju, potem nima zaznamovati | nobenega posebnega uspeha. In pri ] tem je še zelo dvomiti, da li smatrajo porotniki za potrebno, da je pravilnik prebrskal skoro ves gnoj v škandalih pokvarjene družbe. Gospod Jerome je pač pripravil pričo do izpovedi, da je celo leto živela s’Thawom, predno jo je poročil, a trudila se ni prav nič. to dejstvo tajiti. Istotako je priznala, da je ime’la s Stanford Whitom tudi po dogodku ob 24. cesti intimno zvezo, a nikdo ni pričakoval, da je Evelyn nravnbčist angel. Državni pravdnih doslej ni mogel dokazati, da je Thaw-ova žena lažnivka, a na to je merilo vse njegovo dosedanje zaslišavanje. Sedaj pridejo na vrsto zvedenci in gospod Jerome bo imel priliko, pokazati svoje znanje v področju duševne zmešanosti. Zaslišanih bo več doktorjev. OGRIZE MALO PREVEO PREVZETNI, Nesreča pri Johnstownu, Pa. Pittsburg, Pa., 23. febr. — Davi, kmalu po polnoči, je t8 urni brzovlak, ki vozi med New Yorkom in Chicago, skočil s tira na ostrem ovinku blizu Black L ¡amonda, Pa., sedem milj vzhodno od Johnstowna. Izmed potnikov je bilo ranjenih 54, izmed’ vsluž-bencev na vlaku 12, a usmrčen ni bil nihče. Dočim sta lokomotiva in kadilni vagon ostala na tiru, so se trije spalni vozovi prekucnili navzdol po 60 čevljev visokem železniškem nasipu v reko Conemaugh, a voda ni poplavila kar. Sledila je strašanska zmešnjava, kajti ob času nesreče so bili skoro vsi potniki v svojih posteljah. Vsi potniki so bili ranjeni, a izimši poštarja Johna T. Clyne iz Jo-lieta, 111., ni bil nihče nevarno ranjen. Vlak je imel 50 minut zamude, zato je drdral po divje, vsled česar se je neka vez na šinah utrgala. Ranjenci so bili večinoma preneseni v bolnišnico v Al-tooni. Od začetka se govorilo, da je chicaški poštar Busse smrtno ranjen, a poročilo je bilo pretirano, in mož bo okreval. Sreča v nesreči je bila, da je" na nrft fne.sta voda globoka samo 2 čevlja, ker bi sicer večina potnikov utonila. Vstal od smrti. Dunaj, 25. febr. — V Hrušovanih na Moravskem so našli na potu občana Genšova v nezavesti. Zdravnik je konštatiral, da je nesrečnež zmznil ter ga je ukazal odnesti v mrtvašnico; h krati je naznanil, da se bode drugi dan izvršilo raztelesenje. Grobnik je v mrtvašnici zakuril, da mrtvo truplo razmrzne. Vsled toplote pa je mrtvo truplo tako razmrznilo, da je popolnoma izginilo. Drugi dan so iskali mrliča a Genšov je bil že doma za pečjo in se je izrazil, da ni hotel potrpežljivo čakati, kdaj ga bodo raztelesili. V Hrušovanih so šele zdaj spoznali, da med vpijanjenjem in zmrznjenjem je velik razloček. Tamošnjemu zdravniku se je baje prvikrat v življenju primerilo, da mu je mrlič ubežal. Na križu se rešil. Budimpešta, 24. febr. — V Alsa-Va-daserju šo napadli na potu skozi gozd volkovi nekega Karola Mora. Bežal je pred njimi kolikor je mogel, a kmalu so ga zapustile moči. Tedaj je opazil tik pota križ in splezal z zadnjimi silami nanj. Tako je prebil dve uri. Končno so prišli gozdni delavci in prepodili volkove. Nemška strahovlada med Poljaki. Paznanj, Prusija, 27. febr. — Po-znanjsko sodišče je obsodilo osem kanonikov vsakega na en mesec ječe zaradi govorov v prilog šolskemu štrajku poljskih otrok. Zaradi istega prestopka sta bila obsojena tudi dekan Mri-gas in župnik Formanowicz vsak na tritedenski zapor. Demonstracije v Zagrebu. Zagreb, 7. febr. — Sinoči so povzročili Starčevičanci velikanske cestne demonstracije. Vzrok je bila izvolitev poslanca dr. lije Abjaniča, ki se je priklopil Starčevičevi stranki. Več tisoč Starčevičancev ga je čakalo na postaji in ko se je z vlakom pripeljal, so zazveneli divji živioklici in istočasno psovke, ki so bile namenjene Avstriji in Ogrski. Ko se je dr. Abjanič odpeljal v hotel, so odšli Starčevičanci pred domovanje svojega vodje dr. Franka in mu izražali svoje simpatije. Nato so odkorakali po mestu in v Iliči je prišlo do spopada med njimi, policijo in koalicijo. Mnogoštevilni policiji na konjih se je posrečilo, demon strante razgnati. Tudi demonstracije pred srbsko šolo je redarstvo preprečilo. Ob devetih zvečer je bil v mestu zopet mir. Avstrijska vlada se je nazadnje vendarle drznila reči “Ne boš!” AVSTRIJA SITA HLAPČEVANJA Cesar pojde venlarle v češko Prago. Druge zanimivosti. Dunaj, 27. febr. — Tukajšnja vlada bo uradno protestirala proti izjavi o-grskega trgovinskega ministra Franca (Cossuth, da se mora do .Velike noči, to je do konca marca meseca odločiti, kako se bodo nagodbena pogajanja zaključila, ali ugodno ali neugodno za Ogrsko. V merodajnih krogih se zagotavlja, da Kossuth ni imel nobene pravice k svojim opazkam v pristojnem odseku ogrske poslanske zbornice. . Avstrijska vlada si ne more dati po ogrski predpisati, da se mora do Velike noči odločiti, da li je možno sporazumljenje o vprašanju samoštal-ne ogrske čolne tarife (mitninskega postavka). Dunaj, 27. febr. — Znani glediščni igralec in režiser dvornega gledališča Jožef Lewinsky, je umrl. Rojen je bil leta 1835. Minister poneveril. Budimpešta, 26. febr. — Ogrski časopisi zahtevajo od bivšega ministrskega predsednika grofa Tisza pojasnilo o uporabi 200,000 kron iz dispo-zicijskega (razporedbenega) sklada in obdolžujejo bivšega trgovinskega ministra, da je poneveril 20,000 goldinarjev. (To je bil Polonyi.) Volitveno gibanje. Dunaj, 26. febr. — Volitveno gibanje v vseh avstrijskih deželah se že mogočno razvija. Jako znamenito dejstvo je, da igra eno glavrrih vlog v govorih strankarskih prvakov bodoče razmerje k Ogrskemu. Govorniki zahtevajo pravično nagodbo ali pa popolno ločitev od Ogrskega. Tu mislijo, da merodajne oblasti v Avstriji ne smejo dlje trpeti ogrske prevzetnosti. kot se zopet javlja v zahtevi samo-stalne čolne tarife. Cesar pojde v Prago. Dunaj, 26. febr. — Že dlje nameravano potovanje cesarja Franca Jožefa v Prago je sedaj določeno za sredo aprila meseca. Program se izpremeni samo tedaj, ako bi to neobhodno zahtevalo zdravstveno stanje cesarjevo. Začasno je cesar tako zdrav, da ni najmanjšega povoda za tako skrb. Odklonjena odlikovanja. Dunaj, 25. febr. — "Lidove Noviny” poslanca Stranskega so očitale vladi, da je pri podelitvah dvornega in tajnega svetništva ob priliki objavljenja volivne reforme v prvi vrsti mislila na svoje člane, ne pa na poslance. Slovanska korespondenca izjavlja temu nasproti, da je vlada več poslancem ponudila odlikovanja, da pa so ti vse časti odklonili. Spor med socialisti. Dunaj, 25. febr. — Med češkimi in nemškimi socialnimi demokrati na Dunaju se je pojavil spor, ker so nemški socialni demokratje za pba volivna o-kraja v Favoritnu postavili dva nemška kandidata. Češki socialni demokratje so zahtevali en mandat zase, ker je ta okraj pretežno češki. Avstrijsk parnik se pogreznil. Trst, 24. febr. — Avstrijski Lloy-dov parnik “Imperatrix”, ki je bil na poti iz Trsta v Bombay, je sinoči blizu otoka Krete zadel ob pečino in se kmalu pogreznil. Znano je, da je več ljudi utonilo, ker pa ni natančnejših poročil, ni znano število ponesrečencev. Potnikov in mornarjev je bilo ^a ladiji 150. "Imperatrix” je odplula iz Trsta dne 19. februarja. Dr. Lueger boljši. Dunaj, 23. febr. — Stanje na smrt \ obolelega župana dr. Luegerja se je, | popolnoma nepričakovano, z n a t»n o 1 zboljšalo. Zdravniki, ki ga lečijo, u-pajo sedaj, da bodo bolnika sredi marca meseca lahko spravili na jug. Anarhist. Dunaj, 24. febr. — V Libercah (Rei-chenberg) na Češkem je neki anarhist imenoma Wostalik med službo božjo ustrelil iz revolverja na duhovnika pred velikim altarjem. Ko so zločinca prijeli, je izjavil, da je nameraval, duhovnika usmrtiti. ^utnica upravmstva. G. John Rus^, Cleveland, O.: Tem otom Vam izrekamo neiskrenejšo zahvalo za Vaš trud. Potrjujemo pre-jjem poslane naročnine za 42 novih naročnikov na “A. S.” Jolietski novici. — Žensko društvo sv. Genovefe št. 108. K. S. K. J. bo imelo svojo redno mesečno sejo v nedeljo, dne 3. marca, ob pol 3. uri popoludne v svojih starih prostorih (v Golobičevem poslopju). Da se seje udeleže, so prijazno napro-šene vse članice, kakor tudi druge gospe,in gospice, ki žele pristopiti k našemu društvu. Odbor. — “Out Donr Life Club" se prav lepo razvija. Članov šteje čimdalje več. Redne seje se vrše vsak mesec v Mauserjevi dvorani. Delajo se že vsestranske priprave za veliko veselico, ki se bo vršila po Veliki noči v Golobičevi dvorani. To bo nekaj izvanredne-ga. Dostavljamo še, da se v klub lahko vpiše vsakdo, ki je lepega in poštenega vedenja, Pristopnina je nizka. Klubh želimo kar največ sreče. Rojak padel v vapnico. Waukegan, 111., 27. febr. —' Rojak Jožef G&nkar. star 35 do 40 let, član podpornega društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. Jednote, je danes po, nesreči padel v neko jamo, polno živega vap-na, in storil nenadno smrt. Kiseli obrazi. London, 25. febr. — V dvornih krogih ie videti te dni mnogo kiselih o-brazov. In to so zakrivili “Tiberian Gold Mine” in njeni ustanovitelji, bi so obljubljali delničarjem resnično zla te gore v obliki dividend. Sedaj je milni mehurec počil, ustanovitelji so izginili, in kje se nahaja zlati rudnik menda preslepljenci res ne vedo. Lord Knollys, ki so ga ob ustanovitvi podjetja pregovorili, da je vstopil v ravnateljstvo, je seveda kupil primerno število delnic. In “dobri vzgled” je seveda deloval v njegovih krogih. In dobri lord ni hotel pa ni verojeti, da se je šlo za sleparsko podjetje, nego je obdržal svoje delnice, ki so neprestano padale v ceni, do konca, in sedaj si lahko ž njimi prevleče svoje stanovanje v spomin. Izgubil je menda vse svoje premoženje. Sir Ernest čas sel, ki je posredoval tudi kraljeve nakupe delnic, je baje izgubil okoli $2,-500,000. 17 ljudi zgorelo. Montreal, Quebec, 26. febr. —- Ogenj je danes uničil Hochelaga-šolo prote-stantovske šolske komisije in zahteval 17 človeških žrtev. Zgorela je ravnateljica Maxwell s 16 otroci vred. Šola je bila iz opeke in zidana v dve nadstropji. Požar je izbruhnil v pritličju vsled pokvarjene kurilne naprave. V drugem nadstropju se je nahajal otroški vrtec, in tam je storilo smrt 17 oseb vsled zadušenja. Otročiče so učiteljice spravile do stopnic, a pred dimom so zbežali nazaj v šolske prostore, kamor jim je sledila gdčna. Maxwell. In tu jih je pobrala smrt, predno so dospeli ognjegasci. Nov škandal v Budimpešti. Budimpešta, 25. febr. — Velikansko senzacijo vzbuja aretacija uradnika pri državnem računskem dvoru Jakoba Hajdu. Hajdu je dal Lengyelu akte državnega računskega dvora in trgovinskega ministrstva, da jih Lengyel porabi proti Polonyju. Hajdu pravi, da je čital v časopisih Lengyelov poziv, naj mu vsak dostojen človek izroči, kar ima kompromitujočega o Polo-nyju, nakar je Hajdu Lengyelu iz lastne inicijative prinesel akte. Akte je dal Lengyel fotografirati, a je odtiska policija pri fotografu uplenila, Lengyel pa je iz previdnosti dal akte fotografirati še pri drugih fotografih, katere policija išče, a doslej zaman. Morilec se ovadil. — Amerikanski Slovenec je najstarejši slovenski list v Ameriki, stane le $1.00 na leto. Essen, Nemčija, 27. febr. — Essen-ski policiji se je ovadil 22letni bivši u-radnik Alfred Lang, ker je umoril meseca oktobra lani Angležinjo Lake. Po umoru je pobegnil v Luetich, kjer je služil kot natakar. Vest mu pa ni dala miru, zmanjkalo mu je tudi denarja in zato se je povrnil v Nemčijo in se ovadil. Pisalni stroj in pero. Pariz, 27. febr. — Boj med peresom in pisalnim strojem se je vršil te dni v Parizu v prostorih cirkusa “Metropole”. Trajal je štiri ure. Neka Gabriela Revert je napisala v tem času s pisalnim strojem 15,000 besed, a neki g. Dubosta s peresom tristo besed manj. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 27. febr. — Washingto-nov rojstni (lan se je tudi v našem mestu dostojno obhajal. Z javnih poslopij so plapolale zastave, banke in šole soi bile zaprte, in v raznih dvoranah so se vršile slavnostne priredit\e. Washingtonov rojstni dan se sicer obhaja po vsem omikanem svetu, a seveda najbolj v Ameriki. George Washington, imenovan "oče domovine , je bil rojen dne 22. febr. 1732 v Westmoreland countyju, Va., a umrl je 1. 1799. Bil je to. kakor sploh znano, prvi predsednik Združenih držav, izvoljen 1. 1789, po srečno končani slavni vojni za ameriško neodvisnost. Sla- va njegovemu spominu! — "Illinois Steel Company'' bo pri-dejala svoji jolietski tovarni celo vrsto peči za kok, baje nič manj nego 400 in to bržkone že letos. V teh pečeh se bo pripravljalo kurivo za plavže, a postranski produkti se bodo obračali v korist tako, da ne bo kok nič stal korporacije. Superintendent D. R. Mathias je bil začetkom leta z drugimi uradniki Illinois Steel-kompanije in United States Steel-kompanije odpotoval v Evropo z namenom, da prouči dobavljanje koka na Nemškem. Te dni se g. Mathias vrne in koj potem se bo po listih razglasil podroben načrt glede peči za kok. Če se načrt uresniči, bo to pomenjalo velik napredek za Joliet, ker bo dobilo na stotine novih delavcev zaslužek v naši veliki jeklarni. Sedaj se kok kupuje in dovaža po železnici. Ako se zgradi novi department, se bo premog dovažal iz države Ohio in izpreminjal kok takisto, da se bodo uporabljali tudi postranski produkti, kakor pegla (tar), amonijak, plin (gas) in anilin. Plin se bo rabil kot kurivo v drugih 'bddelkih jeklarne. Premog iz države Illinois se ne more rabiti za izdelavo koka, ker vsebuje preveč žvepla, da bi se iz njega mogli izdelovati tudi postranski produkti. Stavbišče za novo tovarno je dejansko zagotovljeno, in sicer severno od E. J. & E. železnice. Zemljišče je jako obširno. Če se res zgrade peči za kok, in dvomiti nimamo vzroka, potem bo v jolietski jeklarni delo stalno in tovarna bo “ro-nala”, ko .bodo druge tovarne velikega trusta zaprte. Tako vsaj zatrjujejo tukajšnji angleški dnevniki. — V shodišču jeklarniških uradnikov in vslužbencev, zvanem "Illinois Steel Works Club House", na North ColHns cesti, je zadnji četrtek zjutraj izbruhnil ogenj in napravil škode na tisoče dolarjev. Ogenj je povzročil bržkone na, Stran vržen okršek smod-ke ali svalčice prejšnji večer, ko se je tamkaj vršil neki shod. Vsled ognja je bilo prizadeto celo poslopje, najbolj pa je trpela dragocena knjižnica, katere škodo cenijo na $4,000, a skupno škodo po ognju na $io,oeo, ki ni prav nič krita po zavarovalnini. — Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Barbalič Petar, Be-hun Stive, Crnkovič Avguštin, Uko Anton, Jurman Andrej, Klamper Josip, Merk John in Stampohar Konrad. — Dvakrat so v zadnjem tednu vlomili neznanci v salun Johna Spiro v Rockdalu. Prvikrat v nedeljo 17. t. m. zarana ob 1. uri popolnoči, a so bili pregnani, predno so mogli kaj uzmati. Drugikrat, v sredo 20. t. m. so bili bolj srečni, ker so pobrali drobiža za $10, predno jih je pregnal z revolverjem bartender Nick Boris. — Zidarji bodo imeli letos v našem mestu dosti dela, kakor zatrjujejo razni kontraktorji. Spričo lepega vremena se je z zidarskim delom že začelo tupatam, tudi v našem slovenskem okraju. — Prenos (transfer) krčmarskih licenc je v Jolietu protizakonito dejanje! Prenesena krčmarska licenca je neveljavna! Salunarji, poslujoči pod licenco, ki je bila nanje prenesena od prvotnega lastnika, so lahko aretirani in kaznovani zaradi protizakonitega prodajanja likerjev ali žganjin, 'isto--tako, kakor ne bi sploh imeli licence.. Tako je razsodil sodnik Dibell zadnji petek v neki tožbi Anheuser-Bush Brewing-kompanije proti salunarju Franku Kowalski. Ta razsodek je vzbudil nemalo začudenje med' trgovci z opojnimi pijačami in zlasti med salunarji, ki "ronajo” salune pod preneseno licenco. — Trije Jolietčani so bili med ponesrečenci ob veliki železniški nežgodi ki se je pripetila v noči od petka na soboto na Pennsylvania-železnici pri Southforku, Pa. In sicer gg.: John T. Clyne, Jolietski poštar in znan politik, ki mu je zlomljeno rebro prodrlo pljuča, da so zdravniki od začetka obupavali nad njim, a bo menda vendarle okreval po zadnjih poročilih iz Altoo-ne, Pa., kjer leži v bolnišnici; potem E. J. Murphy, predstojnik tukajšnje kaznilnice zvane “Illinois State Penitentiary", ki je bil tudi precej poškodovan, a bo te dni že vstanu vrniti se v Joliet; in H. F. Piepenbrink, tajnik in blagajnik Sehring Brewing-kompanije, ki je bil samo neznatno ranjen izkazal junaka pri reševanju ponesre čencev, ko se je brzovlak prekucnil čez visok nasip v ledeno vodo. O stra šili nesreči je vedel mnogo pripovedo vati radovednim Jolietčanom. — Italijanska cerkev sv. Antona je bila v nedeljo natlačeno polna, ko je daroval slovesno sv. mašo odličen gost mil. škof Silva iz Lizbone na Portugalskem, ki se mudi v Ameriki v svr-ho organiziranje svojih raztresenih rojakov. — "The Joliet & Southern Traction Co." pripravlja načrte za spomladno in.poletno delo, ki se začne bržko mogoče, to je prav kmalu po prvem marca meseca, če ne bo vreme prekrižalo namere. Od začetka bo kompanija uposlovala 15 do 20 delavcev, pozneje več. Most, ki se postavi čez Ruby cesto, izdeluje Decatur Bridge Co. v De-caturu, 111. Dovršen bo v par tednih in potem pripeljan v naše mesto. O-stalo gradivo bo dogotovljeno do srede aprila meseca, a šine ne bodo gotove pred dnem 1. maja. Za prvo silo ima kompanija druge, ki bodo začasno zadoščale. Toliko pa je skoro gotovo, da bodo do dne 1. junija t. 1. že drdrale kare od Plainfield & Auro-ra-črte po Wilcox in Granite cestah, potem navzdol čez Ruby most, po Chi cago cesti do Webster ceste in dalje do Commercial-kluba. To bo imenitno za našo slovensko-hrvatsko naselbino! —Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202, 83. K. S. K. J. Naj počiva v miru! In ravno ob tistem'času, ko sta se omenjena dva ponesrečila, je delal ravnotam v globočini kakih 1500 me- ■ trov rojak John Mesec. Naklad&l je ; premog na voziček, kar se utrga nad ; njim kamen kakih 8 do 10 palcev de-1 bel in 10 do 12 čevljev dolg. John j Mesec je bil močno poškodovan, pa vendar imamo, upanje, da bo okreval. Poglejte in premislite rojaki, posebno tisti, ki niste pri društvih, kolika pomoč je društvo. Vzemimo si -za vzgled onega, ki ga je močno pobilo. Društvo je dolžno, za njega skrbeti, dokler ne okreva. Ali vzemimo si za vzgled onega, ki bo počival v j hladni zemlji. On je lepo skrbel za ženo in otročiče, in hotel je, da tudi po njegovi smrti njegovi niso čisto zapuščeni. Zatorej, bratje Slovenci, ne odlašajte od danes do jutri in tako dolgo, da je marsikrat prepozno. Društva so skoro v vsakem kraju in kjer ga še ni, se lahko ustanovi, da je le 10 do 15 Slovencev skupaj. Pozdravljam rojake širjm Amerike in tudi onstran morja. Anton Skubitz. Indianapolis, Ind., 26. febr. — Cenjeni g. urednik! Sprejmite v Vaš čislani list nekoliko podrobnostij iz naše slovenske naselbine. Zimo smo imeli pri nas jako ugodno snega malo, hudi mraz tudi ni trajal čez par dnij. Zgradba cerkve lepo napreduje. Če bi nam ne bila zima prečrtala računa, bi bili sedaj že iz-vestno gotovi. Pa kljub raznim ne-prilikam imamo že streho na cerkvi in obok v cerkvi, in sedaj pričnejo z ometavanjem in likanjem v notranjščini. Upamo, da bomo meseca aprila že lahko pričeli s službo božjo v lastnem hramu božjem. Ker smo v gmotnem oziru še na slabih tleh, napravila so ii. febr. vsa naša vrla slovenska društva v prostrani slovenski Gačni-kovi dvorani veselico za cerkev. Naš vrli mešani in moški pevski zbor je s svojimi zvonkimi glasovi poveličeval slavnost. Ljudstva je bilo, da se je kar trlo. Marsikdo je rekel: Toliko Slovencev še na nobeni veselici nisem videl. Čisti dohodek je znašal $345.00. S tem je zopet pokazal naš narod, da “išče ga sreča, um mu je dan, našel je bo, ak' ne bo zaspan", in da ne potrebuje več jerobstva nevoščljivih Ircev, ki ne poznajo nobene ljubezni do bližnjega, ampak samo svoje samoljubje. Pred pustom smo imeli tri poroke in sicer so si nadejali "zakonski jarem: G. Jos. Klobučar in gspč. Ter. Može, g. Štef. Lovišček in gspč. Ivana Cen-dol, g. Ant. Šeligo in gspč. Mar. Andlovič. Da bi bili vsi srečni. Seveda bi si bil še marsikak fant izbral družico, pa* kako bo izbiral, ko ni devojk. Pri nas pač velja rek: Fant pa tak — dekleta pa ni. Pri nas bi se marsi-kaka poštena dekla lahko omožila, ker je tukaj veliko dobrih mladeničev, ki služijo v tovarni lepe novce — ako hočejo delati. 19. febr. pa nas je obiskala neizprosna smrt in pokosila komaj 39 let staro življenje žene Frančiške Gregorec. Ob njenem grobu plaka mož in zapuščeni otroci. Pogreb je bil veličasten. Marsikaka pomilovalna solza se je u-trnila pri maši zadušnici in pri lepem govoru domačega gospoda. Društvo sv. Jožefa je s svojo krasno zastavo spremilo ranjco z godbo na čelu do Washington Streeta, domači gospod in sorodniki in znanci pa so šli na pokopališče,, kjer so izročili telesne ostanke ranjce materi zemlji. Počivaj blaga duša v miru! Udeleženec. Fleming, Kans., 19. febr. — Nimam nič veselega sporočati, pač pa žalostno novico, katera nas je zadela včeraj, dne 18. t. m. Jožef Nograšek in Filip Podbevšek sta delala drug blizu druzega v rudniku št. 7 Western Coal & Mining-kompanije. Omenjenega dne okoli devete ure dopoludne je Nograšeku luč ugasnila, zato je šel k rečenemu sosedu zažigat. Ko pride do njega, sta samo par besedi- spregovorila. V tistem hipu se pa utrga skala nad njima, in Nograšeka je čisto pokrila, Podbevška pa za noge ujela. Dva moža, ki sta prišla na pomoč, nista Kaylor, Pa., 19. febr. — Slavno u-redništvo A. S., oprostite, da se tudi naša majhna naselbina oglasi v našem cenjenem listu. Kar se tiče dela v premogokopu, mislim, da najslabše ni, kajti dela se stalno pozimi ravno tako kakor poleti. Zaslužek je srednji, ker tudi premog ni jako visok, vendar se pa že zamore vsakdo pošteno preživiti. Zatorej rojaki, ako bi imeli kje brez dela stati, se Vam tukaj lahko pomaga, ker dela se lahko dobi in zaslužek pa tudi ni najslabši. Nadalje poročam, da imamo društvo sv. Barbare K. S. K. J., katero smo ustanovili pretečenega leta. A društvo napreduje jako slabo, kar je že razvidno iz glasila K. S. K. J., da gremo bolj rakovo pot nego naprej. In da pa tako napredujemo oziroma nazadujemo, nam pa pomaga neki naš zvest rojak, kateri je tako bistrega razuma, da še pest fižola komaj eden teden prešteje. In je tudi boarding-bas in je bil tudi ud našega društva. Ali preveč se mu je zdelo občevati z brati Slovenci. In sklenil je zvezo z Italijanom, dasiravno ne razume niti besedice italijanske. In ta slavni rojak se je tudi tako moško držal besede, katero je predlagal neki delegat na IX. glavnem zborovanju, da naj bi noben boardingbas ne vzel na stanovanje rojaka, kateri ni v nobenem podpornem društvu. Da rečem čast temu delegatu! Ali ta naš slavni rojak je pa storil ravno nasprotno. Naščuval je vse svoje stanovalce ali boardingar-je, da naj opustijo naše društvo^.In res so to storili, in tako častno odstopili, da so vsi ostali dolžni za dv-a meseca društveni blagajni in Jednoti. S tem so napravili društveni blagajni nekoliko izgube, sebi pa najmanjšega dobička ne, dasiravno se ponašajo s tisočaki. Ali mi pa le še vedno stojimo krepko na svojih nogah ter branimo svoje pozicije. Kajti'ako kaj gnilega odpade od drevesa, ostane tudi vedno le za gnoj; ako pa zraste lepa mladika, ima pa tudi najlepši cvet. Ti gospodje bi bili rajši vse drugo nego Slovenci, dasiravno tudi ne razumejo druzega, nego “orajt” in “šur”. Ko smo imeli na dan sv. Barbare naš društveni praznik, je neki rojak vzpodbujal vse skupno, da naj ostanejo zvesti svoji majki Sloveniji in da naj vsak s ponosom o-beša na svoja prša našo regalijo ali pravo slovensko trobojnico, katera je ponos našemu narodu. I11 takrat se je ta rojak zameril do smrti tem odpadnikom, tako da so z brutalnostjo nastopili proti njemu. Ali -— Mi pa ostanemo, kakor smo bdi, enega srca in ene krvi! Pozdravljam vse Slovence širom A-merike, tebi pa, priljubljeni nam A. S., želim obilo predplačnikov. Nazdarovič. Iz Adlešič, 8. febr. — Gotoyo bo naše farane in rojake zanimalo, če jim sporočim, kako lepo, pa tudi redko slavnost smo obhajali včeraj 7. t. m. v naši fari. Ta dan sta obhajala diamantno poroko, toraj 6oletnico svoje poroke, Matevž in Marija Rauch, sta-riši g. Petra Raucha, posestnika iz Pobrežja. . Poročena sta bila v Semiču 3. febr. 1847. “Ženin” je v 80. letu, “nevesta” pa v 76. Zanimivo je, da nevesta še ni bila stara 15 let, ko je bila poročena. Imela sta 12 otrok, 6 sinov in 6 hčera, od teh jih živi še 9, med temi sta 2 hčeri omoženi v Ameriki. Unukov in unukinj je živih še 30, od teh 5, kolikor je znano, v Ameriki. Praunukov pa je, kolikor se ve, 9 in so vsi v Ameriki. Od “ženina” pa živita tudi še 2 brata in od “neveste” 1 brat in 5 sester. Pri diamantni poroki je bilo navzočih 22 bližnjih sorodnikov, med njimi 3 sestre nevestine, in več drugih, daljnjih sorodnikov. To nam spričuje kako čvrst in trden je belokranjski rod. — Ta lepa slovesnost bo ostala v spomin našim faranom pač mnogo let. vsaj se diamantna poroka menda še nikdar ni PLJUČA. Najvažnejši organ v telesu so pljuča. Noben drugi ustroj človeškega telesa ni tako podvržen k bolezni ko pljuča. Vsako zanemarjenje prehlajenja prsi znači neko ranjenje pljučne mrene in poškodovanje nežnih opna tega organa. Vsak pameten človek se mora varovati prehlad^ ter ga ne zanemariti. Varujte vaša pljuča, to mora biti najvažnejša stvar za vaše zdravje. Severov balzam za pljuča je namenjen posebno zoper vse prsne in goltančne bolečine, kakor: prehlaje-nje, kazelj, zamolklost, vnetje pljuč in sapnika, oslovski kašelj, davica, naduha, ter leči hitro vse bolečine v pljučih. Da svoji svrhi udovoljava, dokazuje sto in sto svjedočb. Imejte polno zaupanje v to zdravilo, ki je že veliko ljudi ozdravilo. Odlašati ni dobro. Cena 25C in 50C. •x~x-x-<-x-X“X-<"X-x~x~x~x***dKK“X~XK-<'XX~X“X-x<-**x*^~x~x~x-**x-x-x-e doblIa na svetovni razstavi 42.150 K in kranjski deželni zaklad 59, 'V St' Lou,su 1 1904 troJe odhkovanJ m 150 K, na občine pa pride 32.088 K. | s'cer vehko dardo v z' ezi z drugimi obrtno-uijietnimi zavodi in srebrni sve — Prošnjo za umirovljenje je vložil, t in ji za vzgojo in umetno pletenje. Da-gimnazijski ravnatelj gospod Seneko- j rila so te dni došla zavodu potom devic ter postane ravnatelj plinarne. ' želne vlade kranjske. — Vodovod dobi v kratkem rovtar-; ~ (Državnozborska volitev v Lju- ska občina na Notranjskem. Deželni ! blJan') Kakor računajo na magistra-odbor je odposlal meseca oktobra lan-j tuvbo Pn Prihodnji državnozborski: skega leta na lice mesta tehnika go- j ''roli,tvl v Ljubljani nad 7000 volivcev., spoda Žnidaršiča da je pregledal tf. i Vol.vec bo vsak moški, k, bo do 1. | ren in lego. Meseca maja se baje pri- ; marca l . 1 dopolnil 24 leto svoje sta- j čne s tozadevnimi deli. - "Kmetijsko | rostl 111 Je tam eno leto- društvo v Rovtah” prične na pomlad j _ Notar Gustav Omahlen je pre-' graditi za svoje namene novo prostor- • n , • ,, 1 B J . I stavljen iz Postojne v Mokronog, no poslopje, v katerem bo tudi dvoje j , stanovanj. V novem poslopju se pa j —y postojni je umrl kleparski moj-, baje odstopi in da v najem s6ba za III. ; S{er gospod Anton Berne, star 76 let. j razred ondotne ljudske, šole ki izka-j zuje že nad 200 šoloobveznih otrok, j — Zgradba elektrarne gosp. barona I Borna v Križah pri Tržiču pridno na- ; — Premije za uspešno pogozdova- preduje. Postavljajo se koli in nape-nje. Kranjsko - primorsko gozdarsko . Ijuje žica. društvo podelilo je v 1, 1906 za uspeš-, u.a.m „„ — Mrtvega so našli v Kiju, občina no pogozditev goličav kmečkega po-, ..... , . . , 1 sestva pohvale in več premij. Priznal-I Dvor> Alojz.jaK.zek m istotako v Pine diplome so dobili: Avgust Adamič:^«1 Ja»«a Klančarja. Vzrok je o-v Ljubljani. Fr. Tršar na Vrhniki, Fr.jbeh Preveliko vzivanje opojnih pijač. Boršnik v Borovnici; premije po 40 | — Umrla je soproga uradnika de- kron; Ivan Montel v Dol. Mozelju, | ¿elne blagajne gospoda Ferdinanda Matija Stangel v Dol. Mozelju. Ivan j Omejca gospo Marija Omejc, rojena Petschaner v Poljanah, Jakob Selez v Bobek. Župec, a ga je na Južnem kolodvoru vstavil policijski stražnik in ga odvedel v zapor. — I^premembe v justični službi. Prestavljeni so: deželni sodni svetnik Jožef Starič iz Mokronoga na Brdo, okrajni sodnik Jakob Jarc iz Črnomlja v Višnjo goro, sodnijski adjunkt dr. Ludovik Treo iz Črnomlja v Kranjr Za okrajne sodnike so imenovani sodnijski adjunkti: Alojzij Seliškar v Kranju za Sevnico, Anton Mejač v Ribnici za Mokronog, Jurij Fajfar v Trebnjem za Črnomelj. — V norišnico odpeljali so pod imenom “Francetov” znanega norca, ki je nekaj časa sem uganjal po novomeški okolici svoje burke. Postal je nevaren. V občinskem zaporu je razbil vse, kar je dobil in na vse zadnje grozil, da zažgč hišo. Ko so ga pripeljali v ljubljansko norišnico in so ga skušali obleči v železno srajco, je dejal: "Vidite, tako-le se ta stvar gor natakne” — in pri tem je kar sam pomolil obe roki v rokava. — Prememba posesti. Iz Čermoš-njic se poroča tole: Posestvo Marije Strizi v Resi št. 2, davčna občina Stala. je kupil lesni trgovec g. Jos. Go-ljevšek iz Gorice za 25,000 .kron. — Samoumor dekleta. Iz Zatičine se poroča: V gozdu so našli pred dnevi obešeno 18 letno dekle M. Struna. Dekletu se je najbrže zmedlo, da si je na ta žalosten način vzelo življenje. Sajovčah; po 30 K: Franc Gorjanc v Sajovčah, Pavel T.enasi v Sajovčah, Anton Dolenec v Studencu, Matija Zakrajšek v Škufcah, Ivan Žnidaršič v Podcerkvi. Jurij Zorman v Slavini; po 20 kron; Ivan Košir v Kranjski gori, Anton Jenko v Poljanah, Josipina Kre belj v Sajovčah in Marijana Verbič v Gor. Suhadolu. — Iz Št. Janža na Dolenjskem poročajo: Malokdaj se kaj od nas izve, pa še tedaj malo prida. Uboj se je iz- — Rop. Ko je nedavno posestnik Valentin Stenovec iz Mavčič šel iz gostilne Primoža Zerovnika v kranjskem okraju, napadel ga je v bližini gostilne tesarski pomočnik Martin Žumer, vrgel ga na tla in mu vzel uro, vredno 28 kron in več drugih stvari. Stenovec je napadalca spoznal. Žumer že sedi v preiskovalnem zaporu. ' — Novo društvo. Vlada je potrdila pravila “Katoliškega slov. izobraže- vršil dne 2. jan. v Št. J anža. Miha Kovač in žena sta ,šla 2. jan. na klobase k starišem žene. Beržanih v bližini j ' alnega društva v Št. Rupertu." Izjava na smrtni postelji. Listi poročajo: Pri Novem mestu je umrl Od tu sta baje šla ob 9. uri zvečer | gostiiničar in posestnik gostilne “Na proč. Ker ju le ni bilo domov dva dni in dve noči, so ju začeli iskati. Naposled ju je vendar našel oče žene blizu doma v grabnu. Mrtva sta bila o- Luži”, Nikoratič. Na smrtni postelji je izpovedal duhovnu, da je on ubil Andreja Urbančiča, občinskega tajni-: ka iz Vole, katerega so našli 1. 1905 badva, kake tri mètre drug od drugega mrtvega ---1. t, • , • . oddalj rano. ka napadla in pobila. „ Gorjancih. ^Priznal je tudi, iddaljena. Mož ima na levem sencu j jg vzej mrtvecu 1,600 K denarja, ano. Sodi se, da ju je pa zlobna ro- , p0f,j| ga je s paljc0 na tla, potem ga zaklal z nožem in položil potem poleg njegai nož, samokres in steklenico z lizoldtn. Tudi nekaj denarja mu je pu- , , . ■ , • , stil v1 žepu, da bi tako ljudje mislili, Dunaju ie začelo misliti na lastni dom. | . . . ... J J • da se je dogodil samoumor. — Slovenci na Dunaju. Slov. katoliško izobraževalno društvo “Straža” na — Ljubljanski “Slovenec” z dne 1. febr. piše: Kako se godi našim rezervistom. O trpinčenju vojakov pri nas se izve primeroma zelo malo. Ponosni fant, list naših gora, ki si šteje v čast, biti “potrjen”, se sramuje pripovedovati, kaka nesmiselna ponižanja je cesto prestal brez vsake potrebe pri vojakih. Kdor po osmih tednih pride domov, pozabi na preteklosti kdor pa služi dalje, se odškoduje za prestano s tem, da potem sam muči neuke novince. Letos 'smo zvedeli o dogodkih .ki so se vršili v "Kolerabaraki v Ljubljani pri rezervistih, in smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da opo-zorigio na to javnost. Ko so prišli vojaki, se na svoje pravice, eventualno se pritožiti, niti opomnili niso. Svojih pravic in dolžnosti se priuči rezervist samo iz prakse. Posledica tega je, da si nekateri podčastniki dovoljujejo vsa kovrstne surovosti, zlasti, po sobah. Pri tretjem oddelku (“cugu”) je n. pr. moral na povelje korporala vojak plu-niti v obraz tovarišu, ki se je napačno okrenil, tako, da sta oba gledala skupaj. V sobi je podčastnik novinca brez vzroka mučil samega z vajami tako dolgo, da je ta pričel jokati (in naši fantje ne jokajo brez vzroka!); nato pa je moral stopiti na mizo in reči: “Glejte me, ko se jokam” doli sto pivši pa — zavriskati. Za malo napako je stiskal korporal novinca za nos, da je bil vojak ves solzen; če si je pa podčastnik pri tem onesnažil roko, jo je novinec — polizal. Tako se vzgajajo branitelji države1. — Zmrznjenega so našli v Dolu občinskega reveža Antona Levca. — Ustrelil se je Ignacij Jaki iz Drenovca. Najbrže se mu je zmešalo. Pred tednom dni je bil še previden. — Nesrečni Jeschenagg. Znanemu Jeschenaggu, bivšemu bogatinu, so 7. febr. v deželni bolnici odrezali tudi drugo nogo, tako, da nima sedaj ubogi, na beraško palico došli mož nobene noge več. — Planinski ples je dal “Slovenskemu planinskemu društvu” 3000 K dobička. — G. prof Ivan Steklasa je vložil — Ipava je premrznila koncem jan. meseca čez in čez. Led je dve pedi debel. Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo take zime v blaženi Vipavski dolini. — Umrl je nagle smrti 81 letni veteran Jakob Šinkovec iz Idrije. Udeležil se je bojev leta 1848, v katerih je mnogo prestal, potem se vrnil na delo v rudnik, kjer je vztrajal do let, da je stopil v pokoj. let - Umrl je v deželni bolnišnici 18 stari sin učitelja gospoda Jeršeta. — Tatvina. Dne 30. jan. je zaspal posestnik Albert Stranzer iz Šturij na postaji v Sp. Logatcu, kjer je pričakoval vlaka. To priliko je pa porabil nek neznanec in ukradel Stanzerju listnico, v kateri je imel 680 kron denarja. — Nedeljska kmetijska šola v Krškem. Leta 1905—06 v Krškem zapri-četa nedeljska kmetijska šola za odrasle kmečke sinove, se tudi letos nadaljuje in sicer se je otvorila z decembrom in bo trajala do aprila. Poduk traja vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoludne ter se vrši v meščanski šoli v Krškem. — Začarani cekini. Kakor imajo že na kmetih navado, da aevajo neveste v denarnice in žepe živo srebro, kar jim pringse srečo in bogastvo, tako je storila hčerka nekega bogatega kmeta v Vnanjih goricah. Ko je oče odštel doto, ji je podaril povrh še dva zlata po 20 K, katera .je spravila v denarnico v kateri je bilo živo srebro. Ko je pa zadnjič pogledala v'denarnico, je prestrašena opazila, da sta zlata siva. Žalostna ju je nesla očetu, kateri je zlata smatral za ponarejena. Prinesel jih je v Ljubljano in se oglasil na policiji, katera je zlata spoznala.za prava, toda držalo se jih je živo srebro. Ko so zlata s pomočjo ognja očistili živega srebra, tako da sta se svetila kakor nova. in jih hoteli dati kmetu nazaj, ta ni hotel sprejeti “začaranih” zlatov, ampak so ju morali zamenjati z bankovci. — Diamantno poroko sta obhajala, kakor se poroča iz Adlešič, v Adleši-čih v četrtek, 7. febr. Matevž in Marija Rauch, stariši gospoda Petra Rau prošnjo za stalni pokoj po 36 letnem cjla posestnika iz Podbrežja. Bila sta neprestanem službovanju. Vpokojenje poro?.ena 3 februarja 1847 v Semiču, sledi v kratkem času; g. profesor se preseli na to v svoj rojstni kraj Št. — Vojaške suknje se je hotel znebiti Rupert na Dolenjskem. in jo odkuriti v Ameriko 20 letni Ivan ŠTAJARSKO — Nepošten agent, kakoršnih se več klati po Spodnjem Štajerskem, je bil tudi Franc Koren. Sprejemal je od ljudi zavarovalne ponudbe in plačilni na račun premij — pri tem pa obdržal v svojem žepu ponudbo in seveda tudi denar. Neko stranko je zvaral, da se je dala zavarovati za 20.000 K in sicer pod pretvezo, da dobi s polico v roke tudi 10.000 K posojila. Koren je spravil prvo premijo, stranka pa čaka na posojilo in polico. -— Konečno JI? policija v Mariboru Korenu posel ustavila in ga izročila sodišču. Poštenjako-vič je 47 let star in oženjen, a živi ločen od svoje žene. — Goljufijam zato niso prišli dolgo na sled, ker so se o-peharjeni sramovali stvar ovaditi sodišču. —Skrben oče. Meseca oktobra lanskega leta je popustil 40 letni delavec Jožef Stergar v Mozirju pri Celju svojo ženo in štiri nedorasle otroke in neznano kam odšel. Sumi se pa. da je v Švici ali pa v Ameriki. — I. protialkoholni shod za slovenski Štajer je bil v nedeljo 27. jan. v “Narodnem domu" v Celju. Kljub temu, da je bito to za Štajerce nekaj novega, bil je shod vendar prav dobro obiskan. K dopoldanskim predavanjem je prišlo nad sto poslušalcev, popoldan je pa bila dvorana natlačeno polna in je bilo navzočih precej čez 400. — Posledice norosti na stara leta. 64 let stari, oženjeni posestnik J.Vabič v Mohorju blizu Frama je imel ljuba-vno razmerje s 16 letno Alojzijo L., posestnikovo hčerko v Framu. Mladi delavec Kugelmeister se je tudi zagledal v njo in je vsled tega zasledoval svojega tekmeca z raznimi očitki in ga tudi zatožil pri njegovi ženi. Seveda je nastal hud prepir med zakonskima, nakar je vzel Vabič dne 2. febr. krušni .nož in si prerezal žile na vratu. Težko ranjenega moža so morali takoj pre peljati v mariborsko bolnišnico. — Ustrelil se je v Ptuju dne 5. februarja zjutraj vojak Franc Dobaj, od sv. Križu pri Mariboru in bil takoj mrtev. Pred par dnevi so ga prestavili iz Gorice, kjer je bil pri infanteriji, k pijonirskemu polku v Ptuj. Ko je moral, že bolehen, znova začeti s težavnimi novinskimi vajami za pijonirje, ga je to tako prijelo, da je obupal in se ustrelil. KOROŠKO. FRANK SAKSER CO 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje IHF" denarje v staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kiupu|@ in pst* o-d s j ss avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4j odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupalk v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, 'daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. FVodaja. parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje ločno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so detvirji vedno vami. Za obiia naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO., Ï9 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. — Koroški. Slovenci in koroški nemški krščanski socialci bodo, kakor naznanja dunajski. “Vaterland”, pri .prihodnjih volitvah skupno nastopali, a-ziroma se podpirali. "Vaterland" pravi, da je to zaključek sestanka merodajnih katoliških politikov na Koroškem. — Duhovniške vesti. Podeljen je slo venskemu pridigarju, katehetu in spovedniku pri uršulinkah v Celovcu, g. Josipu Zeichen, kanonikat koleg, kapi-telja Gospasveta. prefektu deškega Marijanišča, gosp. Jakobu Rozman pa tudi en kanonikat kol. kapitelja Strass bürg. -— Imenovanje. Višji nadzornik avstrijskih železnic v Beljaku. Emil Va-lentinič, je imenovan izpitnim komisarjem za strojevodje ravnateljskega okraja državnih železnic v Beljaku. — Računski podčastnik prvega razreda Josip Leve, od pešpolka št. 17 v Celovcu je imenovan za davčnega pristava pri glavni davkariji v Celovcu. PRIMORSKO. — Dr. Josip Abram umrl. Umrl je v Gorici gospod dr. Josip Abram, bivši slovenski deželni poslanec. Dr. A brani je dosegel starost 74 let. — Demonstracija v Gorici. Proti germanskemu načelniku državnega ko lodvora v Gorici Wieserju so napravili protestni shod Slovenci in Italijani. Sprejeta resolucija zahteva, naj se odstranijo Wieser in drugi uradniki, ki niso zmožni slovenskega jezika. Po zborovanju se je podalo vseh 400 udeležencev pred stanovanje postajena-čelnikovo s klici: “Doli z Wieserjem!” — Avtomobili v Soški dolini. Vlada namerava uvesti po Soški dolini vožnjo z avtomobili. Kakor se poroča, pa se v celem kobariškem okraju nobena občina noče zavezati, da bi državi garantirala za avtomobile. Država hoče garancij od revnih občin, ko ima pri pošti precej milijonov dobička na leto.Neki kmečki odbornik se je izrazil v občinski seji: “Saj tako kmet največ davka plačuje. Ali naj sedaj še za gospodo plačuje, da se bo “nobel” vozila?” Prav je imel! — Železnica na sv. Goro. Vspenjačo na sv. Goro namerava zgraditi tovarnar pl. Frosmi Sessler in pa železnico iz Gorice čez Tržič v Gradec ter iz Gorice v Sesljan. — Nova cerkev v Trstu. Tik glavnega vrta (sprehajališča) v Trstu se bo sezidala v proslavo šestdesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva Franc Jožefa I. nova cerkev, ki bo posvečena presv. Srcu Jezusovemu. HRVATSKO. — Burna seja v hrvaškem saboru dne 31. jan. je trajala 16 ur. Koalicija je hotela spraviti v dolgotrajni sej^ svojo adreso na varno in Starčevičan-ci so razgrajali kar se je dalo. ironično klicali po mažarsko in peli protima-žarske pesmi. "Reka ni mažarska. Reka je hrvatska!” Imeli so seboj raznovrstna godala, piskali so in muzicirali, bili s palicami po mizah. Poslanec Zatluka je prepeval cesarsko pesem, drugi Starčevičanci so pa psovali profesorja Vrbaniča, ki je sestavil a-dreso s “šuftom” in “izdajalcem". Poslanec Petričič ni mogel govoriti, tako so Starčevičanci razgrajali. Poslanec Zatluka je predsedniku iztrgal zvonec in sam zvonil, poslanec Frank je bil z renami, Perčič in Gašparovič sta vlačila po dvorani železno ograjo od peči. Predsednik je zapovedal slugam naj poslancema vzamejo ograjo. Perčič in Gašparovič sta pa sluga z železnimi drogi zapodila iz dvorane. Konec seje je bil ob 3. uri zjutraj. JOLiET CITIZENS BUE WING CO. Collins Street, Joliet, Hlin iš. . • ■ rf. ^ /F zdslova Ici najboljšega piva sodčkih in steklenicah J. J. KUKAR, ZASTOPNIK — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki i njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky! jvseh parobrodnih družb.; Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjetn dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. & J. J. KITJIECJBR. £ a 331 S. Genosee St., WAUKEGAN, ILL.*“ ¿❖♦❖♦fr»* ♦*♦*♦*♦*♦'>♦*♦**♦*♦*'♦* ♦*♦*♦*♦*♦*♦•*•+•••+•♦•♦*♦*♦'*•♦ lÄÄ''’ Bar 6üH¡. »nd Porter. o J. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. GLUH ZOPET SLISI če rabi moj (JSesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenj«, zvonjenje v ušesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Oena z navopom in poštnino ie Sl.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU RK, lekarnik. 586 S. Center ave., Chicago, Ill.Cemk pošiljam zastonj« Amerikanski Slovenec Ustanovljen l. 1891. Prvi, največji in najeenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLMSKO-Al. TISKOVNA, DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti p edplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Joliet, 111. lahko jamlje našo šolsko deco na skušnjo in če naše župnijske šole oskrbujejo pogojno posvetno odgojo, potem naj zanjo plačuje država. Mi nočemo tujega denarja: vse kar hočemo je naš lasten denar za odgojo naših otrok. Ali ni to prav in pravično? Gotovo, in . Američani tudi polagoma uvidevajo, da so te zahteve pravične. “Recimo, da bi se moglo v mestu kot je New York ali Chicago uvesti to šolstvo, da bi nekatoličani mogli uvideti, da bi isto ne stavilo v nevarnost obstanka sedanjeg-a sestava javnih šol, potem ne bi dolgo trpelo, da bi katoličani prišli do svoje pravice. Pa se nam pravi: “Ako bi hoteli iti tako daleč, potem bi vse druge verske družbe hotele imeti tudi svoj delež na šolskem skladu.” in zakaj naj bi to bil slučaj? Ali bi bili ti drugoverci tako nespametni, razdejati šolstven sestav s katerim so sedaj zadovoljni, samo zato, ker bi se nasproti katoličanom vršila pravica? Ne verjamem, da so naši nekatoliški sodržavljani tako sebični in ozkosrčni.” NAJZDATNEJSI RUDNIK NA SVETU. Stoinosem delnic Calumet & Hecla Mine-kompanije je bilo prodanih v seto določeno tekmovati 2 njim glede novih odkritij, ki se bodo mogla meriti s paro, elektriko, brezžičnim brzo-javstvom, košnjim strojem in pisalni-kom zvanim “typewriter”, to je sedaj prezgodaj napovedati. Pač pa lahko trdimo, da bo želo hvaležnost potomstva, če si bo moglo po kakih srečnih slučajih zaslužiti vsaj pravico, da se bo ltazivalo “stoletje zopetnega odkritja"; in premoženje in slavo si pridobe možje, ki utegnejo človeštvu spet odkriti nekatere znamenite tajnosti, ki so bile znane omikanemu svetu pred mnogimi stoletji. V pozabljivosti velikem skladišču je na tisoče drobtin znanosti, ki so jih imeli v lasti mnogoterniki, ko je bil svet mnogo mlajši, nego danes. Ampak človeštvo jih je tako popolnoma pozabilo, da se sedaj prištevajo med izgubljene tajnosti, ki jih je tako težko spet odkriti, kakor skrivnost izde lovanja tajinstvene Stradivarius-vijo-line. Egiptovsko maziljenje. Pred tisočerimi leti, na primer, so Egipčani mazilili (balzamirali) trupla svojih mrtvih kraljev in plemenitašev tako -dovršeno, da so trupla čudovito ohranjena še dandanes, kot je to lahko videti v britanskem in drugih velikih muzejih. Navzlic bistroumnosti naše dobe. nam je umetnost egiptovskega bostonski menjalnici predzadji petek maziljenja neznana. Dragocena skriv-•za $r.ooo vsaka delnica, torej za naj- nost je izgubljena in novodobna veda višjo ceno. ki se je kdaj plačala v tem ne more izgubljene vednosti zopet od ržišču za delnico tega ali katerega- krit'- Pač znamo maziliti in tudi ma koli bakrenega rudnika. Ta dnevna ziliino trupla; ampak samo v začasno Advertising rates sent on application. j TRAO£ŠlP^#f:OUNC^> { CERKVENI KOLEDAR. Nedelja Konigunda. Ponedeljek Kazimir, Lucij. Torek Frideric, sp. Sreda Fridolin, Koleta. Četrtek Tomaž Akv. Petek Janez od Boga. Sobota Frančiška; Pacij. “KRŠČANSKA SOLA” je predmet pastirskemu pismu preč. škofa McFaul' iz Trentona, ki je bilo razposlano čč. župnikom njegove škofije z naročilom, v cerkvah prečitati vsebino ob nedeljah postne dobe. Pastirsko pismo utegne zanimati najširše kroge. V istem govori škof najprej o ciljih in namenih otročje odgoje ter izjavlja potem, da pripada državi, skrbeti za to odgojo, pod pridržkom, da v tem podjetju ne omejuje pravic staršem. "Država pa", je rekel škof McFaul, "ne more zakonito določiti javne odgoje, katere mnogi njenih državljanov ne morejo izpolnovati." Nepravičnost sedanjega javnega šolstva. "Vlada večine,” nadaljuje — potem škof, “utegne biti baš tako trinoška in nepravična, kakor vlada najhujšega sa-mosilnika. Manjšina ima, celo kot taka, neoddatne pravice, čeravno večina ovira izvrševanje istih. ‘Ljudski glas je božji glas’, je vobče resničen pregovor. Če država ustanovi javno šolstvo, potem mora ustanoviti tako, da zadovoljuje tako manjšino, kakor večino. Ako ustanovi šolstvo, ki ga novica jc vzbudila pozornost na enega najznamenitejših rudnikov na zem-ji. ki je svoje lastnike bolj obogatil, lego katerikoli drugi. Calumet & H ecla-kompanija je bila ukorporirana 1. 1871., da prevzame lastnino več drugih korporacij, ki so astovale zemljo ob plasti sprimljive-ga peska, z bakrom napolnjenega, v Houghton countyju, Michigan. Njena glavnica je bila $2,500,000.' razdeljena v 160,006 delnic po $25. -Prvotni delničarji „o vplačali samo po $12.50 za delnico. To je bil ves denar, ki se je naložil v rudnik. Oni in njih na-dedniki so prejeli okoli $100.000,000 v dividendah. Pa da si- je Calumet & Hecla-kom-panija mnogo let neprestano v ogromni meri prospevaia, vendar njena zgodovina ni brez romantike ali čarobnih prigodkov. Ob njenem začetku je bila nekako nova vrsta bakrenega rudnika, v čegar vrednost izkušeni možje niso hoteli verojeti, kar so pozneje seveda obžalovali. Bakreni rudniki ob Gorenjem jezeru se razlikujejo dejansko od vseh dru- Okoli dvanajstero načinov je, gih v tem. da se nahaja ruda v njih ne lovat' umetne demante, a noben ka-v "zlati" žili (ore) ali kemični sestavi. mrn' izdelan na te načine, se ne da nego v navadni mešanici z raznovrst- primerjati z onimi, ki so se izdelovali nimi kameni. Če kamenje odtolčeš in 'z -'tare francoske paste, katere skriv-ostanek izpereš, imaš pred sabo res- nost Je izgubljena. I ako popolni so nično čist baker, kot se ga nikjer dru- bili iz paste vliti demanti, da je bilo ohranitev in primeroma jako nezado-volj ivo. Trupla, maziljena dandanes, se ne ohranijo za djje nego nekaj let ponaj več; prav mnoga trupla, ki so jih E-gipčani mazilili pred rojstvom Kristusovim, so še tako ohranjena, da so črte njihovih obrazov tako jasno Ozna čene, kakor so bile začasa maziljenja. Sheffield izdelava najboljše, najtrše in najpopolnejše jeklo na svetu; ampak tudi Sheffield ne zna izdelati sa-beljskega rezila, ki bi se moglo» primerjati z opimi, katera so izdelovali in rabili Saraceni pred stoletji, in Saraceni niso nikdar imeli strojev, ki jih imamo mi, niti niso imeli prednosti, da bi toliko vedeli o rudah, kakor si mi domišljujemo vedeti. Ogromno premoženje pričakuje moža. ki odkrije tajnost, katera je usposabljala Saracene, izdelovati sabeljska rezila tako ostra in trda, da bi presekala največ sabelj, rabljenih v naši armadi dandanes. Francoski ponarejeni demanti. Okoli dvanajstero načinov je, izde- nerazločno. Pojdi v katerikoli veliki muzej in našel boš starodaven rokopis čegar pisava je črna in razločna, kakor bi bil rokopis pisan predvčerajšnjim. Tajnost razpihovanja in barvanja stekla še ni popolnoma izgubljena; še so nekaternlki, in med njimi zlasti Čehi, ki znado izdelavati steklovino enako taki, kot so jo izdelovali naši predniki. Ampak povprečni izdelovalec stekla ne more proizvesti ničesar, kar bi se dalo količkaj primerjati navadnemu steklu egiptovskemu in pozneje beneškemu; in tisti, ki še znado starodavno, skrivnost, jo tako skrbno čuvajo, da bo bržkone umrla ž njimi in spadala med tiste stvari, ki so jih tuneli naši predniki, a jih mi ne umemo. — Z motornim vozom pokopavajo Parizu že tudi mrliče. Prebivalstvo Francoske znaša po ljudskem štetju 1906. leta ljudi 39,252,-267. Zmrznil v brzovlaku. Na vožnji med Parizom in Belfortom je zmrznil neki francoski trgovec. Obsojeni bivši stotnik. Dunajsko porotno sodišče je obsodilo bivšega stotnika Maggega zaradi poneverjenj kavcij v šestmesečno ječo. Podraženi časopisi. V Draždanih na Nemškem so vsi časopisi vsled podra-ženja papirja in višjih plač stavcev zvi šali naročnino. Tudi nekaj ogrskih listov zvišalo je naročnino. Odlikovani čevljar. Zlat zaslužni križec je dobil za svoje izborno izde-ovanje čevljev čevljar Josip Ma|r “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. FL Ad. RICHTER «St CO. 215 Pearl St., New York. Najnoveji in-najceneji pisalni stro od $12.00 narej. Najpriprav-neji za privatno dopisovanje, posebno za one, Uteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMFANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J. Kilni pasovi. _____________ 1 MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $5.00. FLEXER & REICH MANN LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchattge Street» JOLIET, ILL. ft ' £ Ujetnik morskega roparja 1 Spisal F. Spillmann, Prevel M. K. I I ? ñ *»****’» » VV,»*** * »M# * « « * « **** * * « * * » *“** r ,**«**.,%**/V*,**.*,»»,.'*,M,M»*,t*V V vv (K onec.) Še nekaj časa je poslušal Elija ko ■rake, nato je bilo zopet vse tiho kot prej. Končno zapusti, ko je bil prepričan, da vse spi, svoje mesto in poišče brata Franca. Ko sta oba bila na določenem mestu, zleze brusač na rame svojega tovariša in od tu na zid. Zgoraj vzame iz kaftana veliko vrv in Jo vrže bratu, da je mogel splezati tudi la za njim na zid. “Pa se vam menda ne vrti rado v {lavi, brat Franc?” ga vpraša. “To ravno ne!” “Dobro,'stopite torej za mano; zid ¡c sicer ozek, a sega le do tanile in potem smo toliko na boljšem, da lahko prej uidemo v slučaju nevarnosti, kot če bi šla čez dvorišče.” Tako sta dospela do strehe one lope, kjer je bil Franček zaprt. “Elija, slišite, kaj?” "Pst. pst, le ne sprašujte nepotrebno!" zašepeta Elija. Tiho kot maček'se splazi do srede strehe, kjer je bila velika odprtina Franckovega stanovanja, skozi katero je dobival nekoliko zraka in svetlobe. Napeto je poslušal Elija, kaj je notri; vse je bilo mirno, le enakomerno dihanje je naznanjalo, da Franček dobro spi. Medtem je zlezel za Elijo še tirat Franc do odprtine. “Kaj sedaj. Elija?” vpraša tiho. Elija pa položi prst na usta, v znamenje, naj molči, sam pa zašepeta: “Jaz zlezem po vrvi doli in zbudim dečka. Poste dovolj močni, da ga potegnete iz sobe? Kakor hitrb bo zgoraj, zlezem še jaz po vrvi vun in vsi trije jo nato brzo odkurimo. A vse se mora zgoditi silno mirno in hitro, sicer nam je Ahmed z vsemi svojimi ljudmi takoj za petami.” “Že dobro!. Sv. Devica! pomagaj nam!" Tiho in lahno je zdrsnil Elija po viri v lopo. Ko je vstopil na tla. je stal nekaj časa popolnoma mirno in tiho r temni sobi. “Tamle v kotu mora biti. odtam slišim dihanje,” pravi sam pri sebi. "Ne še! prej moram še vedeti, kje so vrata. Tako; sedaj pa naprej po tleh." Previdno se je plazil stari brusač v desni kot; naenkrat se zadene ob mizo. tu pade z velikim šumom po tleh. Brat Franc se ustraši in zakliče nehote: “Sv. Devica, pomagaj nam!" Plašno plane deček pokonci in skoči i postelje. "Ceko, semkaj! Pridi semkaj; jaz Je hočem rešiti, tnkajle sem!” reče tiho Elija. “-Kje. kdo si?" praša deček. “Dajte, podvizajte se. da gremo, da izginemo, izdani smo," opomni “Nekdo prihaja čez dvorišče!" “Hitro, Ceko; vrnemo te tvojim star šem!” V hipu je bil deček pri Eliju: ta mu zadrgne vrv okoli telesa in nakrat je iil na strehi. — “Na desno, skozi malo ulico naravnost na široko cesto, ki pelje na mošeji« trg!" zakliče za njim Elija. “Podvizajte se!“ Komaj sta oba izginila, že plane Ahmedov suženj v lopo. A Elija ga zgrabi z železno pestjo za vrat in ga telebne ob tla, ker je klical na pomoč. Brž mu zadrgne roke s trdo vrvjo, sam pa skoči k vrvi. ki je visela v sredi »dprtine. Ze se je liotel zagnati v lopo jkozi odprtino na prosto, kar plane pri «ratiTi Ahmed sam. “Ha, pri preroku, to boš pa plačal!" zavpije korzar in nameri orožje proti Eliji. Ta pa se umakne sulic* se nagne nazaj in predno more gusar drugič suniti, ga objame Elija že s svojimi koščenimi rokami in ga trešči z vso močjo ob steno, da kar zaječi in ableži nezavesten na tleh. V tem hipu začuje Elija po dvorišču sem korake novih zasledovalcev. Brž zapahne vrata, nastavi še mizo pred nje, na njo *i}f>ži divan im porine Franckovo po--teljfftpd odprtino v sredi strehe. Skoro. b;i Mti sužnji vrata udrli; kar se posreči Eliji, da spleza na streho in.se *.?ši; v temno, prosto noč. 13. Na varnem. Skoro pof ffifč- že je sedel Franček z bratom Francom v varnem zavetju. Kakc/zelo je bil vesel, ko je videl zopet svojega starega prijatelja Don Izidorja, ki ga je - ljubil očetovsko. Čez ¡Iva dni bo pa videl ljubljene starše, drazega Ignacija in brata Krištofora! “Da, da,” začne Franc, “moje zaupanje v Mater božjo me ni osramotilo. Do sedaj mi je pomagala še v vseh nevarnostih in to ti rečem, moj mladi prijatelj, če boš tudi tako star kot najstarejši med ljudmi,nikdar ne smeš pozabiti, kako nam je stala Mati Božja na strani v uri težav in nevarnosti.” Vebko jim je Franček še pripovedoval o prestanem trpljenju in kako ga jč korzar zadnje štiri dni silno tepel z bičem, ker se ni hotel izneveriti Kristusu. “Oh. oče," reče Izidorju, “to me je tolelo; mislil sem, da me hočejo ti ljudje ubiti, in skušnjava je bila že velika; a mislil sem vedno na vaše zadaje besede, rajše umreti kot vero zatajiti." “Bog ve, če je Elija srečno ušel?” vpraša o. Ljudevit skrbno. “Moral bi biti pravzaprav že tu." “Zanj se ne bojim,” meni brat Franc. “To je uren človek — zraven pa zvit kot kozji rog. Naredil bo velik ovi- nek. da bo izvabil Ahmedove ljudi na napačno sled. Toda čuj — slišim korake; res je, to je on.” V istem hipu plane Elija v sobo. Ko je minilo prvo vznemirjenje svidenja, so se vsedli vsi domači in rešeni k skupni večerji in šele čez nekaj dni je pustil gospod Ivan Don Izidora, da je šel domov v domačo župnijo, ki ga je sprejela z velikim veseljem. Nikdar niso mogli nehati dobri ljudje moliti za rešitev dragih ujetnikov. Sedaj je postalo njihovo veselje to-iko večje, ko je gospod Ivan*zvestemu tolažniku svojega sinčka iz svojega premoženja dal sredstev, da je mogel sezidati na mestu majhne kapelice veličastno hišo božjo, ki je bila posve- kot iz ehega grla. “Da, da, Bog me je vidno varoval; sicer bi mi bil korzar lahko prihranil to pot do doma.” smo pričakovali očeta; toda mesto te- “Hvala Bogu. da ste tu!” kličejo vsi ce"a ‘'.*Manii tolažnici.” 1 Tudi starega vrlega Elijo je bogato poplačal gospod Ivan. Franček je pa kmalu šel k sv. Nikolaju v šolo k o. Babtistu in se je “Tako. sedaj se pa okrepčajte, pa poj Iučil v veliko veselje starega Krištofora dite počivat," opomni oče. “Svojo re- tclv° pridno, da je bil vedno prvi v Šitev pripovedujete lahko pozneje. K?^redu.' X^ak° leto je bil pobbžnej-Vsaj to noč spite pri meni, pod mojo sl. \n P^dtiejši. To sem dolžan sv. De-streho.” ~ V,CI> k'1 me je rešila iz ujetništva,” je "Dovolite mi eno prošnjo do tega ' edno pona' Ua| hrancek. Nič čuda, da moža,” prosi Don Izidor. "Povejte Eli- !e posta' pozneje v veselje svojih star-ja. ali sta se srečala s korzarjem?” r.e' vreden služabnik Gospodov, vnet “Če še ni mrtev, se bo še dolgo spo- £*x^kk«*~x^-x*y*<~x~>xkkk~x~x~x>*x< Radosti X-*X"fr*> ♦ v. * S je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska prt najboljšem zdrav £ ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni £ in otožni, docim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod ip jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre £ bavljanja, ker minjal mojih pesti! "To je pa slabo; potem niste več tu varni. Veste kaj, jutri zjutraj na vse zgodaj, ali še bolje takoj sedaj, gremo na ladjo, ki nas ponese v Katanijo; kajti do tja hočem spremljati dečka Mislim, da' boste očetu dečkovemu dobrodošel gost. Za drugo preskrbi že Bog.” "Seveda, seveda, to je prav!" vzklikne deček. "Kako se bo veselil moj dobri papa in ljuba mama, če pridemo vsi trije!” "Nobenega oporekanja. Elija,” dostavi Izidor, ko zapazi, da hoče Elija nekaj oporekati; “prepustite stvar me-;ii; gospod Ivan vam rad povrne to malo premoženje, kar ga morate *tu pustiti.” Medtem se je odstranil o. Ljudevit m čez nekaj čaša stopi zopet v sobo. 1 Poln hvaležnosti objame Don Izidor j vnetega duhovnika in brata Franca; | Elija in 1 ranči.k pa jima poljubita ro j ko m prosita za blagoslov: Nato so šli j na dvor š ■ ■ in od tu po temnili ulicah proti obrežju. Drugo jutro, ko je vstajalo solnce iz morja, se je pokazal še enkrat našim potnikom zaliv Kartaginski. V .ozadju so se dvigali temni griči, pred njimi pa so se svetlikali solnčni žarki po širnem morju. \ se težave, vse trpljenje so pustili v Ičartagi; vse se jim je zdelo spremenjeno v mladi svetlobi vzhaja jočega solnca. Ugoden veter je nape duhovnik in slednjič vstopil celo kot o. Leo v red sv. Benedikta. Plačilo za dobro delo. Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste da to pomeni popblno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda „aši čitalci vedo. da je le {Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristnoI A 1r/v4- «ni_ . 1. . *v 1 v. 1 - ... Y Marko je bil edini sin starega pomorščaka. Spominjal je živo na svojo prezgodaj umrlo mater, zato ga je oče nad vse ljubil. Iz tesne sobice v visokem svetilniku je gledal na mir nogse zibajoče morske valove, kjer se je v ličnem čolničku prevažal njegov sin. Bil je čvrst, krepak dečko, ki se ni zbal vsake sapice. Ravno je potisnil gosto mrežo v temno globino. Nekoliko je počakal; ko je začutil, da je težja, jo je dvignil in v nji lepo, veliko ribo. “To bo za očeta”—je vzkliknil in gnal čolniček proti obali. Že jo je dosegel. Pa do svetilnika je še precej daleč, še do tje se popeljem ob obali, si je mislil. Čvrsto je pritiskal z veslom ob morsko gladino, kar je zaslišal znano ribiško pesem. Bila mu je domača, pri-zvenela je tam iz gostega grmovja Kdo je tam? Prva kitica je bila kon čana in Marko je začel drugo. Hotel je pokazati, da tudi kaj zna. Kar zagleda močnega ribiča, ki je stal ob bregu in s krepkim glasom spremljal njegovo petje. Marko ga je bil vesel jadra in bliskoma se je pomikala ladja I j" podalmu je roko v Pozdrav- To-naprej po mirni morski gladini, naprej ( a stra 1 ,n £roz‘l- Ta roka je bila trda, proti Kataniji... ovila se je dečka in ga potegnila iz Ko pa se je zmračilo vdrugič, so že ‘?°,na- V istem trenotku je pristopil silil,11 ™Vr„; „k., I drug moz- mu potisnil klobuk čez oči m ga odpeljal s seboj. r rane. ! A zaslišali večerni Ave s siciljanske oba le. "Če se veter ne zasuče, smo v eni uri že v zalivu pred Katanijo." pravi kapitan svojemu prvemu častniku in stopi k iarboli. kjer je imel vzvišen sedež. da je lahko vse opazoval. Od tu je videl že migljati prve lučke v mestu. Na krovu je stal naš mladi prijatelj Franček s častitim'Don Tzidorjei ubogim brusačem Elijo. Vesela dost je odsevala dečku iz oči, ki se je komaj zdržal, da ne bi zaukal, ko se je ladja vedno bolj bližala obali "Vidite tamle ozki stolp, oče Izidor, vpraša deček. "Te je samostan ska cerkev sv. Nikolaja. Tam prebiva moj prijatelj, stari brat Krištofor. Tja me je hotela dati moja dobra mama v šolo k menihom prav oni dan. ko ga so prišli žlobni gusarji in me ugrabili. O pač je bil žalosten večer to, in sto in sto drugih mu je sledilo. Toda sedaj je vse to prestano, hvala Bogu in sv. Devici Mariji! In tamle, ali vidite dobrih deset korakov na desno od sv. Nikolaja lepo skupino pinij? To je vrt mojega očeta, (n ona bela hiša. ki gleda iz pinij v bledem luninem svitu to je naša hiša. Okna Staniče so že raz svitljena — o mama. mama! Kaj bo neki rekla, če se jaz kar naenkrat vrnem.' In papa, in dobri stari Ignacij?” "Da, otrok moj,” odvrne duhovnik, “veliko veselje bo zavladalo v hiši. Mi se hočemo zahvaliti Bogu in sv. Devici Mariji vsak dan celega življenja za to veliko dobroto. Ne samo iz zemske ječe smo oproščeni, marveč tudi iz nevarnosti, da ne bi izgubili sv. vere in zapadli tako še hujšemu suženjstvu in veliko krutejšemu gospodu kot je korzar in njegov oskrbnik. —A glej. Franček, v zalivu, v pristanu smo že, in kapitan je zapovedal vreči sidro v morje!" Res so stopili vsi mornarji na krov k robu; in zažvenkljale so verige in med veselim petjem se je potopilo sidro v globino. Nekaj minut pozneje je stopil Don Tzidor s Franckomin Elijo v mad čoln in vsi trije so pluli s čolničem po svetli morski gladini na suho. Skc. raj ravno n% onem mestu, kjer so ukradli gusarji pred polletom dečka v zasedi, skoro ravnotam so izstopili. Franček je pokazal obema sopotnikoma ono mesto; potem pa ju je peljal v očetovo hišo. “Prenaglo svidenje bi lahko škodilo tvoji materi,” meni Don Izidor; “ostani torej par trenutkov tit v vrtu, da jo pripraviva na tvoj prihod.” To je bilo seve hudo za dečka, ki se je komaj še ždržab.to je bila zadnja po-izkušnja, in minute so mu bile dolge kot ure. Toda tudi te so minile. Kmalu se odpro vrata: “Ceko, Ceko, kje pa Si?” kliče mati s tresočim glasom v temni vrt in v hipu je visel rešeni sinček na vratu ljubeče matere in skrbnega očeta smeje in jokaje se. Tudi starega zvestega Ignacija, ki je jokal otročje od veselja, je objel deček opetovano. Moj oče, moj oče," je zajokal deček. “Lepo prosim, pustite me k očetu, sicer bom umrl same žalosti.” Že prav, da te ima oče tako rad; gotovo nam rad odšteje tisoč srebrnikov, da te zopet dobi,” ga zavrne tujec. “Jaz sam mu bom odločil pro-or, kam jih mora zakopati — in ko .0 stori, boš ti prost, prej pa ne.” Marko je bridko zajokal. Z zakritimi očmi je stopal pred svojim gonjačem. Šlo je navkreber in navzdol. Hodili so že nekaj ur. ko so se vstavili sredi temne gošče/ Tam je odpeljal tujec tresočega se dečka v zaduhlo votlino. Vzel mu je klobuk raz obraz. V vzadju je bilo nekoliko slame — ležišče dveh roparjev. Eden izmed njih je pristopil k Marku in ga je privezal z vrvjo k skali. Nato je odšel in se vlegel k počitku. Dolgo ni Marko zatisnil očesa. Gle dal je po votlini in debele solze So lile po bledem obrazku. Mislil je na ljubljenega očeta, mislil na svoj čolniček in je sklenil roki k vroči molitvi. Nato pa je mirno zaspal.* In bil je zopet v svojem čolničku, bil je pri svetilniku — izstopil je, hite! po zavitih stopnji-cah v priprosto sobo k svojemu očetu. Kako srčno ga je objeli Veliko ribo mu je ponudil v dar in sivolasi starček ga je pritisnil na sreeAMarko je sanjal, njegov angel varih pa se je veselil njegove nedolžne duše in ga je čuyal. Ljudje so bili ž njim trdi, ostri in surovi, tiha noč pa, ki napaja cvetje s krepilno roso, je vlila tndi v trpeče otrokovo srce kapljico tolažbe. Ko se je Marko zbudil, sta sedela roparja pri mizi. Pisala sta pismo. Globok zdihljaj se je izvil iz dečkovih prs, saj je vedel, da je pismo namenjeno njegovemu očetu. Kako bo izplačal tisoč srebrnikov on, ki dobiva tako majhno plačo. Dal bi jih- pač rad, da‘, solznih oči bi jih prosil od hiše do hiše, samo da bi me rešil, saj me tako zelo ljubi. Tako je mislil deček in zopet in zopet so ga zalile solze. Pismo je bilo dokončano. Skozi skrito luknjo sta zlezla roparja iz votline. Marko je ostal sam. Kam bi pač zdaj zbežal, da ni bil privezan ob ¡kalo. “Zlata prostost, kako malo sem te cenil!” si je mislil. “Pa tudi v tej temni ječi me še nekaj osrečuje — mirna vest. Vse, vse je lažje prenašati, da le srce ničesar ne očita. Večno ne bom ostal tukaj. Božja roka me prav tako lahko reši iz te jame, kakor Daniela iz------------------- Za Boga! Kaj je to?” Nekaj se premika. “Sveti angel varih, reši me! Marko se ne upa dihati. Vedno bližje se zvija dolga stvar—že je prav blizu Skozi luknjo se prikrade slaboten žarek in deček vidi pred sabo debelo pisano kačo! Prav tik Markovih nog se je vila potem je obstala za trenotek in jezno dvignila glavo. Strašen prizor! Zdaj—' zdaj se je posvetila, zadeta od slabotnega žarka, potem jo je zopet zagrnila tema. Zopet je dvignila glavo in kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno yino na svetu. 1 )ol»pf okus. Dobro prebavljanje. Dobro zdravje. Močni živel. Močne mišiee. I)olg-o življenje. M»» zdravilo jn nobooo drugo „e do.eie ..ga, * prvpnč.Mi bodi,,, da „ , f g.m bo ,zo,m. kadarkoli je rabile. K.bite je za povečanje „k«,a. ko, krepčilo. k„, krioi.lilea ali ko, * zabramlo bolezni. ox PJZdR! — Ki lir rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo sef ud rate vzilržiti špirituoznili in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. * V I T ❖ t Y J ? | X T CHICAGO. ILL. t t = ❖ Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalite.ah: f Tritierji ve m brinjevcu, slivovici, trpinove« in konjaku. f S **^****^^ JOS. TRINER, £ 799 South Ashland Avenue, obstala ob velikem loncu mleka. Marko je slišal, kako je srebala iz posode. Dolgo je visela glava ob črnem loncu | — poteiy se je spustila zopet na pr- ' stena tla. Bila je sita. Toda kaj bo j sedaj? Ubogemu dečku je utripalo sr- j ce vedno glasneje. Tresel se je in mrzel pot ga je oblival.. . Pa kača se | g ni zmenila zanj. Prav kakor je prilezla, se je vrnila tudi iz votline. Kdo je čuval dečka? Kdo je zapovedal kači, da se nasiti z mlekom in ne krvjo?----------Marko je padel na kolena. Vroča molitev je privrela iz hvaležnega srca in obljubil je, da se bo posvetil Bogu, ako doseže prostost. Med tem sta se roparja vrnila. “Vroče je” je nagovoril starejši svojega tovariša in je. položil težko vrečo na tla. . ... “Vidiš, dečko,”-- je. nadaljeval, “tvoj oče nama.je pošteno izplačal zahtevano vsoto. Ako bi se to ne zgodilo, bi mu pisala še enkrat, toda to pismo bi bilo napojeno s tvojo krvjo.” Mož se je stegnil, k staremu loncu, da bi se napil mleka. Pa v istem hipu je zaupil Marko: “Pustite mleko, ako vam je življenje drago.” “Zakaj, dečko?” “Ker se je ravnokar debela kača pri tem loncu napila in je pustila strup v njem." “Neumno besedičenje!” ga zavrne ropar — “to si se izmislil, pa ne bo nič iz tvojih opominov.” Marko še potrdi, pa je bilo že prepozno. Komaj se je mož mleka napil, se je jel opotekati in je padel na tla. Tovariš ga je tresel, a ni nič pomagalo. Marku so.se ježili lasje ob strašni smrti obupanega zastarelega grešnika. Strah in groza je obšla tudi drugega roparja. Dolgo časa je stal kakor o-kamnel pred mrličem in polagoma so se vzbujala nežneja čutila v njegovem rcu. Solza je zablestela v očeh. Obrisal jo je in prisedel k privezanemu dečku. Prijazno ga je pogladil po upadlem licu in rekel: “Deček, ti si moj rešitelj. Glej, tudi jaz bi bil pil strupeno pijačo, da me nisi ti še enkrat opozoril. Vedi pa: Moj pogled je divji — a tak ni bil vedno. Moje srce je bilo sprejemljivo za blaga čutila, bil sem dober in priden, dokler me je čuvala skrbna mati. Kako me je učila moliti in se priporočati Mariji — toda žalibog — zašel sem, padel sem globoko. Tu imaš denar, ki ga je izplačal tvoj oče za te. Vrni se k njemu in kadar se spomniš današnjega dogodka, priporoči me Mariji!” Ko se je stemnilo, je ropar odvezal dečka in mu je pokazal pot do njegovega čolna, ki je bil privezan ob nekem drevesu. Marko je položil denar v čolnič in je odveslal. Po kratki vožnji je zagledal visoki svetilnik, ki je žarel v temni noči. E.PORTER BREWING COMPANY eagle brewery izdelovalci So. Bluff Street, PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr, zastopnik. V JOLIET, ILL. Solznih oči ga je pozdravil, saj je bil njegov dom in njegov oče je tam ______ —----------Marko je bil na cilju. Po bliskovo je švignil' po stopnjicah navzgor in je padel presrečnemu očetu okoli vratu. Pozneje se je zvedelo,da je ropar zapustil votlino, Ni se vrnil med svet, ampak je še! med spokornike, kjer je skesano umrl. .Da tudi drugim pomagamo. 10 Genesee, 111., jan. 1903. Gospod pastor Krueger od cerkve sv- Pavla piše: Neko žensko je mučila padavica že 25 let. pa zdravniki ji niso mogli pomagati, a so mislili, da se bolezen z leti izgubi, ampak samo hujšala se je, kar se je dan in noč kazalo. Svetoval sem potem ženi zadnjo jesen, naj poskusi Pastor Koenigovo krepilo za živce. Ker pa je že toliko zdravil užila brez uspeha, me je mnogo stalo, da je vkljub svojemu predsodku vzela krepilo za živce, in priznati moram, da odtlej je padavica ni več mučila. Doslej je použila samo 4 steklenice krepila za živce ter o-pravlja brez strahu pred napadi svoja domača dela. Ge hočejo tudi drugi nesrečneži poskusiti sredstvo / proti strašni bolezni, sem z veseljem pripravljen odgovoriti na pismena vprašanja. 7ASTONI PoilJemo dragoceno knjigo v»». * Vlaj tema na zahtevo. gevni bolniki dobe zdravila brezplačno. To zdrazilo 1e vei nego deaet let pripravljal Rev. Pastor Koeniv iz Fort Wayne, Ind., a sedaj «a prireduj» KOENIG MEDICINE CO„ Chicago, 111. Prodaje se v lekarnah. Cena stekle niči $1. 6 steklenic za $5. V Jo-lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi le karni na Chicago cesti. ČLOVEKU SE PRIMERI, da včasih pobarva. brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste.. . No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET. ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489 Pozor rojaki! Kupite si farme v Nortli Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. D. NoIiiim) «• Young Building • JOLIET, ILLINOIS. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ ao.50 ............... 100 kron za $ 40.90 ............... 200 kron za $ 204.00 ..............1000 kron za ¿1020.75 ..............5000 kron Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York «104 St. Clair ave., Cleveland. Ohio. Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih dwavah naznajam, da :mam lote naprodaj v najugodnejših krajih ▼ Jalie tu in Rockdalu Ce že-tke kupiti dobro loto ogla ■fce se osebno, telefoničn« ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. ♦ IO. CESNIK, R. D. 5. Phone 1S3 R N. W. C. E. ANTRAX, lastnik. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 3252. iota N. Broadway..JOLIET, ILL. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam. E. Wunderlich Granite Go 804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.. Velika zaloga spomenikov Raznoterosti fi04040«04f O človeškem spominu. V vsakem času in pri vsakem kulturnem narodu so se našli ljudje, ki so imeli nenavaden spomin. Anglež Morton je lahko napamet ponovil celi govor, ki ga je takrat poslušal. Seneca pripoveduje o nekem Hortenziju, ki je prisostvoval neki dražbi, a domov pri-šedši je naštel vse predmete in njih cene. Klavdij Menetrij je znal ponoviti 300 brezmiselnih beselnih besed po vrsti, kakor mu jih je kdo povedal Neki Schenkerjev učenec je znal ponoviti 240 pregovorov v tistem redu, kakor so mu jih enkrat povedali. Sloveči Picjs Mirándola si je zapomnil 200 imen, ki jih je le enkrat slišal. Gyneas, Pirrhov poslanik, je znal dobesedno ponoviti tujo pesem, ki jo je le enkrat slišal. Vse te spomine pa je prekosil Florentinec Maglia"bechi, ki si je zapomnil dobesedno celo knjigo, ki jo je le enkrat čital. Da, še več, zapomnil si je tudi strani, kje je kaj čital. Jos. Scalinger se je v 21. dneh naučil vse Homerjeve pesmi, v štirih mesecih pa sploh vse grške pesnike. Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499. Ustanovljena 1871. MlCoitlMUBail Of Joliet, IlSncris. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik. G. F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343 229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. Odlični molčalci. Znano je, kako malo so govorili nekateri veliki možje. Moltkeju so vzeli preimek “veliki molčalec”. Pa tudi Wallenstein .je bil kaj redkobeseden in ni nikdar spregovoril nepotrebne besede in tudi ni trpel, da bi drugi v njegovi navzočnosti govorili preveč; njegovi služabniki so bili kakor nemi in so se skrbno varovali kakorkoli motiti svojega gospodarja. Napoleon se je hvalil, da ni pri pogajanjih nikdar potratil besedice in ¡zvečine odgovarjal v enozložnicah. Vendar njegovim očem ni odšlo ničesar in je v enem stavku povedal več, kakor mnogi drugi ljudje ljudje v četrt ure. Ko so vojvodu Marlborough poročali njegovi generali, izvlekel je navadno uro iz žepa rekoč: “Dam Vam minuto časa”, in gorje onemu, ki se na to ni oziral. Vojvoda Wellington je bil svojemu štabu prava sfinga. Za odgovor je večkrat prikimal ali odmajal z glavo, in ko so ga vprašali, kakšnega si misli dobrega vojskovodja," je odgovoril: “Imeti mora dolga glavo in molčeč jezik.” Najhujše, kar so presedniku Grandu očitali njegovi sovražniki, je bilo: “Mnogo ima prikriti, zato pa ne govori”; pa prav ta molčečnost je bila njegova prava moč. Njegova povelja so bila najkrajša, ki se sploh zapisati dajo in ko ga je nekoč v šali vprašala mlada dama. zakaj da ne govori, ji je odgovoril:. “Mar ne veste, da je molčečnost največja umetnost kratkočasja? Karol Veliki je bil tudi skop v besedah in je rekel Konfuciju, da je “molčečnost prijatelj, ki te nikdar ne izda.” Hanibal je bil mož “e-nozložnih besedi.” Julija Cesarja so imenovali vojaki “orakel”, dandanes pa kaže lord Kitchener “moč, ki leži v molčanju.” Pa celo med'Velikimi državniki in pisatelji, ki gotovo ne trpe na pomanjkanju besedi, je bilo mnogo mož, ki so si nabirali “zlata molčečnosti”. Shadwell je nekdaj obedoval z Drydenom, ki je pa He za to odpiral usta, da je jedel.” Ne v Argentinijo. Pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec” sledeče: Iz poročil, ki prihajajo iz Argentinije, se da posneti, da naseljevanje v to deželo iz kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru spet narašča. Oziraje se na to okoliščino ministrstvo za notranje stvari o-pozarja na to, da je, kolikor je njemu znano, brez posebnih zvez skoraj nemogoče pridobiti si dobrih zemljišč po primerni ceni tudi v najbolj oddaljenih krajih Argentinije. Državna zemljišča, ki jih oddaja argentinski odsek za naseljevanje pod navidezno u-godnimi pogoji, malo donašajo in treba je mnogoletnega dela, preden zemljišče daje nekoliko dobička. Družbe za naseljevanje imajo pač med drugi mi tudi izbornih zemljišč, ki pa se prodajajo samo po pretirano visokih cenah. Večkrat so naselniki od vsakih občil oddaljeni in vsled tega prisiljeni, svoje poljske pridelke prodajati agentom po nizkih cenah. Razen tega se množe slučaji, da obroke kupne cene za zemljišče naselnikom na goljufiv način izvabljajo osebe, ki za to niso upravičene. Poljski delavci se tudi svare, naj se ne izseljujejo v Argentinijo, ker je delo, izvzemši čas žetve, težko najti in tudi mezdne razmere nikakor niso ugodne. Življenje v Argentiniji je v obče najmanj dvakrat, v večjih mestih pa trikrat ali štirikrat tako drago kakor v Evropi. Japonci na Koreji. Dokler so gospodarili Rusi s svojim vplivom ria Koreji, so poleg njih lahko shajali Angleži in Američani, Kitajci in Japonci. Od inozemcev so Rusi jemali davek, a zato so smeli svobodno kupčevati. Zdaj pa Japonci ne trpe na Koreji poleg sebe niti “prijateljev Angležev”. Jemljejo jim koncesije, ki so jih imeli pred vojsko in jih pridržujejo sebi. Nič boljše se ne godi drugim Evropejcem. Še neugodnejše pa poročajo Angleži o razmerah v južni Mandžuriji. Japonci so tam vzeli trgovino v svoje roke in je ž njimi konkurenca nemogoča. Angleški trgovci Največja zaloga moških oblek, ki §0 ročno delane. Naše obleke so volnene, in jih imamo raznih barv. Imamo veliko zalogo viorcev na razpolago. Eno obleko vam pošljemo za $7.98. Na iz-ber vam pošljemo tri vrste oblek eno sivo, rujavo in črno. Obleke sestoje iz suknje, hlač in vesta. Suknje so site v velikosti od 34 do 44, hlače od 30 do 42 okolu pasa do 35 palcev dolge. Obleke večje velikosti stanejo $9.98. Naročila. Pošljite nam en dolar z sledečimi merami: mero okolu pasa, prs, pod ramenih, od pasa do podplatov, in mi vam pošljemo katerokoli obleko in plačamo ekspresne stroške. Prepričali se bodete da naša cena je prav nizka za tako blago. Ko prejmete blago bodete dali doplačilo $6.98 ekspresnemu zastopniku. Ako ne bodete zadovoljni ne plačajte nič nego pošljite obleko nazaj. Zastonj. Ako pošljete preč z naročilom $7.98 vam damo lepo ovratnico zastonj z obleko, ker jih imamo veliko zalogo. GLOBE MDSE. CO. 161 Randolph St. Chicago, 111. BRAY-EYA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::;; Velika zaloga. Nizke etne. .... 104 Jefferson St., blizu mosta. PosoiDjeioflBnarja posestva German Loan and Savings Bank, MARTIN WESTPHAL, [22 N. Bluff St. JOLIET, ILL. M. F. LOUGHRAN, Loughrau Bldg. JOLIET, ILL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah )04 r • se k.nko 1 rodajo, in sicer po Ilič. ko zd Ko toprodaste, pošljite nam $ .90 in mi Vam pošljemo imenovani “danry” govoreči stroj, natančno tak, kakor je poposan in naslikan zgoraj. Vi zamorete samo poskusiti, ker vza- 3440040404 VC40t««4004 I MALI OGLASI Lf04040408«8»8»4004C MAL OGLAS V A. S. STANE OD Novega leta naprej za ikrat 50C, 2» 3krat $1.00 ter izjemoma za ikrat 25C. Mali oglasi se plačujejo vnaprej. SLUŽBO DOBI TAKOJ SLOVEN-ski organist in izurjen mož v I1L Vprašati: M. B. W. pri Ara. Sloveti-cu- 3tro ŠČE SE MARTIN VRANIČAR, rojen na Kranjskem v Slamnivasi št ¡9- Kdor ve zanj, naj ga blagovoli naznaniti njegovi hčeri na naslov: Ana Dijanovič, 786 W 2ist Plače, Chicago, 111. Največjo električno centralo v Evropi ima sedaj Dalmacija na Manoj-lovcu pri Kninu, ki se je postavila z glavnico 8 milijonov kron. Skupno proizvaja centrala sile za 24.000 konjskih moči. Izrabljajo vodo štirih slapov. metno nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primemo' predmetom, ktere ste procHli. Kaj se opravi pri otrokih z lažmi. Kmetica nabere velik lonec strdi. Da bi jo obvarovala sladkosnednega psemletnega sinka, reče mu: “Ne jej mi iz lonca, v njem je hud strup; če ga le količkaj pokušiš, boš umrl!”— Nekega dne odide kmetica po poslu z doma ter naroči sinku, naj pazi na kure, da jih ne dobi ujeda. — Sinček pa-zares pazi prav skrbno, pa oj nesreče — jastreb prileti ter mu vzame dve najlepši kuri. Da bi se ne zgodila še večja nesreča, zveže deček,vse kure na vrvico, češ: “Zdaj ne morejo narazen, in če se krilata ujeda vrne, ne bo mogla odnesti nobene.” Res prifrči zopet in potegne kar vse kure s seboj. To vzame dečku vso pamet. Boje se, da bi ga mati preveč ne kaznih zaradi te neroc^nosti, sklene se ostrupiti. Gre in poišče lonec s strdjo. Meneč, da ima sam hud strup pred seboj, poje vso strd. Ko pride kmetica domov in vidi, da ni nobene kure pri hiši, vzame palico da bi dečka našeškala. A deček se spusti na kolena in milo proši: “Oh, mati, preljuba mati! Nič me ne tepite! Saj ne bom več dolgoRživel!” — “Zakaj ne, ti nepridiprav ti?” — “Ker sem popil ves lonec strupa!” — Žena sedaj ne ve, ali bi se jezila ali smijala. Iz jednega zla je napravila z lažjo dve. Prostodušen odgovor. V šoli vprašajo dečka: "Povej mi, sinko, kdo je naredil vse te lepe hribe okolu naše vasi?” “Ne vem, ker smo šele nekaj dni tu!” odgovori deček. Denar na posojilo. PoBojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros Jr IP. KING Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet. 1 Hite danes. NEW YORK-CHICAGO SUPPLY CO., 171 Broadway, New York City. Dept. 92. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas! DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, IH. Slovanski tvorničar društvenih oJ znakov (badges), regalij, kap, bandet in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec. Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafi ran, ima dvojni pokrov in je jajnčena za 20 Jet.— Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kppiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 0 dolarjev plačate pa ua obroke v šestih mesecih no $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov na je pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam toznanite ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom. M. Rech & Co., Dept. 409, 163 Randolph St., Chicago, 111. Kam pa danes? V Lockport! Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkartc in pošiljam denar v staro domovino. ANTON DOVJAK GOSTILNIČAR. 9th Street, Lockport, 111. Vztu,ja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetegorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezpi. Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito: Plučnice, na mho tervse bolest esuala.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicago A. Schoenstedt, naslednik firmi Longliran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino 24 posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. COR. CASS.J& CHICAGO STREET I. nadstropje. Pozor, Rojaki! Naznanjamo, da smo otvorili GOSTILNO. v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. )! MARKOVIČ & CO. 208 Jackson St. Math. Stefa ni c li, Manager. J S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni ANA VOGRIN, 603 Bluff St.. Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. ! C. W. Brown, proda Kohl. pdel.-r, podpreti«. w. fj \V i ic.ox. kttHir ’ National Kapi ta) $100 000.00, HA KB ER BOI L DING. JOLIET. ILL Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les« ROJAKOM priporočam svojo „Phoenix v Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žgan>e ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Slsiofr, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet. i če boš kupoval od nas, ti bomo vse-j lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. ! Za stavbo hiš in poslopij mehki in i in trdi les, late, cederne stebre, deske i in šinglne vsake vrste. 1 Nas prostor je na Desplaines ul blizu novega kanala. j Predno kupiš LUMBER oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te ! bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON jt Pomislimo o novi modi za prihodnjo sezono tl ki je pred pragom 9 ❖ bo dobiti pri nas veliko in tudi raznih vrs istih. * | Človek, ki misli nositi eno in isto obleko o veliki ¥ noči, kot i po zimi, se ne ravna po modi, ker vsak- ¥ do ve da a velikonoč se obleka pre m eni in to Z bode posebno letos 1. 1907. Mi imamo lepo zalo- fro oblek za može, mladeniče in dečke. ¥ * .......................................... *** Mi imamo popolno zalogo finih oblek najboljše Z. vrste po najnižji ceni. I 4* Vse blago je povse novo in “up-to-date. Pridite % in oglejte si je. | t Simonich & Strutzel, j: 920 N. CHICAGO STREET . JOLIET, ILL. 9 ' PIRUHE pošiljajo naši rojaki radi svojini sorodnikom, znancem ali prijateljem v sl aro domovino in to seveda najrajše v gotovem (liMisirju kar pa najhitreje, najvestneje in n:i jiMMiojo preskrbi FRANK SAKSER, 109 (Ti*een>vich St., N ew A orli, A. \ . PODRUŽNICA: 6104 «t. Clair Ave., Cleveland, Oliio. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš roiak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 kron avstr, velj.za $20.50 poštnino vred. Airs. M vam pripovedovali o našem “Universal Breadmaker” stroju, j [ ne mogli bi vam več povedati nego le to, da isti zmesi v treh minutah in pripravi, brez da morate se z ro-ko dotikati testa, ali pa se namažete z moko. Odstrani težko delo in naredi dober kruh. $2.00 in $2.50 Najvecja prodajalna raznega orodja v Jolielu. Posojilnica v Crnomlji^? registrovna zadruga z neomenjeno zOvezo, ki že‘žl let vspešno deluje, odrestuje hranilne vloge -------------po K\°Jc O-------------------- kar naša pri vsakih 100 gld. na leto celih 40 krajcerjev vet*, kakor pri 4 odstotnem nalaganji, ako pram se poletno obrestuje. ‘KDOR SE V BESEDI NE PREGREŠI JE POPOLN”. Besede svetega pisma. Za hranilne vloge jamči krasna hiša. rezi rini zaklad, zadrnžn deleži in 1400 zadružnikov z vsim svojim premoženjem, torej je varnosti doveij. Rojaki, belokranjski! Poslužujte se tedaj svojega domačega denarnega zavoda pri nalaganji svojih orihrankov. Naslov: POSOJILNICA V ČHNOMLJI, KRANJSKO, AVSTRIJA. Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. Previdno molčanje je podlaga modrosti. - ' Da se priučiš molčati, pojdi v šolo k tistim, ki ne znajo molčati in naučil se boš. Da je molčečnost čednost, ne sme biti nespametna. Ne govori preveč, a tudi ne premalo. Kadar govoriš, govori prav! Na glasu zvona se takoj pozna, če je počen in iz besedi človekovih, če je njegov duh bolehen. Na glasu posode se pozna, je-li polna ali prazna in iz govora človekovega se razvidi, ali ima kai v glavi ali nič. Ne bahaj se nikdar, ne s svojo močjo ali lepoto, ne s svojo učenostjo ali bogastvom! Bahača sovražijo ljudje. Spoštovanje si pridobiš tem težje, čimbolj po njem hrepeniš. Ogibaj se, kolikor moreš, govoriti o svojih lastnih delih, dogodkih in vspehih. Ne hvali se svojih dobrih del. Levica naj ne ve, kaj je storila tvoja desnica. Ne govori nikdar brez vzroka o samem sebi!. Tudi če bi hotel samega sebe grajati, je to mučno za tiste, ki te poslušajo. Ce začno drugi o tebi govoriti, zasukaj pogovor kmalu na kak drug predmet. Pazi, da nikogar ne razžališ z jezikom. S sekiro se poseka drevo, pa iz korenin še lahko vzraste novo. Z mečem se sekajo rane telesu, a te se zopet zacelijo. Rane pa, ki jih jezik zada, se največkrat ne dajo zaceliti, ker so neozdravljive. Preveč hrane. Prof. Chittenden je napravil mnogo poizkusov gled# množine potrebne hrane za zdravo osebo in odkril, da jemo skoro trikrat več nego bi morali, in temu pripisuje veliko število modernih bolezni. Telesu ne koristimo s premnogo hrano, ampak prebavila morajo prejalislej opešati, če se pretegujejo. Prvi znak tega stanja je izguba slasti in telesne moči. Hitra pomoč je potrebna, da preprečimo popolno pokvaro ustroja in da ga zopet oktepčamo, tako da lahko prenaša breme našega modernega življenja. Trmerjcvo ameriške zdravilno grenko vino je najodličnejše zdravilo v takih »lučajih, ker vselej uravna prebavila, daje novo til- mišicam želodca in črevesja, pomaga izločilom, krepi živce in korist-' celemu telesu. Kjer sta potrebni slast in moč, rabi to zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. NAPRODAJ HIŠA IN LOTA NA 202 Elizabeth St. blizu poljske cerkve. Hiša obstoji iz 8 sob. Hlev in vodnjak. Vprašaj Dr. H. H. Baldwin, 210 N. Broadway. SLOVENCI naročajte In čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE“ ) ) » £ (} k $ Novih 0.0800 iztlsov. Se zastonj razdeli med SLOVENCE. - - - - ZKUEŠT1TIG--A- „ZIDIE^-AJViTIE“ - ^ ^ - katera je ravno izšla od slavnega in obče znanega DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi Slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola. Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. 1. Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.) In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša Agnes Gačnik R. F. D. 3 Johnstown, Pia. * i. Cenjeni gospod Collins M. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba Anton Miheličh 12 E. 39th Str. N. E. Clevelan, O. Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute 140 West 34th Street New York, N. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. STENSKI PAPIR Collins Street Wine and Liquor House za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. /olika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah A lexander Harasč? fl Chicago telet. »84 U telet. N 6* 7- ■ VeRka razprodaja mesa v soboto dne 2. marca. Bravina od zadnjega konva, funtpoc Bravina od zadnjega konva, funt po ............................. 6c Telečja pečenka, funt po .........ioc Teletina za gulaš, funt po ........7c Govedina za gulaš, funt po ........7c Najboljši Round Steak, funt po.... ioc Sveži hamburški Steak, funt po....7c Najboljše sladke šunke, funt po ..13C Najboljše slanina, funt po........13C Leaf Lard mast, funt po ..........ioc Sveža svinjska stegna, funt po ....ioc Sveže svinjske klobase, funt po .. ..7 c Najboljše svinjska pečenka, funt po 11 Pridite zgodaj in se oskrbite za nedeljo. Naše meso je izvrstno. BUEHLER BROS. CO. 104 N. Chicago St., Joliet, Illinois. Bogastvo na farmah. Department za poljedelstvo je zadnjič izdal statistiko o farmarskih živalih v Združenih državah dne 1. januarja tega leta, kjer ceni število konj na 20,000,000 in njih vrednost na $1,800,-000,000 v okroglih številkah. Mul navaja 3,800,000 z vrednostjo $428,000,000 Molznih krav in druge goveje živine je nekaj nad 72,000,000 s skupno vrednostjo $1,500,000,000. Ovac in preši-čev našteva 108,000,000 s skupno vrednostjo $611,700,000. Konji, mule, goveja živina, ovce in prešiči so skupaj vredni $4,340,000,000. V teh dneh, ko tako mnogi ljudje tožijo čez zlo na-gromadenega bogastva v gotovih krogih, je blažilno malce pomisliti na te velike vrednosti, ki so v farmarskih rokah te dežele. Samo konji in mule visoko nadkriljajo vrednost Standard Oil-kompanije, dočim se goveja živina, prešiči in ovce glede svoje skupne vrednosti ne ustrašijo Harrimana in Hilla, ki “poveljujeta” železnicam. Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene.. G. W. KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 999. Chicago 2893. Proti izpadanju las in plešavosti. Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je CRESCENT. Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00. Čitajte zahvalna pisma: Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo. Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, III. Priznanja so poslali tudi Paul Soko-lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa. Naročila sprejema: 217 E 22nd Street New York N. Y. P. FRANK Pozlačena nra za $3.98 še nikoli ni tila ponujan*. Mi vara poiljemo za prost pregled 14 karatno zlato aro z dvema pokrovama, z gornjim navijakora in s nafineilera ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in expresne stroike. Jatnčena je za 20 let, verižico z vsako uro. ___ Ta ura ne bo postala črna ka- kot druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in mnrsikje jih prodajajo po $10. e nam poSljete $3.98 pridenemo k uri 8e prstan, ali nož zastonj iu poiljemo vse po poiti ne da bivaš kaj stalo. Bao aro dobite zastonj, če jih kupite gest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati mofiko ali žensko uro. Globe Merchandise Co., Dept. 109 161 Randolph St., Chicago, 111. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45o g*l., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškate] vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Croekett, Contra Costa Co.,CaI. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 POTREBUJEMO DOBRO ŽE1 sko za pranje. Mora biti Sloveni Vprašajte na 611 Clinton St., Joli< 111. 1