Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1'—, na 16 straneh Din 2—t mesečna naročnina Din 20 —, ia tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
JugcsIcMm
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovora.
Uprava
V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksan. 'drova cesta št 24, telefon 29-60. Podružnica v .Celju, Samostanska ulica št 4.
St. 88
Ljubljana, nedelja, dne 7. septembra 1930
Leto I.
»Z vero v Boga za kralja in domovino«
Kralj in domovina sia posvetila včeraj vso našo vojno silo jugoslovanski bodočnosti - Sf°tis°čglavo
občinstvo prisostvuje nepozabnemu zgodovinskemu obredu izročitve novih polkovnih zastav ■ Diven
nastop vojske in mornarice - Brezmejno patrijotično navdušenje narodnih množic
Svečana blagoslovitev zastav
Beograd, 6. septembra. 1. V nizu velikih državnih aktov za ustvaritev močne, velike in enotne kraljevine Jugoslavije j© bil danes na najsvečanejši in najveličastnejši način izvršen še eden velepomemben državni akt, s katerim se dovršuje utrditev in okrepitev Jugoslavije. Stare, s slavo ovenčane zastave srbske vojske, ki so vodile malo Srbijo od zmage do zmage, iz borbe v borbo za ustanovitev močne države na jugu-zapadu Evrope, so bile danes slovesno izmenjane z novimi jugoslovanskimi zastavami, ki so bile poklonjene od Nj. Vel. kralja posameznim polkom.
Jutranja slika v Beogradu
Vsi ponočni in jutranji vlaki so dovažali v prestolioo ogromne množine naroda iz bližnjih in tudi oddaljenih krajev. Vsi vlaki so prihajali redno in brez vsakih prometnih nezgod. Povsod je vladala vzorna disciplina.
Ob svitu zore so z donavskih monitorjev zadoneli častni streli, 21 po številu, ki so naznanjali, da se danes ob rojstnem dnevu Ni Vis. prestolonaslednika Petra pričenjajo v Beogradu največje in najkrasnejše slavnosti na čast naši jugoslovanski hrabri vojski. Po vseh ulicah je zavladalo med priprostim narodom in v meščanskih slojih svečano razpoloženje. Vse hiše so bile okrašene, n© samo z državnimi zastavami, marveč tudi s cvetjem in zelenjem.
Že zgodaj zjutraj so se valile ogromne množice ljudstva v smeri proti Banjici, da zasedejo na višinah primerne pozicije, od koder naj bi se jim nudil najdivnejši pogled na potek velike svečanosti. Drveli so avtomobili, tovorni avtomobili, vozili navadni vozovi in kočije. A vse je šlo v najlepšem redu. Pa tudi peš so ljudje romali na Banjico, da tam manifestirajo za kraljevski dom in vojsko. Prišlo je na Banjico že pred pričetkom svečanosti do 100.000 naroda. Vsa Banjica v krogu, ki je bil določen za svečanost in revijo čet, je bila zasedena in dobesedno je stala glava pri glavi. Prostrana banjška ravan je bila popol-nom pokrita. Vse je nestrpno pričakovalo trenotka, ko bo Nj. Vel. kralj izročal nove zastave polkom.
Že mnogo pred napovedano uro so prispeli tudi na Banjico člani kraljevske vlade, za tem člani diplomatskega zbora, vsi bani z banovinskimi svetniki, češkoslovaška in -romunska vojaška delegacija s svojimi načelniki, predsednik beograjske občine, kakor tudi načelniki večjih naših mest z občinskimi svetovalci ter vsi ugledni reprezentanti kulturnih, prosvetnih, go-s 'odarskih in drugih korporacij.
vredno krasno okrašene tribune s kraljevsko ložo so bile vso v državnih zastavah. Nasproti tribune so se postavili v dolgi virsti mnogobrojni rezervni oficirji raznih polkov in poleg njih generaliteta, t. J. ar. iljski in divizijski generali iz cele države.
V sredi med tribuno in generauteto j' bil postavljen lep, prav tako z zelenjem in državnimi trobojkami ovenčan oder, a poleg odra so se po vrstnem redu postavili posamezni polki s svojimi starimi in novimi zastavami.
Priprava za revijo čet
Vse vojne edinice so se zbrale na pro-isiranem vežbališču v vojno parado. Ob 8. je izvršil komandant vojne parade general Djordje Dakič smotro. Kmalu po 8. so se oči vseh obrnile proti strani, od koder je v trabu drvela kraljevska kavalkada. Njej na čelu je jahal Nj. Vel. kralj Aleksander I. na iskrem belcu. Bilo je točno 8-40, ko je Nj. Vel. kralj prijahal s svojim častnim spremstvom na prostor, določen za parado. Kavalkadi je sledil krasen gala voz, v katerem so se vozili Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. prestolonaslednik Peter in Nj. Vis. kneginja Olga. Komandant parade general Dokič je jahal kralju nasproti ter mu podal kratek raport o pripravljenosti vojske. V njegovem spremstvu in še nekaterih ge-
neralov je kralj nato pregledal zbrano vojsko. Vsaki edinici je N j. Vel. kralj zaklical: »Pomozi Bog junači!«
In po prostrani ravnini so odmevali gromoviti odzivi vojske: »Bog ti pomogao!«
Ves čas revije čet jo narod vihamo pozdravljal kralja ter vzklikal njemu kot modremu in hrabremu vladarju, kakor tudi njegovi strumni vojski.
Prav tako so bili burno pozdravljeni Nj. Vel. kraljica Marija, N j. Vis. prestolonaslednik Peter in Nj. Vis. kneginja Olga.
Izročitev zastav polkom
Ko je Nj. Vel. kralj obšel vse vojne edinice, je dospel pred oder. Obrnil se je do zastav, do rezervnih oficirjev, invalidov in do generalitete ter jim prav tako junaško vzkliknil: »Pomozi Bog junači!«
In z nova je odmeval odgovor generalitete, rezervnih oficirjev in invalidov: »Bog ti pomogao!«
Nj. Vel. kralj je nato razjahal belca ter stopil na oder.
Med svečano tišino je minister vojne in mornarice general Hadžič prečita! nkai N j. Vel. kralja, ki se glasi:
»Mi Aleksander I. po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, podeljujemo danes polkom nove zastave.«
General Hadžič je nato prečita! ime posameznega polka po tem-le vrstnem redu: Pešadijskemu polku kraljeve garde, 1. pešadijskegu polku kneza Miloša Velikega, 2. pešadijskemu polku kneza Mihajla,
3. pačadijskemu polku Stevana Nemanje,
4. peSadijskemu polku kralja Milana, 5. pešadijskemu polku kralja Aleksandra I., 6. pešadijskemu polku kralja Petra I., 7. pešadijskemu polku kneza Aleksandra, 8. pešadijskemu polku, 9. pešadijskemu polku, 10. pešadijskemu polku Takovske-mu, 11. pešadijskemu polku Karadjordje, 12. pešadijskemu polku cairja Lazarja, 18. pešadijskemu poliču hajduka Veljka, 14. pešadijskemu polku prestolonaslednika Petra, 15. pešadijskemu polku Stevana Sindjelica, 16. pešadijskemu polku carja Nikole II., 17. pešadijskemu polku vojvode Mišiča, 18. pešadijskemu polku, 19. pešadijskemu polku vojvode Putnika, 20. pešadijskemu polku, 21. pešadijskemu polku češkoslovaškemu, 22., 23., 24. in 25. pešadijskemu polku Ferdinand I. kralj romunski, 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32. (Neveainj-skemu). 33., 34., 35. (Zrinjskega), 36. (Jelačiča), 37.,’ 38. (Njeguša), 39., 40. (Triglavskemu), 41., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48.,
49.,	50., 51., 52., 53., 54., 55., 56. in pešadijskemu polku Boke Kotorske.
Dalje: 1. konjeniškemu polku kraljeve garde, 2. konjeniškemu polku kraljeve garde, 1. konjeniškemu polku ObiMča, 2. konjeniškemu polku carja Dušana, 3. konjeniškemu polku kraljice Marije Romunske,
4.	konjeniškemu polku velikega kneza Kon-stanfcinoviča, 5. konjeniškemu polku kraljice Marije, 6. konjeniškemu polku kneza Arsena, 7. konjeniškemu polku in 8. konjeniškemu polju kraljeviča Andreja ter polku žandarmerije.
Ko poverjamo našim junaškim polkom in komandi naše žandarmerije to znamenje vojaškega ponosa in vojaške časti, smo globoko prepričani, da ga bodo vedno v slavi in s slavo nosili, ter z največjo častjo čuvali in branili.
Naj geslo: »U veri boga — za Kralja in Otadžbinu«, ki je napisano na teh vojaSkih svetinjah, vedno živi in plamti v vaših junaških srcih z neugasljivim žarom.
Kakor stare zastave, ki se bodo pobožno čuvale v topolski zadužbini kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja kot spomin večne slave, naj bodo tudi nove zastave sveti dragulj, ki vas bo vselej, tudi v najtežjih trenutkih, spominjal na vašo častno dolžnost.
Ponosno naj se vijejo v vaših vrstah r ponos nam, na srečo domovine in na slavo vašega poveljstva. Aleksander.«
Ko je vojni minister general Hadžič pre-čital ta ukaz o podaritvi novih zastav, je jodba odsvirala molitev. Nato so duhovnici izvršili obrede blagoslovljenja novih polkovnih zastav.
Prvi je izvršil obred pravoslavni duhovnik Popovič, ki je zastave poškropil z blagoslovljeno vodo.
Nato je katoliški duhovnik glavni vojni vikar dr. Rožič z znamenjem križa blagoslovil zastave.
Slednjič je še muslimanski duhovnik g. Džumbhur opravil svoje verske obrede, ki je prvič čital molitve v našem jeziku.
Zatem so zastavonoše zastav prinesli zastave pred kraljevsko tribuno, kjer jih je prevzel prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Stojanovič ter odnesel na tribuno in izročil v roke Nj. Vel. kralja.
Kralj je nato predal zastave posameznim poveljnikom polkov, ki so vsak svojo zastavo poljubili in jo odnesli v vrsto pred tribuno ter tam izročili zastavonošam. Tako so bile zastave vseh polkov izročene njihovim komandantom iz rok Nj. Vel. kralja.
Govor Nj. Vel. kralja — vojski
Po svečani izročitvi zastav je Nj. Vel. kralj nagovoril vojsko tako-le:
»Junaki!
Od tega trenutka pripadejo našo stare, s slavo ovenčane zastave naši svetli naci-jonalni zgodovini. Pod temi starimi zastavami so naši proslavljeni polki v dolgih vojnah hiteli iz boja v boj, s fronte na fronto, od zmage do zmago v najhujših viharjih in najtežjem trpljenju do največje vojaške slave.
Na njih drogovih so zaznamovane moje kraljevine Jugoslavije in iz njih je zavel in za zmerom zavladal silni duh narodnega osvohojenja in ujedinjenja.
Z moškim srcem in globokim spoštovanjem in ljubeznijo zvijam, junaki, naše stare zastave slavo. One so najsijajne izpolnile svojo dolžnost.
Naj bodo nove zastave, ki vam jih predam, posebej svetlo znamenje vaših polkov, simbol junaštva in jamstvo vaše vojaške časti.
Z vero v Boga za kralja in domovino uprite v najtežjih trenutkih svoje poglede vanje. Njim ste dolžni svoj poslednji dih in svojo poslednjo kapljo krvi. Dvigajte jih visoko in branite jih junaško kot svetinjo, kot čast svojo, v njih je kralj in domovina, na njih so mani palih vitezov in zmagovalcev!
S to zapovedjo in s svojo vero v vaša junaška srca naj vašo polke pod novimi zastavami z božjo pomočjo vedno spremljata junaška sreča in slava.
Živeli, junači!«
Po vzvišenem govoru N j. Vel. kralja so zabučali po Banjici umebesni vzkliki: »Živel naš kralj! Živel prestolonaslednik- Živela kraljica!«
Nagovor vojnega ministra
Vaše Veličanstvo! Edinice, ki jim je Vaše Veličanstvo blagovolilo na današnji dan izročiti nove zastave in skupaj z edinica-ml vsi mi, od najstarejšega komandanta pa do najmlajšega redova, izražamo Vašemu Veličanstvu najglobljo hvaležnost za podarjene svete polkovne znake. Sprejemajoč jih iz rok Vašega Veličanstva na dan rojstva vzvišenega Vam sina našega ljubljenega prestolonaslednika kraljeviča Petra, smo vsi mi globoko prežeti zavesti svojih dolžnosti, ki jih dolgujemo, od današnjega praznika pa za vedno novim po darjenim zastavam.
Pred vzvišenim licem Vašega Veličanstva In s pogledi, uprtimi v te poklonjene svetinje, polagamo vsi mi enodušno ob tem času
junaško prisego,
da bomo vso svoje sile zastavili, da bomo vedno ostali vredni in dostojni visokega zaupanja, ki nam je bilo s tem dano in da bomo vedno imeli pred očmi svetle vzglede nepozabljivih junakov, ki so ostali tudi v najtežjih trenutkih do konca zvesti svojim slavnim zastavam in modremu blago-pokojnemu Vašemu kraljevskemu očetu Osvoboditelju in Vašemu Veličanstvu.
Samo tako so mogli ustvariti veliko delo narodnega osvohojenja in edinstva. Trdno in neomajno smo odločeni, da bomo imeli te junake za zgled in jugoslovanski polki dajejo svojo vojaško besedo, da bodo enako, kakor so čuvali slavo starih zastav, zvesto čuvali tudi nove podarjene zastave ter jih prenašali na nova pokoljenja, da bodo t vero v Boga, a za slavo svojega vzvišenega kralja in njegovega doma ter za srečo domovine vršili svoje vojaške dolžnosti v vseh prilikah zvesti do konca.
S to prisego mi udani oficirji, podoficirji, kaplarji in redovi Vašega Veličanstva 'iz globin svojih src kličemo:
»Naj živi prevzvišeni vrhovni komandant Nj. Vel. kralj in njegov svetli dom!«
Tem besedam je sledilo viharno vzklikanje N j. Vel. kralju, in njegovemu domu. Zastavonoše so nato v spremstvu polkovnih poveljnikov odšli s svojimi zastavami do svojih častnih čet. Med tem časom so topovi izstrelili 21 strelov. Nj. Vel. kralj pa je v spremstvu Nj. Vis- kneza Pavla in kneza Arsena odšel s tribune in zajahal konja. V spremstvu svoje suite je odšel pred tribuno, kjer mu je občinstvo priredilo navdušene ovacije. Nato je odšel pred kraljevsko ložo In tam na konju ostal ves čas deflliranja, ki se je takoj nato pričelo.
Impozantno defiliranje
Prvi je prijezdil poveljnik parade general Dokič s svojim štabom. Ko je prišel ijiimo kralja, mu je izkazal čast, nato pa izstopil iz vrste in se pridružil kraljevi suiti. Sledile so častne čete z novimi polkovnimi zastavami. Zastavonoše so pred Nj. Vel. kraljem povesili zastave v pozdrav. Poleg pehotnih in konjeniških polkov je bila tudi žandarmerija, ki je danes dobila prvič zastavo. Častnim četam z zastavami so sledile razne skupine vojaških šol, ki jim je poveljeval general Miličevič. Gojence vojaških šol je množica navdušeno pozdravljala kot bodoče starešine močne jugoslovanske vojske. Prvi v skupini vojaških šol so bili akademijci, ki jih je bilo okrog 800. Načeloval jim je starešina polkovnik Stanojevič. Nato so sledili gojenci mornariške vojne akademije, istotako pozdravljeni od občinstva. Potem so prišli gojenci intend antske akademije, za njimi so bili gojenci podčastniških šol vseh vrst vojske.
Mornarji — čuvarji morja
so korakali s fregatnim kapetanom Prera-dovičem na čelu. Vihar navdušenja množic jim je bil v pozdrav. Mornarji so stopali mimo kralja ponosni in srečni, da morejo pozdraviti onega, ki jim je vladarsko modro naročil, naj bodo čuvarji našega lepaga Jadrana. Od daleč in blizu so se slišali vzkliki: Živeli mornarji! Živeli čuvarji našega Jadrana, živela jugoslovanska mornarica!«
Nato je prihajala pehota kraljeve garde v prazniški uniformi izredno disciplinirana in neoporečnega nastopa. Pred polkom kraljeve garde je jahal namestnik komandanta, general Maksimovič. Za kraljevo gardo so prikorakali štirje pehotni polki z vseh strani od občinstva pozdravljeni. Bili so to 6., 14., 2. in 18. polk. Sledila je inženjerija s pionirji, železničarji, telegrafskimi oddelki, z golobjo pošto in žarometi.
Kroženje golobov
Golobi so vzbudili posebno zanimanje. Ko so jih izpustili, so kakih 10 minut krožili nad tribunami in se nato vrnili v svoje kletke. Za njimi so prišli bolničarji z znamenjem rdečega križa na levem rokavu.
Za njimi so se čule fanfare kraljeve garde, ki so pred tribuno zasvirale paradni marš. Za fanfarami je prišel drugi konjeniški polk kraljeve garde, ki je v galopu pridefiliral. Za drugim je prišel 3. konjeniški polk Nj. Vel. kraljice Marije in 8. konjeniški polk kraljeviča Andreja. Za konjenico so prišli biciklistovski bataljoni s podpolkovnikom Jakličem na čelu, za bici-klisti so sledili artiljerijski polki. Za 2. m 30. artilerijskim polkom je prišla havbična divizija, potem gorska artilerija, nato pa težka artilerija z velikimi topovi od 155 in 405 mm. Siedilo je še 10 tankov po 2 in in dva v vrsti ter dva oklopna avtomobila. Slednjič je privozil še avtomobilni oddelek, s čemur je bilo defiliranje končano.
Zračna flotilja nad Banjico
S Torlaka se pojavi takoj nato naše prvo letalo. Njemu je sledilo manjše število. Potem pa zagrne nebo velika jata naših letal. Okrog 125 avijonov delilira pred Nj. Vel. kraljem preko Banjice. V prvi vrsti leti troje letal. Za njimi na desni in levi po troje letal in nato vrste po 9 letal. Občinstvo navdušeno pozdravlja naša krila, ki so letela preko planote v višini kakih 200 m. Vzklikanja in veselja zaradi naše mlade, toda silne zračne flotilje noče biti ne konca ne kraja.
Ko se je zaključil ta poslednji del para-
de, so Nj. Vel. kralj, knez Arzen in knez Pavle ter vsi ostali iz kraljevega spremstva razjahali konje in stopili v kraljevsko ložo, kjer so jih čakali N j. Vel. kraljica, Nj. Vis. prestolonaslednik Peter in kneginja Olga s svojimi spremljevalci.
Tu so kralja pozdravili vsi člani vlade, odposlanci romunske, češkoslovaške in poljske vlade in diplomatični zbor. Ko je kralj stopil v ložo, ga je ljudstvo viharno pozdravljalo. Nato so kralj, kraljica in prestolonaslednik s suito zapustili ložo, zasedli avtomobile in se odpeljali v mesto med viharnimi ovacijami.
Slovo borcev od starih zastav
Po odhodu kraljevske rodbine so stare vojne zastave, ki so poslednjikratdefilirale pred Nj. Vel. kraljem na Banjici, odnesli v vojaški tabor junaškega 18. pešpolka. — Tam jih bodo pod častno stražo hranili do jutri, ko jih poneso v Topolo.
Med potjo je priprosti narod, zlasti stari izkušeni borci in invalidi, ustavljal zastavonoše, se s solzami v očeh poslavljal od zastav, ki so jim v težkih borbah vlivale pogum. Nekateri so z največjo pobožnostjo poljubljali robove zastav.
Ljudje so se polagoma razšli. Na Banjici pa je bilo prirejeno veliko pogoščenje naše hrabre vojske. S tem so bile dopoldanske svečanosti končane.
la smrtf bili obsojeni Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Lojze Valenčič - Sodba je bila včeraj zjurfraj izvršena s streli v hrbet — Drugi obsojeni od dve in pol leta do trideset let ječe — Dva oproščena
Včeraj ob šeslih zjutraj so padli v hrbel
Velik govor Ni Vel. kralja
na banketu, prirejenem na čast poveljnikov naše armade
Beograd, 6. septembra. AA. Povodom današnje predaje novih polkovnih zastav vsem polkom kraljevine Jugoslavije je priredil nocoj ob 19. na vrtu novega dvorca Nj. Vel. kralj banket na čast vsem komandantom armij, divizij, brigad in polkov. — Večerje so se udeležili predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič s člani kraljevske vlade, našimi zavezniškimi gosti, šefom češkoslovaškega generalnega štaba generalom Sirovyjem in šefom romunskega generalnega štaba Sansonovičijem. Dalje so se te večerje udeležili bani, predsedniki občin banovinskih sedežev, občine Beograda, Pančeva in Zemuna. Skupno je bilo na večerji več ko 300 povabljencev. Nj. Vel. kralj je prišel v spremstvu Njunih Viso-čanstev kneza Arsena in Pavla, burno pozdravljen po prisotnih. N j. Vel. kralj je imel tale nagovor:
»Gospoda, častnikil
Darujoč danes svoji dični vojski nova znamenja vojaške časti in slave so bile moje misli namenjene vam, moji dragi sodelavci na polju časti in obrambe domovine.
Prepričan sem, da boste vi, gospodje častniki, razumeli vso veličino današnjega vzvišenega in svetlega dne, ko stopajo vsi
moji polki pod okrilje jugoslovanskih vojaških zastav. Z nacijonalnim ponosom na najvišjo vojaško slavo naših zastav boste vi, vrli vodje moje dične armade, razumeli, svojo viteško častniško dolžnost do kralja in domovine. Nosite naše nove zastave v slavo in veličino naše mile in lepe domovine! Nosite jih po poti časti in viteštva, ki so jih z zmagami obeležili nesmrtni junaki, po potih, po katerih ste hodili in ki jih poznate, v ponos vašega kralja. Pozivam vas, gospodje častniki, da boste s temi svojimi jugoslovanskimi zastavami na polju časti in obrambe domovine prvi med prvimi, vedno navdahnjeni z mislijo na pesniško dušo našega naroda. Naprej, zastave slave! Vrhovni komandant vaš kralj bo kakor dozdaj prvi zastavnik novih jugoslovanskih zastav, a vi, dragi moji častniki, za menoj! Živeli!«
Na govor Nj. Vel. kralja je odgovoril minister vojBke in mornarice Hadžič, ki je v svojih besedah poudarjal, da bodo vsi častniki, ko so sprejeli nove zastave kot svet simbol, šli po poti, na katero jih je pozval kralj in njihova častniška čast.
Nato je Nj. Vel. kralj priredil cercle, a ob 21. in pol je Nj. Vel. kralj odšel v spremstvu princev Arsena in Pavla, pozdravljen z burnimi klici in aplavzi.
Prva odlikovanja z redom Jugoslovanske krone
Predsednik vlade in ministri odlikovani z novim redom I. razreda
Beograd, 6. septembra. A A. Nj. Vel. kralj je blagovolil odlikovati z redom Jugoslovanske krone I. razreda g. Živkovima Petra, predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev, častnega adjutanta in divizijskega generala.
Beograd, 6. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča odlikoval z redom Jugoslovanske krone I- razreda:
Uzunovica P. Nikolo, ministra brez listnice, Korošca dr. Antona, ministra za gozdove in rudnike, Marinkoviča Vojislava, ministra zunanjih zadev, Hadžiča Stevana, ministra za vojsko in mornarico, častnega adjutanta in armi,iškega generala, dr. Drin-koviča Mateja, ministra brez listnice, dr. Kumanudija Kosto, ministra brez listnice, dr. Srskiča, ministra za pravosodje, Maksimoviča Božidarja, ministra prosvete, dr. Švrljugo Stanka, ministra za finance, dr. Frangeša Otona, ministra brez listnice, Ra-divojeviča Lazarja, ministra za promet, dr. Demetroviča Jurija, ministra za trgovino in industrijo, Trifunoviča Filipa, ministra za gradnje, Preko Nikolo, ministra za narodno zdravje, Neudorierja, ministra brez listnice, in dr. Shvcglja Ivana, ministra brez listnice
Beograd, 6. septembra. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in generala Petra Zivkoviča odlikoval z redom Jugoslovanske krone I. razreda g. Jeitiča Bogoljuba, ministra dvora.
Beograd, 6. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom Jugoslovanske krone I. razreda Alaupoviča Tugomira, ministra v pokoju, Krulja Uroša, bivšega ministra, dr. Mažuraniča Želimira, ministra na razpoloženju, in Periča Ninka, ministra v pokoju.
Odlikovanje drugih oseb Beograd, 6. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta, ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča odlikoval člane odbora za Izvršitev redov Jugoslovanske krone in *akona o redih z redom Jugoslovanske krone IV. razreda:
Vasiča Miloja, prof. univerze, Dimoviča Milana, načelnika umetniškega oddelka v
ministrstvu za prosveto, Kraslova/Nikolaja, kontraktualnega arhitekta v ministrstvu za gradnje, Popoviča Petra, načelnika ministrstva za gradnje v p., Stanojeviča M. Dragomira, svetnika ministrstva zunanjih zadev, in čarapiča J. Djordja, tajnika pisarne kraljevskih redov, vse v Beogradu.
Beograd 6. septembra. 1. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom Jugoslovanske krone I. razreda: inž. S e r n c c Dušana, bana Dravske banovine, dr. Šiloviča Josipa, bana Savske, Milosavljeviča Svetislava, bana Vrbaske banovine, dr. Tartaglio Ivana, bana Primorske banovine, Popovif a Velimirja, bana Drinske banovine, Smiljaniča Krsto, bana Zetske banovine, Matiča Svctomira, bana Dravske banovine, N e-storoviča Djordja, bana Moravske banovine, Laziča Zivojina, bana Vardarskc banovine.
Z redom Jugoslovanske krone II. razreda sta bila odlikovana v Dravski banovini še dr. Albert Kramer, bivši minister iz Ljubljane in Ivan Hribar, polnomočni minister v pok. iz Ljub ljane.
Z Jugoslovansko krono III. razreda: Vese n jak Ivan, minister v pokoju iz Ljubljane; dr, Andrej Košara, bivši minister iz Ljubljane, Engelbert C a n g 1, prvi podstarosta SKJ iz Ljub ljane, publicist dr. Gregorin Gustav iz Ljub ljane, minister v pokoju dr. Kulovec Franc iz Novega mesta, bivši minister dr. Ž u p a n i č Niko iz Ljubljane, minister v pokoju Ivan Pucelj iz Lašč, bivši minister Anton Sušnik iz Ljubljane.
Z redom Jugoslovanske krone IV. reda: novinarji : Ahčin Ivan, iz Ljubljane, Perič Filip, publicist, iz Ljubljane, P u s t o s 1 e m i e k Ra-eto, iz Ljubljane, Špindler Vekoslav, iz Maribora, Virant Stanko, iz Ljubljane, Ž e b o t Franjo, iz Maribora, Železnikar Saša, iz Ljubljane; industrijalec Bonač Franc iz Ljubljane, starešina Sokolske župe dr. Ivan Masič iz Novega mesta, dr. Fran Windischer iz Ljubljane, šef borze dela Rudolf Golouh iz Maribora, odv. dr. Milan Gorišek iz Šentle-narta, posestnik Luka Držečnik iz Janžekov-skega vrha, književnik Zupančič Oton iz Ljubljane, odv. dr. Alojz Juvan iz Maribora, upokojenec Jarc Evgen iz Ljubljane, publicist Kalan Janez iz Ljubljane, starešina sokolske župe dr. Maks Kovačič iz Maribora, dekan Kurent Alojzij iz Leskovca pri Krškem, KI ek el j Josip iz Hrenovca, dr. Karba Rihard, lekarnar iz Kamnika, Maks Kostanjevec iz Kočevja, Ivan L i p o 1 j iz Mozirja, odv. dr. Lavrenčič Ivan iz Ljubljane, dr. Lukan Miro iz Ljubljane, dr. Franjo L i p o 1 d iz Maribora, odv. dr. Drago Marušič iz Ljubljane, odv. dr. Anton Novačan iz Celja, starešina dr
zadeti Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Lojze Valenčič ter za vedno zatisnili svoje jasne oči. Izvršena je bila nad njimi smrtna obsodba, ker da so povzročili atentat na »Popolo di Trieste« in druge zločine, ki da so jih sami priznali, kakor pravi uradno sporočilo agencije »Stefani«.
Morda bo fašistične kroge to poročilo tudi prepričalo, drugo vprašanje pa je, če bo prepričalo tudi kulturni svet. Zakaj prvo, kar zahteva kulturni svet, je, da je razprava javna, da se more obtoženec zagovarjati, da javnost vidi, da se varujejo vse pravice obtoženca. Roccova reforma kazenskega procesa pa je to obtoženčevo pravico razveljavila, proces sam pa se je vršil dejansko pri zaprtih vratih.
Še z večjo skepso pa mora sprejeti javnost razsodbo izrednega sodišča vsled pisave italijanskih listov. Odkrito so ti pisali, da je potrebna eksemplarična kazen in iz vse pisave italijanskih listov se je videlo, da sploh ni namen izrednega sodišča, da dožene materielno resnico, temveč da udari ono zavest, ki kljub vsem razmeram živi med našim narodom. Ni III namen procesa, da se izkaže in izvrši pravica, lemveč zadnji namen procesa je bil, da se iztrebi duh jugoslovanstva in slovanstva, ki so mu do zadnjega daha ostali zvesti Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Lojze Valenčič.
To potrjujejo tudi vse druge okoliščine in da bi se to javno videlo povsodi, je vodil tržaški proces isti mož, ki je še pred prihodom v Pulj že napovedal Gortanovo smrtno obsodbo.
Kakor je strel v hrbet končal Gortanovo življenje v prvi vrsti zato, ker je ostal zvest svojemu rodu in slovanstvu, tako je strel v hrbet iz istega vzroka končal mlada življenja Ferdinanda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Lojzeta Valenčiča!
Da se ubije nacionalna zavest našega naroda, da se zatre duh slovanstva, da se ubije duh jugoslovanstva, zato so padli ti štirje streli v hrbet, zato so ti štirje novi sveži grobovi...
Ali nezlomljiv je jugoslovanski duh za vednol
V pričakovanja obsodbe
Trst, 6. septembra, r. Bila je ura 19*35, ko je odvetnik Giannini končal zagovor poslednjega izmed obtožencev Lovreta Čača. Predsednik posebnega sodišča za zaščito je tedaj še stavil formalno vprašanje, če še kdo želi besedo. Nihče se ni odzval na to vprašanje. Sodniški kolegij je zapustil dvorano.
Karabinerji so tedaj odpeljali tudi obtožence iz kletke. Kožljaje z verigami, ki jim jih ves dan niso sneli, so odhajali. Bi dovcc s svojim večnim ironičnim smehljajem. Ljudstvo pa dvorane ni zapustilo. Na sprotno so se v dvorani začeli zbirati zastopniki oblasti od prefekta tržaške pokrajine do zadnjega častnika fašistovske milice. Diplomatska loža se je napolnila do zadnjega količka. Zbral se je ves tržaški konzularni zbor.
Pred sodiščem se je medtem začelo nabirati ljudstvo. Zbrala se je velika množica radovednežev, ki so jo komaj mirili miličniki in karabinerji. Pred glavnim vhodom v sodišče pa se je nanizala dolga vrsta avtomobilov. V veži sodišča so bili postavljeni na stražo visokošolski-miličniU,
Obtoženci
Sodniški zbor se je medtem posvetoval od 19‘40 vse do 23. ure. Ljudstvo v dvorani in na cesti je s skrajno napetostjo pričakovalo obsodbo. Vsakdo je že vedel, da bo kazen stroga, »eksemplarična«, kot jo je zahteval tisk, pa ga je vedno gnala ne-
Josip Pipenbaclier iz Ljubljane, trgovec Ciril Pirc iz Kranja, publicist Albin Prepeluh iz Ljubljane, dr. Ljudevit P i v k o iz Maribora, župnik Ivan P i b e r iz Šenčurja, odv. dr. Dinko Puc iz Ljubljane, Josip Pete jan iz Maribora, novinar Adolf Ribnikar iz Ljubljane, župnik Ramovš Jakob iz Velikih Lašč, dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane, starešina sokolske župe Josip Smerdnik iz Celja, starešina sokolske župe Sajovic Janko iz Kranja, odv. dr. Ivan Sajovic iz Kočevja, odv. dr. Matej Senčar iz Ptuja, U r e k Ivan, posestnik iz Globokega, odv. dr. Ivan F e r b e c iz Ptuja, odv. dr. Josip Hadžija iz Ljubljane in odv. dr. Franjo Šalamun iz Ptuja.
(Konec v prihodnji številki.)
odoljiva radovednost, da pričaka zadnjo besedo. Ob 22'35 so krabinerji spet pri-gnali v kletko obtožence. Frančeškinova, odeta v črno obleko, je z naglim korakom stopila do svojega sedeža poleg kletke —' nje karabinerji ves čas procesa niso zapirali v kletko. Med prvimi je stopil v kletko Bidovec. Okrog njegovih usten je igral še zmerom tisti mimi, ironični nasmeh. Tudi Miloš je bil miren, kot da bi ga ves svet prav nič ne brigal, kot da bi fašistov-ski sodniki ne bi odločali o njegovem življenju. Dve, tri tihe besede je spregovoril svojemu sosedu, potem je umolknil. Marušič je sedel na zatožno klop sam zase brez besede in brez najmanjše nepotrebne nervozne kretnje. Iz njegovih oči odseva skrivnostni sijaj prav v kot, tedaj ko je sred sodniki in pred vsem svetom zadnjič :zpričal svoja čustva in svoje prepričanje. Tu pa tam zbeži enemu ali drugemu obdolžencu kakšna beseda, sicer vse molči. Tudi dvorana je utihnila.
Ob 23-05 je vstopil v dvorano sodniški kolegij. Predsednik Cristini sam je prinašal list z obsodbo. Vsa dvorana se je dvignila, vsak se je nagnil naprej v bojazni, da mu ne bi izbegnila niti ena sama beseda.
Obsodba
Predsednik Cristini je tedaj razvil list in čital:
V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela
III.,	kralja Italije po volji božji in volji naroda, je posebno sodišče za zaščito države izreklo v kazenskem procesu proti Slavkotu Bevku in drugim sedemnajstim obtožencem kot sledi iz aktov to-le obsodbo:
Preoitali in uporabili so se členi 2, 3,
6 in 7 zakona z dne 25. novembra 1926, štev. 2008/1/8 po kraljevem ukazu z dne 12. dec. 1926, št. 2062; čl. 1 zak. z dne 19. julija 1894, št. 314; členi 62, 63, 364, 366, št. 2, 104, 252, 120, 107, 108, 20, 28, 31, 36, 39, 68, 56 in 59 kazenskega zakonika ter členi 551, 485 in 486 vojnega kazenskega zakonika.
Zaradi tega je proglasilo krive zločinov,
ki so jim bili v nadpisu prisojeni, Alojzija Valenčiča, Frančiška Marušiča, Zvonimirja Miloša, Ferdinanda Bidovca, Nikolaja Kosmača, Slavkota Bevka, Miroslava Per-tota, Marija Žaharja, Andreja Manfredo, Josipa Kosmača, Sofijo Korže-Frančeškl* novo in Lovrenca Čača.
Alojzija Špangerja, Vladimirja Štoko, Karla Rupla in Ivana Obada proglaša za odgovorne samo zaradi obtožbe, o kateri
tovori člen 3 posebnega zakona, Alojzija pangerja tudi zaradi tega, ker je hranil, strelivo. Tako se je glasila obtožba.
Posebno sodišče je uporabilo prvi del člena 6 posebnega sodišča za Štoko, Per-tota, Bevka in Korže-Frančeškinovo. Napravilo je juridično kumulacijo kazni in obsoja:
Alojzija Špangerja na 80 let ječe.
Vladimirja Štoko na 20 let.
Nikolaja Kosmača na 25 let.
Karla Rupla in Lovrenca č'ača, vsakega na 15 let.
Ivana Oboda in Andreja Manfredo, vsakega na 10 let.
Slavka Bevka, Miroslava Pertota, Marija Žaharja in Josipa Kosmača, vsakega na
5 let.
Zofijo Korže-Frančeškinovo na 2 leti in
6 mesecev.
Vse obenem na solidarno povračilo sodnih stroškov in vsakega na tri leta posebnega nadzorstva zaradi javne varnosti.
Leopolda Širco in Cirila Kosmača oprošča, ker jima krivdani bila dokazana, in odreja, da se takoj izpustita iz ječe, če nista zaprta zaradi kakšnega drugega vzroka.
Alojzija Valenčiča, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Ferdinanda Bidovca obsoja na kazen smrti, ki se mora izvršiti na ta način, da se ustrelijo v hrbet.
Špangerja, Štoko, Nikolaja Kosmača, Rupla, Čača, Obada in Manfredo obsoja s »talno prepovedjo nameščenja pri javnih in drugih uradih, Korže-Frančeškinovo z začasno prepovedjo za dobo njenega zapora.
Posebno sodišče odreja zaplenitev se-kvestriranega orožja in ostalih predmetov. Odreja, da se po en izvod te obsodbe afi-šira v vseh občinah kraljevine.
Trst, 5. septembra 1930. — VIII.
Predsednik: Cristini.
Sodnik-referent: Presti.
Še trenutek po tem je bilo vse mirno in tiho, nato pa so karabinerji začeli prazniti dvorano. Obsojenci so resnih obrazov sprejeli obsodbo. Ko je padla zadnja
Stran 9
■\	'■■■Ml«!	■■■
Ljubljana prestavlja v oj sini dan ppesfolonasledlniko
beseda, je Niko Kosmač vstal in s solzo na očeh objel Ferda Bidovca. Obsojenci so ostali še nekaj minut v dvorani. Njihovi stražniki jih niso silili k izhodu. Tudi diplomatska loža se ni takoj izpraznila. Ko so ljudje zapuščali dvorano, so se ozirali po obsojencih in opazili Bidovca, ki se je še vedno smehljal.
Poslednje ure
Tedaj je Frančeškinova stopila h kletki. Tiho je poklicala Ferdota h železni ograji. Z obema rokama je prijela njegovo in glavo in ga poljubila na čelo. In potem so obsojenci brez besed odšli. O polnoči so Marušič, Bidovec, Valenčič in Miloš podpisali prošnjo za pomilostitev. Marušič se je spočetka branil, pa ga je Miloš vendarle pripravil, da je segel po peresu. Poveljništvo tržaškega armadnega zbora njihovih prošenj ni sprejelo. Ob treh je prišel k njim duhovnik in jim dal poslednja verska tolažila.
Nato so krvniki začeli svoje delo. Obsojence so odpeljali na zaprt avtomobil in jih v spremstvu oddelka miličnikov odpeljali v Bazovico. Avtomobilu je takoj sledil 58. bataljon fašistovske milice, ki jo je vodil konzul Diamanti. Z njimi so se odpravili tudi trije člani posebnega sodišča za zaščito države, ki so bili določeni, da prisostvujejo izvršitvi obsodbe.
Smrt
Na ravnici poleg vojaškega vežbališča v Bazovici se je sprevod ustavil. Poveljnik Diamanti je razpostavil 600 črnih srajc v obliko kvadrata, odprtega na eno stran. V sredo tega kvadrata so postavili štiri stolice. Za nje se je postavilo v vrsto 56 miličnikov v štirih oddelkih. Tedaj so obsojenci izstopili iz avtomobila in se približali stolicam. Spremljal jih je duhovnik s križem v roki in tolažbo na ustnih.
Konzul Diamanti je še enkrat glasno prebral smrtno obsodbo. Ferdo Bidovec je tedaj prvi stopil do stolice, njemu so sledili ostali trije. Poveljnik plotona, ki je imel nalogo izvršiti obsodbo, je ob 5-43 dvignil roko. — Hip smrtne tišine, nato je padla njegova roka. Salva strelov —in kraških mučenikov ni bilo več —.
Položili so jih v krste in jih izročili skalnati kraški zemlji, ki so jo oni tako ljubili. Ob 5-51 ja zavladala na bazoviški planici grobna tišina.
Uradna poročila
Rim, 6. septembra, r. Agencija »Štefani« je izdala naslednje uradno poročilo: »Davi ob 6. uri se je v bližini Trsta izvršila z ustrelitvijo eksekucija obsodbe nad obsojenci, katero je izreklo posebno sodišče za zaščito države Ferdinandu Bidovcu, Franju Marušiču, Zvonimirju Milošu in Lojzetu Valenčiču, atentatorjem na list »II popolo di Trieste« in drugih zločinov, ki so jih sami priznali.«
DENTIST P. VRANKAR
Tavčarjeva ulica 2, I. nadstropje od 8-12 in od 2-5
zopei redno orcSinira
Sokolska župa Ljubljana
V torek dne 9. t. m. ob 10-06 prispe v .Ljubljano nova zastava 40. pešpolka »Triglavskega«, katerega sprejema se udeleži tudi Sokolstvo s prapori.
Zbirališče članstva v kroju je ob 9’45 ipred poslopjem Glavne carinarnice na Ma-sarykovi cesti.
Poživljamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži sprejema pol-noštevino.	Župna uprava.
Ljubljanski „Pepžek‘£
Ljubljana, 6. septembra.
Predno vzamem pero v svojo desno roko, da napišem par vrstic, moram povedati javno in odkrito, da leti vse, kar bom napisal o »pepč-Jdh«, na mene samega in na nikogar drugega, kajti tudi jaz sem krščen na ime Jožeta — Pepeta, kar lahko dokažem s krstnim listom in pa s svojo neumnostjo. Da pišem o sebi, to se imi je pa zdelo potrebno povedati zato, ker so ljubljanski »pepčki« silno natančni dn zelo radovedni ljudje, ki morajo vedeti za vsako besedo, na koga leti; kajti da bi bilo mogoča povedati kaj tudi brezosebno dn brez prikritih eafrkacij in žaljivk, tega ljubljanski »pepček« ne razume in tudi nikdar razumel ne bo — Je pa bo to razumel, bo nehal biti Ljubljančan in »pepček«.
Pa zakaj mi je prišla na misel ravno beseda »pepček«? To je tako: Pred vojno (dn menda Se tudi danes) so vesele ln lahkožive Dunajčane obdarili s častnim naslovom »der dumme Kerl von Wien«. Ta beseda ni letela na nobenega Dunajčana posebej, ampak na vse, na celoto. Pomenila pa je, da je povprečni dobrodušni dn dobrosrčni in vedno veseli in razposajeni Dunajčan kljub svojemu svetovno-Enanemu vseučilišču in kljub neštevilnim drugim Solarn, predavanjem itd. duševno omejen.
»Der dumme Kerl« pa ne živi samo na Dunaja, —igftfc	porood po svetu, slasti po n»-
Ljubljana, 6. septembra.
Ljubljana, važno žarišče ob zapadni meji naše kraljevine Jugoslavije, je zavedajoč se svojega položaja danes dostojno in mirno proslavila rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra ter z vso udanostjo in iskrenostjo pridružila veličastnemu slavju in manifestaciji naše hrabre vojske v Beogradu.
Že včeraj se je bela Ljubljana okrasila povsod z državnimi trobojkami. Snoči ob mraku, ko pričenjajo molitve v vojašnicah, je bilo v znak slavja oddanih z Ljubljanskega grada 11 topovskih strelov. Davi pa so bile svečanosti uvedene s topovskimi streli na Gradu. Iz enega topa
16.	artilerijskega polka je bilo oddanih točno 21 strelov, kakor je to predpisano za take svečanosti.
Drugače je življenje v mestu valovilo mirno in trgovine so bile odprte. Le v državnih uradih in po drugih uradih je delo trenotno počivalo, da je uradništvo lahko prisostvovalo svetim opravilom v cerkvah.
Na osnovnih in meščanskih šolah, ki so že pred dnevi pričele z rednim poukom, se je šolska deca pod vodstvom učiteljev udeležila v posameznih cerkvah svete maše. Nato pa so se vršila po posameznih šolah predavanja o pomenu današnjega dne in o našem prestolonasledniku. Drugače je bil za te šole danes dan prost šolskega pouka.
V pravoslavni kapeli na Taboru je opravil
Zborovange akademske omladine na ljubljanski univerzi
Včeraj ob ll-45 se je vršilo v balkonski dvorani ljubljanske univerze impozantno zborovanje akademske omladine. Akoravno večina slušateljev še ni v Ljubljani, je bila dvorana nabito polna. Zborovanju so prisostvovali tudi prorektor dr. ing. M. Vidmar, prof. dr. L u c k -m a n n in sekretar univerze dr. Šmalc.
V imenu akademske omladine je povzel besedo akademik V. Iskra:
Ob teh velikih dneh, ko so oči vse Jugoslavije obrnjene v stolni Beograd in do kraljevskega doma, akademska mladina iskreno in iz srca, v skladu s tradicijo svojega udejstvovanja izraža globoko udanost in čestitke kraljevskemu domu, vladi in armadi.
Danes, ko bodo herojske srbske zastave zamenjane z novimi jugoslovanskimi, je v duhu z revolucionarnostjo predvojne, vojne in povojne omladine, da ob teh svečanih prilikah iz srca čestita Nj. Vis. prestolonasledniku Petru ob 8. rojstni obletnici in naši narodni armadi z najiskrenejšo željo, da bi naš jugoslovanski prestolonaslednik imel vse državniške sposobnosti svojega očeta in vse odlike, vrline in uspehe svojega deda kralja Petra I. Osvoboditelja.
Ob tej priliki se spominjamo in klanjamo manom vseh žrtev, ki so padle za jugoslovansko narodno misel in jugoslovansko veliko državo, ki ji prisegamo večno zvestobo. .
V slavo vsem tem žrtvam odrejam enominuten molk.
Zborovalci so vstali in z grobno tišino počastili spomin padlih junakov.
Nat6 je bilo z viharnim odobravanjem sprejeto, da se odpošljejo te brzojavke:
Nj. Vel. kralju Aleksandru I.
Na ta naš veliki jugoslovanski dan se akademska mladina ljubljansko univerze globoko klanja Vašemu Veličanstvu in Vašemu Svetlemu domu in zanosno čestita k rojstnemu dnevu Nj. Vis. prestolonaslednika Petra.
Predsedniku vlado g. gen. Živkovicu.
S svojega zborovanja dne 6. septembra 1930 Vam zagotavljamo svojo udanost in Vas pro-
stih. Ni si pa povsod enak, ampak vsako mesto ima svoj poseben tip. Tudi naša slavna Ljubljana ni brez tega tipa, in kakor mislim, tudi Maribor ne (da ne bo kakšne zamere). Ker pa Ljubljana ni več nemško mesto, se mi je zdelo potrebno najti za ta posebni tip tudi' posebno naše ime, ampak kakšno? Pomagala mi je slepa sreča. V neki gostilni sem namreč slišal možakarja, kako je nahrulil svojega omiznega soseda ali tovariša: »Kua? Ti boš men’ tula pev? A miš de sm jest Pepe?« Takrat se mi je zasvetilo: Dunajski »der dumme kerk ni bedak ali pa tepec, ampak je ljubljanski »pepček«.
V Ljubljani pa živita dve vrsti »pepčkov«, domači »pepčki« in tuji »pepčki«. Domači ljubljanski »pepček« je bil včasih silno pohlevna živalica. Rodil se je navadno v dobni meščanski hiši, kjer so ga skrbna mama pitali z vsemi dobrotami sveta. V lepem vozičku so ga vozili v Tivoli na sprehod, basali so mu v želodček najboljši karami na veliko veselje zdravnikov dn lekarnarjev, in ob nedeljah so ga vlačili s seboj od gostilne do gostilne od znanca do znanca razkazovat njegovo izvežba-nost v kričanju in razsajanju — moj Bog, saj je »naš< in tako lep je in tako »pipi«, kaj si morete misliti lepšega otroka? Mami so lica žarela od ponosa, mogočni gospod ata so pa oblastno zarožljali z debelo zlato žlajdro na telovniku in so naročili še eno purmanovo kolbo 1» š« en liter. Gostilničarji so sicer na tihem
prota Dimitrije J a n k o v ič božjo službo v navzočnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. V stolnici pa se je ob 10. dopoldne vršila slovesna božja služba, ki jo je celebriral mesto odsotnega vladike dr. Rožmana generalni vikar dr. Ignacij N a d r a h ob asistenci številne duhovščine. Slovesne službe so se udeležili pomočnik bana Dravske banovine dr. Otmar Pirlc-m a y e r z načelniki posameznih oddelkov banske uprave, zastopnik komandanta dravske divizije in komandant mesta brigadni general Popovič z oficirskim zborom in rezervnimi oficirji, konzularni zbor z doyenom avstrijskim gen. konzulom dr. P1 e i n e r t o m na čelu, zastopnik župana mag. direktor dr. Miljutin Zarnik z občinskim svetnikom g. J. N. Jegličem in občinskim svetnikom g. A. L i k o -zarjem, županja dr. Pucova, kakor tudi predstojniki vseh drugih višjih oblasti, tako predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina in drugi, dalje zastopniki Sokola kraljevine Jugoslavije ter zastopniki raznih korporacij.
V evangeljski cerkvi je bila istočasno opravljena po tukajšnjem pastorju božja služba, kateri je prisostvovalo poleg oficijelnih zastopnikov oblasti tudi mnogo članov evangelijske občine.
S 'tem so bile dopoldanske svečanosti zaključene. Vojaštvo je bilo danes pogoščeno ter prosto.
simo, da neomajeno vztrajate na izvedbi jugoslovanskega programa Vaše vlade.
Ministru vojsko in mornarice g. generalu Hadži6u.
Ob slovesnem zboru naše narodne sile prisrčno čestita armadi akademska oniladina ljubljanske univerze in prisega večno zvestobo dragi domovini.
Zborovanje je bilo s tem zaključeno, nakar so se podali akademiki k rapallski spominski plošči pred univerzo, kjer so zapeli državno himno in še »Hej Slovani!« ter se nato v največjem redu in disciplini razšli.
Pred sprejemom zastave 52_ pešad. polka
Škofja Loka, 6. septembra.
Škofja Loka, kakor tudi vsa njena okolica se pripravljata, da na najsvečanejši način sprejmeta deputacijo 52. pešpolka, ki se je pretekli teden odpravila pod vodstvom komandanta, polkovnika Djordje Buliča v Beograd, da sprejme iz rok Nj. Vel. kralja Aleksandra novo jugoslovansko polkovno zastavo.
Sprejem deputacije, ki se vrne v Škofjo Loko v torek ob 12-30, se vrši pri Starem dvoru, kjer bo postirana celotna škofjeloška garnizija z rezervnimi oficirji, udruženja vojnih invalidov, člani državnih in samoupravnih oblastev, sokoli, gasilci in druga društva, poleg narodnih noš, pevcev in ostalega občinstva.
Po mimohodu pred novo zastavo se razvije povorka v mesto z godbo dravske divizije na čelu. Na Glavnem trgu v Škofji Loki se vrše slavnostni nagovori, nakar ho krenil sprevod v vojašnico, kjer bo prirejena zakuska. Zvečer se vrši v Sokolskem domu zabavna prireditev v najširšem obsegu.
Dolžnost vseh je, da z vsemi sredstvi pripomore k čim sijajnejšemu sprejetju naše slavne, z najvišjim priznanjem ovenčane narodne vojske.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 6. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Deloma še jasno, toda že nezaupljivo vreme. Lahko nagnenje k nevihtam.
kleli, ker so mirni gostje bežali kar v trato in galop pred razsajanjem in kričanjem zlatega »pepčka«, na glas pa so hvalili vrline in oso-bine malega dediča očetovega premoženja kar do hripavosti.
Leta so pa tekla in tekla in »zlati pepček« je moral in mora še danes v šolo. Šola pa ni zanj. Tudi ata in mama pravijo, da je šola za »pepčka« pogubna. Kaj se bo učil, saj imamo! Pa taki učitelji, ki kar ne morejo razumeti, da je »pepček« nekaj posebnega — ti so vsi sku-p ' za nič. Za »pepčka« je čisto d. volj, če zna za silo brati in pisati, več ne rabi.
Tako raste in živi pravi ljubljanski »pepček« veselo tja v en dan, saj skrbi zanj dobrohotna roka gospe mame, ki prav rada stisne s" ,jmu »pepčku« vsak dan nekaj denarja, ke. je »naš« in »našega« ne sme biti sram, pa tudi vežni ključ mu preskrbi in brez obotavljanja poravna kakšen advokatski račun, če se kje kakšnemu dekletu primeri kakšna nesreča na »pepčkov« račun, čeprav »pepček« ni kr5!.
Drugače pa se »pepček« ne briga za nobeno drugo stvar na svetu kakor za modo. On nosi le moderne kravate, moderne hlače in klobuke, moderno je pa zanj to, kar mu narekujejo krojači in trgovski pomočniki. Bere tudi le to, kar je »moderno«, ampak ne preveč; tudi v gledališče hodi dn zna prav veliko povedati o umetnosti, posebno če je kaj našel v svojem dnevnem berilu o tem, najvišje pa ceni šport.
mmm-
XIV. ZAGREBA€K1 ZBOR [
15. - 22. IX. 1950.
SPLOŠNI MEltNAROD I VELIKI $E|M VZORCEV S SPECIALNIMI SEJNI
1. Stavbarstva
2. Hotelov, hiš in kuhinje
3. Živilske industrije
4. Tekstilij in konf. krzna
5. Kože
6. Papirja
7. Kmetijstva
Razen tega bo tudi razstava in sojm plemenske živine
domale v dneh 15. in 14. IX. inozemske „	„	20.	„	21.	IX.	1950.
Na železnicah in jadranskih parobro-dih 50% popusta za obiskovalce in blago (Brezplačni povratek)
 ________________________________________
Zanimivo poročilo jugo-slov. društva v Londonu
Ljubljana, 6. septembra.
Članica Jugoslovanskega društva v Londoni ga. Coppeland, lektorica angleščine v Ljubljan je prejela te dni zanimivo poročilo tega dru štva (Jugoslav Society of Great Britain) tičoč< se letošnje razstave naših umetnikov v Londonu Velik uspeh jugoslovanskih umetnikov.
Veseli me, piše referent društva, da van morem poročati o velikem uspehu, ki so g: dosegli jugoslovanski slikarji in kiparji na raz stavi v Londonu, ki je bila pod okriljem Jugo slav Society of Great Britain v Narodni galerij v Millbank meseca aprila, maja in delom.-junija.
Kakor vam je znano, je bila razstava otvor jena 10. aprila za občinstvo, zasebniki in novi narji so si ja ogledali dan preje. Istega dni je bil zvečer v zvezi z otvoritvijo slavnostni ■banket v hotelu May Fair.
Prvotno je bilo določeno, da se zapre raz stava že 31. maja, toda za njo je vladalo tolike zanimanje, da smo sklenili, da ostane odprtf do 9. junija.
50.000 obiskovalcev.
Razstavo si je ogledalo okoli 50.000 ljudi Kritike o razstavi so bile izredno povoljne tako v londonskih kakor v provicijalnih listih Lepe ilustrirane članke o razstavi so objavil Manchester Guardian, The Illustrated Londor News, Apollo itd. Visoki nivo zlasti kiparsikeg: oddelka z deli jugoslovanskih kiparjev je bi pravcata senzacija v londonskih umetniškil krogih.
Zbirka kipov in slik je zdaj na turneji pr Angliji; priredil jo je urad za umetnostne raz stave. Bila je že v Leedsu, zdaj je v Porad fordu, nakar bo poslana v Swancea, Dundei in Belford.
Umetnine v Tate galeriji.
Prihodnjo pomlad bo povečana razstava \ Manchestru. Med tem bodo večje kipe shranil: v Tate galeriji, za kar gre zahvala ravnatelji! te galerije.
Od časa do časa si bo občinstvo lahko ogle dalo umetnine. Precej del je že prodanih, zj nekatera se pa še pogajajo.
Naši prijatelji v Jugoslaviji so z največjen zanimanjem sledili uspehu razstave, ki je mno go pripomogla k oživetju zanimanja Angleške za Jugoslavijo. Pripomogla je k očvrstenju kul turnih vezi med britanskim in jugoslovanskim narodom.
*
Uspeh naših umetnikov v Londonu, je bil po tem poročilu referenta Jugoslav Society o! Great Britain torej lep. Obenem priča, d? tudi inozemstvo ceni naše umetniške prvake in da njih dela niso obsojena na pozabljenje \ domačem krogu. Jugoslovanska kultura je pro drla v širni svet in pripravlja zbližamje našegi naroda z ostalimi svetovnimi kulturnimi narodi
Skratka, on pozna in ve vse, kar spada k poulični izobrazbi, pa da je vedno tip-top za vse in o vsem. Ne boji se pa »pepček« za nobeno stvar bolj kakor za svoje možgane — teh sr ne sme prijeti niti solnčni prašek pameti. Ce bi »pepček« imel to, pač ne bi bil »pepčekt. najmanj ljubljanski pepček.
V beli Ljubljani žive pa še druge vrste »pepčki«, namreč tisti, ki niso rojeni v Ljub ljani, žive pa že tako dolgo v Ljubljani, da s< od svojih ljubljanskih tovarišev že prav ndi več ne razločujejo. Te zanese kruta usoda na vadno že v prav zgodnji mladosti v mesto kjer jih pa ljubljanski »štot-kindi« prav bri in temeljito oboblajo po svoje. Ko dozore, gle dajo ti »pepčki« najbolj na to, da tudi oni po stanejo moderni, kakor pravi ljubljansk’ pepčki, torej ne v pameti in v razumu, ampal v vseh mogočih budalostih. To so tisti pepčki ki uživajo svojo največjo srečo in blaženost, č< »smejo« sedeti skupaj v kakšni gostilni med »inteligenco«, da ujamejo kaj na uho, s čeinui se lahko pozneje bahajo, kako da so pameln in brihtni — oni...
V Ljubljani je torej tako nekako kakor nr Dunaju: imamo vseučilišče, imamo na kupi šol, dvakrat na kupe pa »pepčkov«. Edina to lažba je še to, da nimamo pepčkov samo mi ampak da je to rod, ki je f az.'-irjen po vsen svetu in je neumrjoč. To je tudi za mene veli ka uteha; če ne bom drugače neumrjoč, bon pa zato, ker sem »pepček«.
Vse šolske potrebščine in knjige
priporoča M. Tičar, Ljubljana
877	Selenburgova	1	in	Sv.	Petra	26
Dnevne vesii
Prihodnja številka »Jugoslovana« izide v torek zjutraj ob navadni uri.
— Radi izkopa ceste za tramvajski tir se bo od torka dalje do preklica zaprl promet na Celovški cesti od cerkve v Sp. Šiški do gostilne Keršič.
— Češkoslovaška in romunska vojaška delegacija na svečanostih t Beogradu. Predsinočnem ob 11. uri je prispela v Beograd češkoslovaška vojaška delegacija, da v imenu bratske češkoslovaške vojske prisostvuje jutrišnjim našim svečanostim. Na čelu degacije je bil načelnik generalnega štaba češkoslovaške vojske general Jan Syrovy v spremstvu generala Elijasa, polkovnika Ingra in majorja Paka. Češkoslovaško delegacijo je sprejel na meji general Sta-nislavljevič z nekaterimi višjimi generalštab-nimi častniki. Na železniški postaji v Beogradu je bila postavljena častna vojaška četa z zastavo in godbo. Na kolodvoru je bil prisoten vojni minister general Hadžič, načelnik generalnega štaba g. Milovanovič, admiral Wiclcerbauser in vsa generaliteta. Tudi s češkoslovaškega poslaništva so bili navzoči višji funkcijonarji. Romunska vojaška delegacija je prispela že včeraj popoldne. Njej na čelu je bil general Sanso-noviči, ki so ga spremljali polkovnik Floresco, polkovnik Posopeanu in nekateri višji častniki. Tudi pri sprejemu romunske delegacije je bil navzoč vojni minister general Hadžič. Včeraj popoldne sta obe delegaciji odšli na Avalo in položili venec na grob neznanega vojaka. Sinoči je priredil načelnik generalnega štaba Milovanovič v hotelu »Srbski kralj« svečan banket na čast romunski in češkoslovaški delegaciji.
— Kongres delegatov Zveze muzikov v Jugoslaviji v Ljubljani. Dne 7. in 8. t. m. se vrši v poslopju Glasbene Matice pod predsedstvom rektorja glasbene akademije v Zagrebu in sedanjega predsednika saveza prol. Lhotke kongres delegatov Zveze muzikov v kraljevini Jugoslaviji, ki bo razpravljal o aktualnih stanovskih zadevah. Pozdravljamo delegate, Jim želimo prijetno bivanje med nami ter mnogo uspeha v njihovem delu.
— Družba sv Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse one, ki se ne morejo udeležiti velike skupščine v Ribnici dne 8. septembra, da pošljejo družbi mesto brzojavnih pozdravov kak dar.
— Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev se vrši dne 8. t. m. na velesejmu v Ljubljani in to ves dan. Posebne komisije bodo ocenile vse igralce in izbrani najboljši igralci bodo ob petih popoldne tekmovali še posebej med seboj za končno prvenstvo. Potek tekme bo gotovo zelo zanimiv. Harmonikarji so razdeljeni v tri skupine in za vsako skupino je določena posebna ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato je tudi zanimanje za tekmo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Legitimacije, ki opravičujejo na polovično voznino v Ljubljano in nazaj, prodajajo po Din SO'— večji denarni zavodi, biljetarne »Putnika« in blagajne vseh večjih postaj Dravske banovine.
— Dve zaušnici v zagrebškem gledališču. V četrtek so igrali v zagrebškem gledališču Prera-dovičevo »Zakonsko komedijo«. Po prvem dejanju je občinstvo slišalo v parterju nenadoma dve — detonaciji — dve pošteni zaušnici. Dve gospodični sta med dejanjem neženirano komentirali naglas dogodke na odru. Gospod pred njima je sikal, toda ni nič pomagalo. Po dejanju jima je pa rekel: Če že hočeta čenčati, pojdita na cesto J Na te besede je gospodična pri solila gospodu zabšnico, gospod ji jo je pa vrnil. Odtod dve «detonaciji».
— Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani oddaja sobe v domu Franje dr. Tavčarjeve v krasnem morskem kopališču — Kraljeviči — postelja 10 Din dnevno. Pojasnila daje g. M. Gašperlinova, Gregorčičeva ulica 7, I. nadstr. od 3.-4. ure popoldne.	374
— Boj za dedščino po umorjeni milijonarki. Lani je bila umorjena v Vel. Bečkereku milijonarka vdova Ana Molnar. Za njeno dedščino se je pravdalo nad 30 sorodnikov. Sodišče je vse milijonsko premoženje prisodilo končno direktorju gledališča v Debrecinu Gezi Kardoszu ln njegovim hčerkam.
— Brezplačna živina za zadruge. Kmetijski minister je odobril 800.000 Din kredita za odkup plemenske živine v okolici zagrebškega mesta. Živina se bo 'brezplačno razdelila med živinorejske zadruge tam, kjer nimajo dobre živine. Prav tako je odobren poldrug milijon dinarjev za odkup plemenske živine v državi.
— Strašna nesreča pri slamoreznici. Iz Žirovnice na Gorenjskem nam sporočajo: Posestnik po domače »Muhovc« in njegova mlada žena, ki je že šest mesecev v blagoslovljenem stanu, sta bila zaposlena z rezanjem slame na slamo-rezni stroj, kojega je žena stregla. Pri tem opravilu je zašla z desno roko predaleč in do
zob, kateri vlečejo slamo pod slamorezne kline, kateri so roko zagrabili in povlekli tako, da so Ji roko stopnjevaje trikrat po komadih v dolžini rezanice odsekali. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico.
— Zagonetno izginotje Beograjčanke. V sredo popoldne je odšla z doma sestra znanega beograjskega advokata gdč. Dana Milenkovič in se doslej še ni vrnila. Njeno tajinstveno izginotje , e razburilo rodbino in številne njene znance v Beogradu. Živela je zelo samotno in je bolehala na srcu. Seboj ni vzela nobenih dokumentov. Bati se je, da si je kje sama končala življenje. — Letonski letalci v Beogradu. Na beograjskem letališču so pristali v treh letalih letonski letalci, ki so na poti po Evropi. Odleteli so iz Rige 30. p. m. na velik krožni let preko srednje Evrope.
— Strašen samomor. Na letališču v Novem Sadu si je končal življenje ruski emigrant Vasilij Makorov. Prerezal si Je z britvijo žile. Ker ni bil takoj mrtev, je napisal še nekaj poslovilnih vrstic in si nato zabodel nož še v srce. Umrl je v bolnici. Policijo je prosil, naj ne raziskuje o vzrokih njegovega samomora.
— Vreme. Lepo vreme traja dalje. Barometer-sko stanje je v državi variralo med 763'3 in 766 2. Barometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 765-4, Maribor 7649, Zagreb 765-3, Beograd 765-5, Skoplje 766 2, Sarajevo 7661, Split 764-3, Rab 763-6. Termometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 14, Maribor 13, Zagreb 15, Beograd 18, Skoplje 16, Sarajevo 13, Split 22 ln Rab 22. Oblačnost v državi je znašala od 0 do 10. Povsod je bilo jasno, le v Ljubljani zjutraj močno megleno. Relativna vlaga je bila od 55% do 90%,v Ljubljani 90%, v Mariboru 85%. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 26 C, najnižja 12-6 C.
Ejuhljcsma
Sprejem nove zastave 40. pešpolka v Ljubljani. — Mestna občina vabi oblastva, urade in javne korporacije kakor tudi kulturna, nacijonalna, humanitarna in druga društva, da se z deputacijami udeleže sprejema nove jugoslovanske zastave 40. pešpolka, ki prispe v Ljubljano v torek 9. t. m. ob 10. uri 6 min. Sprejem bo pred glavnim kolodvorom. Deputacije itd. se zbero najkasneje ob tri-cetrt na deset na licu mesta.
Nedelja, 7. septembra 1930., Regina; pravoslavni :25. avgusta, Bronislava.
Ponedeljek, .8 septembra 1930., Roj. Marijino; pravoslavni: 26. avgusta, Tolimir.
Nočno službo imajo danes lekarne Bahovec, Kongresni trg, U a t a r, Sv. Petra cesta, in Hočevar v Šiški. Jutri pa Sušnik, Marijin trg, in Kuralt, Gosposvetska cesta.
*
■ Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani sporoča rezervnim oficirjem, da prispe 9. septembra ob 10. uri v Ljubljano nova zastava 40. pe-šadijskega polka. Ob tej priliki bo na prostoru pred glavnim kolodvorom svečan sprejem te zastave v prisotnosti vseh trup ljubljanske garnizije. Zveza vabi vse rezervne oficirje, da se
tega sprejema udeleže. Zbirališče pred kinom Ljubljanski Dvor, Kolodvorska ulica, točno ob tričetrt na 10. uro. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani.
■ Gradnja mostu čez Grndaščico na Mirju. Te dni so pričeli z gradnjo betonskega mostu čez Gradaščioo an Mirju. Most bo vodil iz Groharjeve ulice dalje v Trnovo. Gradnjo mostu je prevzela stavbna tvrdka Tomažič. Na tem mestu bodo spremenili in regulirali tudi strugo Gra-daščice, katero so že v začrtani smeri začeli kopati. Ta most je bil zaradi živahnega prometa, ki se je na tem kraju zadnji čas razvil, prav potreben.
■ Preselitev Vzajemne zavarovalnice. V torek, dne 9. septembra bo Vzajemna zavarovalnica že poslovala v novih prostorih v svoji palači na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste poleg glavnega kolodvora.
■ Izletniško-kopalni vlak vozi v nedeljo. Dne
7.	t. m. vozi ob ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl. kol.—Škofja Loka izletniški (kopalni) vlak štev. 922 z odhodom iz Ljubljane glavni kol. ob 18'20 in 8 prihodom v Škofjo Loko ob 14-01. V obratni smeri odhaja izletniški (kopalni) vlak štev. 923 iz Škofje Loke ob 18-10 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 18-58.
■ Tvrdka Tičar za Jadransko stražo. Znana in ugledna tvrdka M. Tičar, trgovina s šolskimi potrebščinami, se je odločila prispevati po 2 para od prodanih šolskih zvezkov za Jadransko stražo. Danes smo prejeli prvi prispevek Din 1000. Iskrena hvala. To patrijotično tvrdko, ki na ta način manifestira jugoslovansko misel, toplo priporočamo. Podpirajte Jadransko stražo.
Modni atelje „Qentlemen“
za moška in damska dela sem preselil iz Šelenburgove 6/1 na Miklošičevo c. 18 (vogal Tavčarjeve)
Priporočam se
‘G. dilede, Jujubljana
■ Mirna Ljubljana. Ljubljana je bila v noči od petka na soboto Izredno mirna in dostojna. Razne godbe so nehale s svojimi prdukcijami že pred določeno policijsko uro. Tudi veselični prostor na velesejmu je bil kmalu po polnoči prav prazen In so nehale vse produkcije.
■ Navijanje cen sadju. Mnogi prodajalci Baja, zlasti orni v mestu in na periferiji, prodajajo sadje visoko nad tržnimi cenami, ki bo običajne na sadnem trgu. Včeraj je bila ovadena na zahtevo nekega gospoda branjevka, ki prodaja sadje na prav prometni ulici, zaradi navijanja cen. Gospod je hotel pri njej kupiti češplje, ki so bile drugače vse oprašene, kaT ne odgovarja mita tržnim sanitetnim predpisom. Za češplje je ta branjevka zahtevala 8 Din kg, dočtm jih prodajajo branjevke na Pogačarjevem trgu od 5 do 6 Din. Proti njej bo vložena na eodišče ovadba zaradi navijanja cen. Branjevka se izgovarja, da se češplje hitro pokvarijo in da bi drugače trpela veliko škodo, če hi jih prodajala pod 8 Din kg. Pripomnimo, da oelo delikatesni trgovci prodajajo češplje po 6 Din. Zanimivo je tudi, da mnogi branjevci nimajo naznačenih cen sadju in drugim predmetom.
Dr.Ražem Joahim, odvetnik v Ljubljani, si dovoljuje sporočiti, da se je pridružil s svojo pisarno odvetniški pisarni dr. Bulovca Antona, odvetnika v Ljubljani v Tavčarjevo ul. 6. — Tel. 34-32
■ Kolesar podrl pešca. Lepi Joško je v petek popoldne kolesaril po Gosposvetski cesti v nekoliko boljšem razpoloženju. Zato je tudi cesto meril ter se z močjo zaletel v nekega gospoda ob strani ceste tako, da ga je podrl. K sreči g. Joško ni pešca poškodoval.
■ Policijski drobiž. Od petka do včeraj je bila aretirana samo neka oseba, ki so jo oblasti že dalj časa zasledovale po tiralici. Drugih aretacij ni bilo. Policijski upravi je bila prjiavljena
OZNANILO I
P. n. obiskovalce jesenske razstave
v Ljubljani vljudno opozarjamo na novo otvorjeno detajlno 380 trgovino z moderno iz~ loženimi elektrotehničnimi predmeti, kakor
vse vrste elektr. svetilk in lu-strov, elektr. aparatov, žarnic in radio-aparatov itd. na
Gosposvetski c. 13 (Kolizej),
katere predmete nudimo po zelo solidnih cenah
»ELEKTROINDUSTRIJA"
Družba z o. z. LJUBLJANA Tel. Int. 2314
večja tatvina obleke, dalje težja telesna poškodba, trpinčenje živali in samo en slučaj kaljenja nočnega miru. Prijavljen je bil tudi M.
S.	zaradi nošenja orožja brez policijskega dovoljenja. Naposled so bile prijavljene razne kršitve, tako 5 kršitev naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 8 prekrškov avtopredpisov in 9 prekrškov cestnopolicijskega reda.
■ Ukraden voz brusača. Na dvorišču Pokojninskega zavoda za privatne nameščence se že od 29. avgusta nahaja voz neznanega brusača nožev. Pravijo, da so ta voz tja zavlekli neznani pobalini, najbrže iz nagajivosti. Mogoče bil odpeljan neznanemu brusaču.
■ Trpinčenje živali. Na Poljanski cesti službujoči stražnik je prijavil policijski upravi šoferja in posetnika F. Š., ki je v tovornem avtomobilu vozil 18 telet,dočim je normalno prostora samo za 10 komadov. Š. je bil prijavljen zaradi trpinčenja živali. Teleta so bila namenjena za mestno klavnico.
■ Dražba najdenih predmetov. Direkcija državnih železnic razglaša, da bo javna dražba najdenih predmetov 11. septembra ob 9. uri na postaji Ljubljana gl. kolodvor.
'Mavibos
Rezervnim častnikom in bojevni* nikom
Maribor, 6. septembra.
. Udruženje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor v Mariboru, poziva vse svoje člane, da se udeleže svečanega sprejema polkovne zastave 45. pešpolka dne 9. septembra t. 1. na tukajšnjem glavnem kolodvoru, bodisi v uniformi( kakor običajno z belimi rokavicami in z ešarpo), bodisi v civilni obleki temne barve z društvenim znakom.
Zbor ob 11-10, pri zboru gg. aktivnih častnikov med 1. in 2. bataljonom na Aleksandrovi cesti v višini kavarne »Evropa«. Po svečanem sprejemu se razvije po mestu povorka, katere naj se g, rez. častniki tudi udeleže.
; Za popoldansko svečanost v prostorih vojašnice v Melju bo dal potrebna obvestila podpredsednik udruženja dne 9. t. m. na kraju ustmeno, ker je program spremenjen.
Obenem se gg. rez. častniki že danes opozarjajo na krstno slavo udruženja, ki bo 15. t. m. ob pol 11. uri na Trgu svobode. Podrobno obvestilo bo sledilo v časopisju.
Podpredsednik.
m Proslava rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je proslavil Maribor na izredno svečan način. na vse zgodaj so s Tezna grmeli topovi, mestne ulice so se olele v tisoče državnih zastav. Dop.ldne s bile v stolnici, pravoslavni kapeli in protestantovski cerkvi slovesne službe božje, katerim so prisostvovali zastopniki vsot uradov, oblasti, vojske, rezervni častniki itd. Po maši je ^>il vpis v knjigo za čestitke, zvečer pa zabava uslužbencev finančne kontrole.
m Narodna slavnost v Št. liju v Slov. goricah jutri 8. septembra na praznik popoldne bo ob vsakem vremenu. Vabimo še enkrat narodno občinstvo, da se udeleži te pomembne slavnosti na naši meji. Omenjamo, da je udeležbo prijavilo veliko število društev iz Maribora in okoliee. Tudi zadeva glede Sokola je urejena. Sokolska župa in Sokol v Št. liju sta sama sporočila, da sta bila povabljena tako, kakor druga društva. Za Mariborčane in okoličane je iz Maribora in Pesnice ugodna zveza z osebnim vlakom, ki vozi točno ob 15.30 z glavnega kolodvora in se ob 20. uri zvečer vrača iz Št. lija. Mestni avtobus bo ta dan vozil iz Maribora v Št. Ilj ob 13., 14 in 15. uri popoldne, a vračal se bo prvi ob 18. uri, tako da dobijo udeleženci iz drugih krajev zvečer v Mariboru zvezo z vlaki. Št. Ilj se pripravlja, da svečano sprejme goste iz Maribora in okolice. Mladina pripravlja slavoloke in zelenje. Domača župnija in okoliške se bodo udeležile v velikem številu pomembne dvajsetletnice. Vabimo rodoljube brez razlike, da se udeležijo.
m Pevski zbor Glasbene Matice bo imel v torek prvi sestanek in vajo. Ob tej priliki bo tudi prva revija novega zbora.
m Promenadni koncert. Danes v nedeljo in jutri v ponedeljek je med 11. in 12. uro v Mestnem parku proemnadni koneret. Svira vojaška godba.
ADVOKATA
Dr. JOSIP HACIN in Dr. JOSIP SAJOVIC preselita svojo pisarno
Z dnem 9. septembra Iz Kolodvorske ulice št. 8 v prvo nadstropje poslopja
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE
na vogal ALEKSANDROVE CESTE in BEETHOVNOVE ULICE
368	(vhod	iz	Beethovnove	ulice)
876
Novo otvorjonl
zobmi	atelje
Bruckner Lambert Sledu
Sprejema vsak dan od 1/t9h do 12h in od 7s3h Grajska cesta 182 do 5h popoldne. Ob nedeljah In praznikih samo dopoldne.
m Udruženje jugoslovanskih železničarjev v Mariboru poziva vse svoje člane, da se udeležijo danes ob 930 dopoldne sprejema narodnega delavstva na glavni postaji, ob 10. url pa kongresa v Narodnem domu.
.n Zboljšana hrana r Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 8 30, v B razredu Din 12 30, v C razredu Din 14-30. Priglašajte se!
m Okrajni odbor (starešinstvo) bo imel prihodnjo sejo v sredo 10. t. m. Zboroval bo skupno s pripravljalnim odborom za gradnjo mostu pri Dupleku, da določi dan in spored slavnostne otvoritve in blagoslovitve novega mostu.
m Prošnja. Izgubil sem zvezek z zgodovinskimi, zemljepisnimi in narondopisnimi beležkami o Prekmurju. Vsebina je navedena po posameznih točkah, tako da ni uporabna za nikogar, za mene pa predstavlja bogato gradivo, zalo vljudno prosim, da ga najditelj proti nagradi odda v Studijski knjižnici ali pa na Državnem moškem učiteljišču. Profesor Fran Baš.
m Produkcije prof. Strohschneiderja na žici so včeraj odpadle in jih tudi danes v nedeljo ne bo, ker se je profesor prehladil.
m Strojniki in kurjači, člani tukajšnje podružnice osrednjega društva, zborujejo danes dopoldne pri »Belem zajcu« v Melju.
m Mariborska počasnost. Lepo je bil okrašen Maribor na predvečer rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Pelra. Zlasti po glavnih ulicah so bile V30 hiše v zastavah. Ne moremo pa razumeti, da so na svojo dolžnost pozabili baš nekateri slovenski hišni posestniki in pri-capljali za drugimi šele včeraj v soboto. In vendar bi morali biti prvil m Tvornica »Metra« se preuredi v tvornico za svilo. Tvornica trakov in pramenov »Metra« s sedežem v Ljubljani je imela tudi v Mariboru svoje podjetje.
m Nameravana povorka udeležencev delavskega kongresa danes dopoldne z glavnega kolodvora do Narodnega doma je odpovedana. Svirala tudi ne bo godba.
m Športna desetletnica. SK Svoboda v Mariboru bo slavila dne 14. t. m. svojo desetletnico. Sodelovalo bo 6 klubov.
m Nov denarni zavod. Tukajšnji delavci eo ustanovili te dni svoj denarni zavod Štajersko hranilnico in posojilnico, ki je pričela poslovati v Zadružnem domu na Rotovškem trgu.
m Lekarniška služba. Lekarniško nočno službo ima od danes v nedeljo opoldne do nedelje <4. t. m. opoldne lekarna Vladovič »Pri zamorcu« v Gosposki ulici.
Cel#e
* Svečana služba božja ob priliki prestolonaslednikovega rojstnega dne. Včeraj na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je bilo vse mesto v zastavah. Ob 9. uri so odpeli v žup-nicerkvi sv. Danijela svečan »Tebe Boga hvalimo«. To je bilo prvič, da so to zahvalno molitev po novem slovenskem obredniku opravili in je to dejstvo izzvalo zelo ugoden vtis. Službi božji je prisostvoval komandant vojnega okrožja g. polkovnik Pur id z oficirskim zborom, rezervni oficirji, uradniki srezkega načelstva z načelnikom g. Hubadom v svojih ličnih novih uniformah, predstavniki drugih uradov ter mnogo občinstva. Služba božja se je vršila tudi v pravoslavni kapeli ter v evangelijski cerkvi.
* Sokolsko društvo v Celju se udeleži spre-jema nove polkovne zastave v torek v slavnostnem kroju s praporom. Sprejema naj se udeležijo vsi bratje, ki imajo kroj. Zbirališče v torek ob 9. dopoldan na dvorišču mestne osnovne šole.
* Odbor Narodne odbrane v Celju poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeleže svečanega sprejema polkovne zasiave.
* Trgovine na jutrišnji praznik. Ker se nas je iz vrst občinstva v zadnjih dneh mnogo vprašalo, smo se informirali in zvedeli, da ostanejo trgovine v Celju jutri na praznik ves dan za-j -!(?. — Brivnice bodo na praznik 8. septembra ves dan zaprte.
* Godbeno društvo železničarjev, edina in agilna celjska godba, ki vedno in posovod razveseljuje Celjane, ima danes svojo tombolo.
* Premestitve v davčni službi. Po službeni potrebi je postavljen za davčnega inšpektorja v Celju g. Janko Stanič iz Brežic, za davčnega kontrolorja v Brežicah pa g. Karlo Grah iz Celja.
* Planilo banovinske davščine od hiš, ki so po čl. 32 t. 15 zakona o neposrednih davkih proste državnega davka (zgradarine). Po §§ 57 do 63 uredbe o banovinskih davščinah se mora od vseh teh poslopij plačati banovinska davščina. S to davščino so obdavščene le hiše, ki služijo kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje. Vsi v poštev prihajajoči občine Celje okolica na Bregu, kjer se takoj plača predpisana davščina. Kdor opusti prijavo, se mu bo davščina uradno odmerila z 10% pribitkom, razen tega pa bo še kaznovan z denarno kaznijo do Din 1000-—.
* Za spomenik Srečka Puncerja bo Sokolsko društvo v Celju v prihodnjih dneh nabiralo prostovoljne prispevke in prosimo našo javnost, da sodeluje pri akciji. Tudi tu naj bo dokazano, da znamo ceniti žrtev mladega idealista, ki je junaško padel za svobodo južne Koroške!
* Srebrna poroka. Lastnik vobče znane trgovine v Aleksandrovi ulici g. Alojz Fabian in njegova soproga ga. Marija praznujeta jutri srebrno poroko. Čestitamo!
* Mestna knjižnica je v mesecu avgustu izposodila 446 strankam 2195 knjig.
* Oddaja semenske rži semenogojske postaje v Beltincih. Kr. banska uprava bo razdelila med kmetovalce tukajšnjega sreza 3000 kg take rži po 2 Din za kg. Drugi natančnejši pogoji se
Izvedo v pisarni občine Celje okolica na Bregu, kjer naj se interesenti zglase do 9. septembra t. 1.
* Dela za javno kuhinjo v Delavski zbornici lepo napredujejo. Te dni instalirajo plinske cevi; vse kuhanje se bo namreč vršilo na plin. V kakih 14 dneh bo kuhinja že delovala.
• Pobalinstvo je to, kar si dovoljujejo nekateri proti oni bolni ženski, o kateri smo pred kratkem pisali.^ Čim se omenjena ženska kje prikaže, začno žvižgati za njo in jo izzivati, nakar ona z vpitjem odgovarja tako, da je vse mesto^ pokonci. V petek zvečer pa jo je neki Matevž D. le skupil. V vinjenem stanju se je spravil pod okno te ženske v Kapucinski ulici in jo je izzival, pa ga je policija prijela.
Prodaja lesa iz mestnega gozda. Dodatno k razglasu o prodaji bukovine razglaša mestno načelstvo, da bo občina prodala tudi izredčen pridobljeni smrekov les do 9 cm debeline na drobnem koncu, v kolikor je sposoben za stavbeni les. Prodaja se vrši na dražbi in so po-^oji^ razvidni na oglasni deski mestnega na-
maž Klinar. Zadnji papeži in misijonstvo: prof. dr. Hulenič. Razmah misijonstva v sedanjosti: mgr. Andre Boucher.
Popoldne izlet za udeležence tujce na Bled.
15'00: Zborovanje učiteljev v Unionu.
16 00: Misijonska prireditev Marijinih družb na Rakovniku.
20 00: Calderon: Skrivnost sv. maše v dramskem gledališču. Oceanija v slikah, skiopt. predavanje: gdč. Alma Karlin. Hotel Union.
Torek, dne 9. icptembra
8 00: Slavnostno zborovanje v hotelu Union. Misijonski problem v Indiji: p. A. Vath S. J. Vsesplošni značaj misijonski v krščanstvu: prof. dr. J. Steffes. Pomen misijonstva za civilizacijo: monsig. Ur"- lini. Heroizem misijonarjev: M. Ed. de
ZNANSTvi^A AKADEMIJA V UNIONU
15 00: Otvoritev akademije: prof. dr. J. Schmid-lin. Zgodovina misijonstva: p. Otto Maas O. S. Fr. Misijonstvo in veroslovje: prof. dr. A. Cahs.
2000: Japonska v slikah, skiopt. predavanje i p. Ogihara S. J. (Japonec.)
Sreda, dne 10. leptembra
8'00: Misiologija: prof. p. Charles S. J. Mi-lijografija: p. Freitag S. V. D. Misijonstvo v Juž. Ameriki med Indijanci po 1. 1568: p. Ant. Irala S. J. (Spanec.) Misijonstvo in sv. pismo: prof. dr. A. Hamvas.
15 00: Misijonsko pravo: prof. dr. Bierbaum Krščanstvo in budizem: dr. Vilko Fajdiga.
18'00: Slavnostni zaključek.
20’00: Siam v slikah, skiopt. predavanje v Unio-ne: ing. Ferdo Lupša.
Gjleeiališče
OPERA
Danes v nedeljo, dne 7. t. m. se poje velika opera nemškega klasika Wagnerja »Lohengrin« I g. Marčecem v naslovni partiji. Elso poje prvič na našem odru odlična dramatična sopra-nistinja ga. I. Juranič. Dalje sodelujejo naši pevci: gg. Primožič, Betetto, Grba, ga. Thierry itd. Nastopi pomnožen operni zbor. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj Polič.
DRAMA
Calderonova drama »Skrivnost sv. maše< se vprizori v ljubljanski drami danes popoldne ob 16. uri in v ponedeljek zvečer ob 20. uri. Drama se vprizori ob priliki, misijonskega kongresa, ki se vrši te dni v našem mestu. Veljajo znižane dramske cene. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi in pred začetkom predstave v dramskem gledališču.
Zanimanje inozemstva za naš les
-Šesti dan gozdarske in lovske razstave
Ljubljana, 6. septembra.
Včeraj so obiskali gozdarsko in lovsko razstavo v Ljubljani francoski gostje, ki so bili na letovišču na Bledu. Večina njih je bila Parižanov. Zanimali so se zlasti za preproge in jih precej nakupili. Upravi velesejma so bili najavljeni danes tudi češkoslovaški in belgijski strokovnjaki, ki bodo dospeli te dni v Ljubljano in si ogledali lovsko in gozdarsko razstavo.
Danes je prišlo na razstavo izredno mnogo interesentov iz inozemstva za naš les. Na žalost na razstavi niso mogli zadovoljiti njihovim željam, ker je letos gozdarska razstava z lesom bolj slabo založena, pač pa so jih napotili k raznim večjim lesnim tvrdkam v ^Ljubljani.
Tekma harmonikarjev
Za tekmo harmonikarjev, ki bo jutri od 8. ure naprej, vlada veliko zanimanje. Prijavilo se je že večje število tekmecev, kar je tembolj razveseljivo, saj je harmonika nekak naš narodni instrument in si tujci našega človeka v narodni noši brez harmonike ne morejo predstavljati. Danes popoldne bo glavna izbirna tekma na prostoru sejmskega kina. Gostje ji bodo mogli prisostvovati za malenkostno vstopnino.
Zanimanje za industrijske izdelke
Oglaša se tudi vedno več kupcSv za industrijske izdelke, zlasti za raznovrstne stroje, za pisalne stroje, pletilne stroje in vse izdelke gra-mofonije in radiofonije. Gramofonske tvrdke so prodale skoro rekordno število najnovejših vpo-gljivih Homocord plošč. Kakor pri vsaki prireditvi na velesejmu, delajo tudi letos dobre kupčije prodajalci v zunanjih kojah z raznimi praktičnimi novostmi.
nepopisni bolesti naznanjamo vsem prijateljem ln znancem, da je odšel za vedno od nas najin ljubljenček in ponos, najin sinček edinče k
LEOTEK
ter se podal med vrstnike krilatce.
Pri tej priliki Izrekava najino veliko zahvalo gospodoma primar-jema dr. Dragašu in dr. Minafu, katera sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da olajšata najinemu malemu Leotku strašno trpljenje.
Mr. Ph. Leo in Lidija Baho i ec 897	ter	sestrica	Lea Bahovec.
Z beograjskih svečanosti
Otfvoriiev misijonskega kongresa
Snoči oto 18. uri je bil svečano otvorjen VII. mednarodni akademski misijonski kongres v veliki dvorani hotela Union ob navzočnosti mnogih cerkvenih dostojanstvenikov in zastopnikov civilnih oblasti. Zapažeei so bili pred vsem papežev nuncij na našem dvoru dr. Her-meliodor Pclegrinetti, eagrebški nadškof dir. A. Bauer, mariborski škof dr. Tomažič, unijat-sku škof dr. Nyaradi in ljubljanski škof dr. Rožman, zastopnik bana dr. Stare, predsednik vlš. dež. sodišča dr. Rogina, zastopnik občine dr. Zarnik, francoski konzul Neuville in belgijski konzul Dular. Kongres je s kratkim nagovorom otvoril škof dr. Rožman, nakar je bil izvoljen kongresni odbor, ki mu predseduje prof. dr. Ivan Grafenauer. Nato je povzel besedo papeški nuncij Pelegrinetti, ki je v lepem francoskem govoru povdarjal zasluge Slovanov za misijonsko in v obče katoliško idejo. Za njiim je v imenu bana pozdravil zborovalce dr. Stare, nakar so še govorili v imenu rektorja univerze dr. Lulynan, japonski zastopnik p. Ogihara, zastopnik občine dr. Zarnik, zastopnik mednarodnega instituta za misijonsko znanost v MiVnstru p. Kilgcr, poljski zastopnik gospod Kovralski, belgijski zastopnik gospod Charles, zastopnik Švice in Pax Romane prof. Rossel in končno zagrebški nadškof dr. Bauer, ki je v imenu jugoslovanskega episko-
pata pozdravil kongres, nakar je univ. prof. dr. Ehrlich zaključil otvoritveno zborovanje.
Spored kongresa:
Nedelja, dne 7. sept.
7 00: Sv. Liturgija po vzh. obredu v frančiškanski _ cerkvi. (Prevz. škof Njarad.)
8 00: Pontifikalna sv. maša v itolnici. (Njeg. Ekscel. Hermenegild Pellegrinetti.) Pridiguje prevsv. škof dr. Tomažič.
9‘30: Slavnostno zborovanje v hotelu Union. Misijonstvo in svetovni mir: dr. J. Leskovar; Misijonstvo in tisk: p. Gian Carlo Castagna, misijonar na Japonskem. Slovani in misijonstvo: p. W. Turowski.
15 00: Za akademike in naobražence (v hotelu Union). Misijonsko gibanje med akademiki: prof. Charles S. J. Misijonstvo in univerze med pogani: p. dr. Thauren. Misjonske dolžnosti našega izobraženstva: dr. Drago čepulič.
16 00: Calderon: Skrivnost »v. maše v dramskem gledališču.
18'00: Misijonska pridiga v stolnici. Govori Japonec, p. Ogihara S. J.
20‘00: Misijonska akademija v hotelu Union. (Prosvetna zveza.)
Ponedeljek, dne 8. sept.
8’00: Pontifikalna sv. maša v stolnici. (Prevzv. nadškof dr. Ante Bauer.)
9’30: Slavnostno zborovanje v Unionu. Misijonski problem Vzh. Azije: prof. dr. J. Schinidlin. Stoletnica misijonarja škofa Barage: kan. dr. To-
Defile baterije brambnih topov proti zrakoplovom in aeroplanom.
172	Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova c. 8
Nesmiselno
in (asu neprimerna je kupovati manufak-turno blago za gotovino zato, ker Vam mi
kreditiramo
brez vsakih formalnosti. — Poselite nas v trgovini. Zahtevajte potnika.
Delile baterije težkih 805 nun moinarjev.
Coka
Za rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika
Petra si je nadela Škofja Loka svečano lice; mesto je bilo v državnih zastavah. Ob 8. uri je opravil v župni cerkvi sv. Jakoba sv. mašo s cerkvenimi molitvami župnik g. Podbevšek ob navzočnosti predstavnikov državnih, samoupravnih in vojaških oblastev, šolske mladine, zastopnikov Sokola s praporom, LSV, drugih društev in dokaj ostalega občinstva. Okoli cerkve je bil postiran bataljon 52. pešpolka pod komando podpolkovnika Bakiča. Po državni himni so se zbrali predstavniki uradov z oficirskim zborom na Glavnem trgu, kjer se je vršil mimo polkovnika Luliča in ostalih odličnih osebnosti ob zvokih trobentačev vrlo lepo uspeli mimohod škofjeloške garnizije.
Zveza slovenskih vojakov ima občni zbor v ponedeljek 8. t. m. po službi božji, ki jo daruje kurat Bonač Franc ob pol osmi uri v župni cerkvi. Dnevni red običajen.
Škofjeloški nogometaši nastopijo v ponedeljek ob 16. uri proti SK Orkan iz Ljubljane na letnem sokolskem telovadišču. Prijatelji športa toplo vabljeni.
Jetnišnica prazna. Kar se ne zgodi ravno velikokrat, je sedaj resnica, škofjeloški zapori nimajo jetnikov in so prazni že ves pretekli teden. Bele zastave, ki bi to oznanjala, sicer ni, a vendar je pojav razveseljiv.
Kamnik
Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je proslavil v Kamniku v nadžupni cerkvi na Šutni s slovesno službo božjo ob 9. uri, katere so se udeležili v polnem številu zastopniki vojaških in civilnih oblasti, nadalje zastopniki društev, šolska mladina in številno občinstvo. Na vseh poslopjih so bile razobešene državne trobojnice.
Osebna vest. Mestni župan g. Kratnar je odšel na daljši dopust. Zastopa ga podžupan g. Stergar.
Zopet pretepi na žegnanju. Kakor izgleda, pretepi na žegnanjih ne bodo prenehali prej, dokler oblast ne prepove točenja alkoholnih pijač ob takih prilikah. V nedeljo je bilo žegna-nje na Vrhpoljah pri Kamniku. V neki gostilni je prišlo med fanti do krvavega pretepa, tako da sta morala dva iskati zdravniško pomoč.
Šolski vlak. S 3. septembrom je pričel voziti na progi Kamnik—Ljubljana zopet šolski vlak, ki odhaja ob 6-25 iz Kamnika in prihaja v Ljubljano ob 742.
Pričetek šolskega leta. Na kamniški šestraz-redni snovni šoli se je pričelo novo šolsko leto v sredo, 3. septembra z mašo, katere se je udeležilo 170 dečkov in 140 deklic, na meščanski šoli pri uršulinkah v Mekinjah pa v četrtek
4.	septembra.
Osebna vest. Zdravnica ga. dr. Elza Soss je s 1. septembrom opustila izvrševanje zdravniške prakse v Kamniku in odpotuje v kratkem v inozemstvo, kjer bo nadaljevala študije.
Makek
Sokol Rakek-Vnec bo danes dne 7. t. m. s Kolašicami priredil veselico v prostorih Sokolskega doma v prid Kola jugoslovanskih sester.
Gasilsko veselico priredi v Ivanjem selu ta-mošnje gasilsko društvo. Veselica bo pri gostilničarju g. Matičiču.
Komisijski ogled za skupno občinsko perišče se je vršil v torek na vaški lokvi. To perišče bodo zgradili zato, da bodo vsaj nekoliko razbremenili vodovod, ki je bil radi velike porabe vode že večkrat po cele dneve zaprt.
Mol edioršica
Zgrešil cilj! Pred domom »Katoliškega izobraževalnega društva« so cementirali. V soseščini se je splašil konj in pridrvel ravno na tlak. Izmed delavcev je eden zalučal kamen proti konju, zadel je pa v čelo malega dečka, stoječega onkraj ceste.
Nesreča pri delu. Pri mlatenju obila je dobil v stroj roko Ivan Turk in mu zmečkalo mezinec desne roke.
JVovo mesio
Osebna vest. Novomcščanka operna pevka gdč. Zora Ropasova, ki se je leto dni mudila na turneji v Združenih državah severoameriških, kjer je žela mnogo slave in časti, se je te dni vrnila v svoj domači kraj. Pozdravljena in dobrodošla!
Olepševalno društvo, ki skupno z Obrtnim dni štvom priredi v nedeljo veliko veselico v prostorih hotela Windischer, opozarja na bvojo Jiri-reditev z veliko reklamno desko sredi trga kraljeviča Petra.
Prenovljena bolnica. Usmiljeni bratje v Kmdiji se niso strašili truda in stroškov in so svojo obsežno dvonadstropno bolnico v vseh notranjih prostorih na novo prepleskali, hodnike in nekatere sobe z belim cmajl-lakom, da izgleda bolnicp nova in prijetna.
Griža je pričela razsajati po novomeškem srezu. Moška bolnica je že sprejela pet bolnikov. Jeseni, ob času zrelega sadja, je snaga posebno na mestu. Uživajte čisto in zrelo sadje!
Naše ceste so se oskrbele 8 številnimi kupi »šodra«, kamenja, ki jih bo jeseni tlakovalo in pripravljalo za pomlad. Ti mnogi kupi pa neverjetno ovirajo promet. Ceste že itak niso kdo ve kako široke, potem pa še tak kup ne baš na robu ceste, pa je tretjina voznega prostora nerabna. Osobito na ovinkih je zato nevarno. Na Cikavi so kupi že prevoženi, kamenje mestoma od voz raztreseno. V interesu vurnosti in pospeševanja prometa naj bi se s temi kupi kako ukrenilo, da ne bodo ovirali prometa in ogrožali življenja potnikov.
Žigosanje meril in pregled vseh priprav za merjenje se vrši v v Novem mestu št. 47 od 18. do
27.	septembra od 8. do 12. dop. in od 2. do 5. popoldne.
Pri sekanju drv je mesto po polenu vsekal v levo zapetsje 19-letni krojaški vajenec Lojze Pavlin iz Pristave pri St. Jerneju.
Na Žalostni gori pri Mokronogu je baje po pomoti dobil sunek z nožem Nace Zagorc, 19-lctni posestnikov sin iz Gor. Vrhpolja.
Nesreča. Sedemletnemu dečku Filipu Klemenčiču je v igri drug deček po nesreči vrgel pesek v oči, da je moral mali Filip v bolnico.
Koso je brusil kočar Matija Ovsec iz Dolža, roka mu je zdrsnila in zadel je z dlanjo leve roke ob rezilo in se globoko vrezal.
Štirikrat obstreljeni izvošček Ivan Kondrič, ki je pred nekaj dnevi tako nesrečno naletel v Št. Petru, se v bolnici počuti bolje in se bo predvidoma izlizal.
Napad. Zidarski pomočnik France Sladič iz Mokronoga se je vračal z dela domov. Pred hišo, kjer stanuje, ga je nenadno napadel neki brezposelni delavec in ga tako obdelal, da so ga z avtomobilom pripeljali v kandijsko bolnico.
Žrtve tepeža. Na gasilski veselici je prišlo do prerekanja in kmalu nato tudi do tepeža. Štruklja Ludvika, pos. sina iz Brega pri Št. Rupertu je nekdo nahrulil in takoj za tem sunil z nožem. V trenutku je bila cela gruča fantov skupaj in iz meteža so odnesli poleg Štruklja še Franceta Go-leta, 19-letnega dninarja iz Vrba pri Št. Rupertu ter 30-letnega dninarja Jožeta Zobca iz Boštajna. Zadnji je prav posebno težko ranjen po životu in osobito po glavi, da je dvomljivo, če bo ostal pri življenju.
Kopalna sezona pri nas še dolgo ni pri kraju. Krka je baš prijetna, solnce pa tako toplo, da so vsi bregovi živi kot poleti. In čolnarenje po Krki je zdaj pravi užitek. Lepa je naša dolinal
Kočev/e
Jesenski pridelki. Kmetje so začeli kopati krompir, ki ga je letos precej manj kakor lani. Pravijo, da zgodnji krompir rad gnije. Za koruzo in fižol je treba že precej solnca, sicer ne bosta dozorela. Temu je krivo letošnje deževje, toda lepi jesenski dnevi bodo morda ev. škodo popravili. Zelje kaže lepo, dočim krme za prašiče ne bo veliko. O sadju smo že poročali, da ga je silno malo. Posebno češpelj pogrešajo kmetje, ker so z njimi kuhali žganje.
Vprizoritev Gogoljeve »Ženitve*. Po dolgem času pridemo Kočevarji zopet do dramske predstave, ki jo bo v sredo 10. t. m. ob 20. uri vpri-zorilo Akademsko društvo v Kočevju in sicer v dvorani hotela »Trst«. Celo preteklo zimo sta bili v Kočevju vsega skupaj dve predstavi, ena akademikov, druga »Sokola« — torej precejšnja kulturna suša. Zato mislimo, da bo Gogoljeva komedija vsem dobrodošla. Predstava se bo ponovila v sredo 17. t. m.
Poklonitvena deputacija. Pred dnevi je odpotovala V Beograd deputacija Dijaškega doma v Kočevju. Vodi jo predsednik odbora dr. Ivan Sajovic. Namen poti v Beograd je poklonitev gg. ministrskemu predsedniku in prosvetnemu ministru.
Čilija
Gasilska veselica bo danes popoldne na nogometnem prostoru pri Švarcovi hosti.
Hajduštvo. V občini Dole pri Litiji se ze 4 tedne potika po gozdovih 23-letni Peter Avbelj, delavec iy Dol doma. Je izredno majhne postave in slaboten. Preživlja se s tatvinami. Vlomil je že na štirih mestih in pokradel različnega blaga za okoli 700 Din vrednosti.
Mraslnik
Ponesrečil se je pri gradnji nove separacije Dukičev delavec Hrvat Kotnik. Padel je precej globoko ter si polomil več reber. Nezavestnega so pren prenesli v bolnico, vendar je upanje, da bo okreval.
Preselitev. Gospod Alojzij Štraus je preselil svojo trgovino iz Bantanove hiše v svojo hišo v neposredni bližini Riklnovega mostu.
jEaejorjo
Kolesarska neprcvinost. Preteklo nedeljo je vozil rudar Jakob Grošelj iz Podkraja proti Iz. lakom po lepi cesti z veliko brzino. Na ovinku, kjer zmanjša vsak oprezen kolesar brzino in pozvoni, se je zaletel kolesar z vso silo v 11-let-no Marijo Uranič in jo podrl. Kolesar je dobil le nekaj malih prask, a hujše je bilo z deklico; dobila je več poškodb po telesu in zlomilo ji je tudi desno nogo. Prvo pomoč ji je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Tomo Zamik, kateri je odredil prevoz ponesrečene v ljubljansko bolnico.
Kaj vse kradejo, Poznani A. J. iz Bevškega je odnesel te dneve iz Trbovelj tri tračnice ter jih je skril pri nekem kinetu na Zeleni travi, hoteč napraviti z njimi dobro kupčijo. Istočasno je zmanjkalo tudi Maroltu v Bevškem precej orodja, katero je tat je tat skril s tem, da ga je zakopal. Po večdnevnem poizvedovanju se je Maroltu posrečilo izvohati tatu v osebi'istega A. J., katerega je ovadil orožništvu.
Pretep na Jablani. Preteklo nedeljo je bila cerkvena slavnost na Jablani; je to mala cerkvica na precej visokem griču v zagorskem zaledju in spada pod št. lampersko faro. Le enkrat v letu in tona angeljsko nedeljo je tam maša, h kateri pride običajno mnogo kmetskega ljudstva iz bližnjih krajev. Tudi prejšnja nedeljo je bilo zbrano precej ljudstva in bi mogoče vse lepo izteklo, da ni prišlo vmes nekaj vročekrvnih fantov iz Toplic. Kmalu popoldne so se počeli prerekati —vzrok so bila seveda dekleta — in kmalu je nastal pravcati dirndaj, med katerim so padale batine na vse strani. Težjih poškodb ni dobil nihče, samo Vinko P. iz Toplic je zgubil v tepežu en zob, kar ga bo za drugič najbrž spametovalo.
2z?2>cv2/e
Visok obisk. Včeraj se je pripeljal v Trbovlje načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Savič. V spremstvu generalnega ravnatelja g. Skubeca in rudniškega ravnatelja si je ogledal nekatere rudniške naprave.
Cepljenje proti škrlatniki. Razglas občine v tej zadevi se spreminja v toliko, da se vrši cepljenje za izvenšolsko deco v petek, dne 12.
t m. od 2. do 6. ure v Delavskem domu in v soboto 13. t. m. od 2. do 6. ure v Društevem domu.
Banovinska davščina na hiše. Županstvo razglaša na podlagi odloka kr. banske uprave, da se mora po §§ 57—63 uredbe o banovinskih davščinah od vseh hiš, ki so po čl 32, točki 15, zakona o neposrednih davkih proste državnega hišnega davka (zgradarine), plačevati banovinska davščina.
Izlet planinskega društva v Trbovljah. Po-družmioa planinskega društva v Trbovljah priredi danes in jutri izlet na Triglav. Odhod je dne 6. septembra ob tal uri popoldne, povratek pa 8. septembra ob 11. uri zvečer. Kdor se želi priključiti izletnikom, naj se javi pri učitelju g. Begu. Polovična vožnja je dovoljena, če se zbere skupina 10 izletnikov.
Cerkvena proslava rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je vršila včeraj 6. septembra ob 9. url v tukajšnji farni cerkvi Sv. Martina.
Sokolska tombola v Trbovljah. Vsakoletna tombola Sokola Trbovlje, ki je postala ravno vsled tega že jako popularna med vsemi sloji prebivalstva naše doline, bo danes v nedeljo
7. septembra ob 2. uri popoldne na letnem telovadišču za Sokolskim domom. Letošnja tombola, ki prekaša vsled svojih dragocenih dobitkov, katerih je preko 700, vse dosedanje, je predmet živahnega razgovora.
Slov. Mislvica
Karambol avtomobila s kravami. V petek proti večeru je vozila svoj avtomobil gospa Einfalb. Ko je zavila okoli vogala pri Gasilskem domu, se je nenadoma znašla med kravami tukajšnjega samostana. Ker je krenila naglo na stran in voz močno zavrla, ni bilo hujše nesreče.
Danes vsi na Tinje k slovesni ustanovitvi
Sokolskega društva. Odhod telovadcev in članov iz Slov. Bistrice ob 12. uri. Člani, ki posedajo kroje, naj se udeleže te slavnosti v krojih.
Sezona za jabolka je v največjem razmahu. Vsak dan pripeljejo okoliški kmetje več desetin vozov jabolk na postajo v Slov. Bistrico. Se večji pa je promet na Pragerskem, kjer naložijo v vagone vsak dan več sto vozov jabolk.
Grozdje se je pojavilo na našem trgu, sicer je še drago, prodajajo ga po 12 Din kg.
Krško
Popoldne na gasilsko veselico 'VjpTelikem Podlogu bo prevažalo avtopodjetje »Kos« po-setniike z avtobusom poljubno med Zatonom in veseličnim prostorom.
Gradbena dela vodovoda v vasi Ravno naglo napredujejo. Iz rezerva rja bo speljana voda 120 metrov daleč v vas, napravili bodo dvoje korit za napajanje in večji odprt rezervar z vodo za slučaj požara. Naprava bo stala brez del in voženj, Id jih brezplačno oskrbe interesenti sami, okoli 25.000 Din, ki jo subvencijo-nira kr. banska uprava in hiigijenski zavod, katerima bodo vaščani vedno hvaležni.
Prelaganje klancev na cesti Krško—Sv. Duh se pridno nadaljuje. Kr. banski upravi bo s tem delom uspela velikanska pridobitev za krške vinorodne gorice, ki dobe s tem nadvse ugodno prometno izhodišče v Krško in k železnici.
Mnogo lesa je že prenesel preko Save samo letos naš most, okrog 10 vagonov dnevno in v nekaj mesecih za okoli 1500 vagonov. Ubogi ■most, naša lesena korenina, je že ves sfrljužen.
Trgatev. Po določilu zakona o vinu je na predloge občin iz vinogradnik krajev, kmetijskih odborov in vinarskih strokovnjakov določen letos začetek časa trgatve, in sicer za bele vrste grozdja s 1. oktobrom, ostale vrste pa s
8. oktobrom. — Predčasno trganje grozdja za pripravljanje vina je strogo prepovedano,
Brežice
Zgoden začetek gledaliških predstav. Danes 7. t. m. in jutri 8. t. m. otvorita dve društvi svojo gledališko sezono. Olie društvi sta si izbrali same veseloigre. Prosvetno društvo na Čatežu priredi danes 7. sept ob 3. url popoldne dve veseloigri »Ne kliči vraga« in »Lažizdravnika«. Čisti dobiček se bo daroval fondu za nabavo novih zvonov. Prostovoljno gasilno društvo v Ločah pa vprizori 8. septembra ob 3. uri komedijo »Stari in mladi« v prostorih gospoda Kovačiča v Dobovi. Čisti dobiček za nabavo novega orodja. Obema agilnima društvoma želimo velik uspeh in veliko udeležbo!
Naval na meščansko šolo. Naval na brežiško meščansko šolo je bil letos tako velik, da so morali otvoriti za I. razred paralelko. Te dni so začeli polagati na meščanski šoli parkete v telovadnici, kur je vsekakor bilo že nujno potrebno.
Korak naprej. Dobili smo nov težko pričakovani in zelo potreben pogrebni voz.
Naš šport. Počitnice so pri kraju in študentje se bodo zopet jeli zbirati po raznih višjih šolah. Letos odide par res dobrih športnikov iz Brežic. 'NSSKJ Brežice ho izgubil pri tem precej, vendar upamo, da se bo nastale vrzi kaj kmalu nadomestilo.
Vinska kriza. Številni vinotoči so se letos pojavili kakor gobe po dežju, so večinoma že zaprti, ker traja rok sedaj samo 3 mesece. Ljudje hi radi prodali svoja vina, vendar ni kupcev; ponujajo ga za zelo nizke cene. Ker bo letos po dosedanjih ugotovitvah zopet vina dovolj se je bati hude krize. Ljudje v našem okolišu največ iz bližine vinograda »Gadove peči« so nujbolj prizadeti.
Cpmož
Šola. Redni pouk na tuk. meščanski in osnovni šoli so pričeli. Učiteljstvo je z veseljem nastopilo težko službo in upa, da mu bo okr. šolski odbor kmalu izplačal stanarino.
Premestitev. Podpreglednik fin. kontrole g. Jeki je imenovan starešinom oddelka fin. kontrole v Ceršaku pri Mariboru, kamor je že odpotoval.
Pošta. Predstojnik tuk. pošte g. Pevec se je vrnil iz orožnih vaj in zopet prevzel svoje posle.
SProkmurjo
Nesreče. Na Hodošu so otroci pri kopanju pretepli 6-letnega Jakus Bogumila, sina tamošnjega načelnika postaje. Eden ga je celo z motiko udaril tako močno po glavi, da so ga morali pripeljati v bolnico v Mursko Soboto. — Lukač Ivan, posestnik v Bakovcih, je pri sosedovih pomagal. Pri izpreganju konja ga je ta tako močno brcnil v trebuh, da je na tretji dan umrl na zadobljenih poškodbah. — V Vanča vasi pri Murski Soboti so se otroci nekaj sporekli. Med prepirom je eden sunil 9-letnega cigančka Cenerja Aleksandra, ki je padel in si pri padcu zlomil roko.
Do:	Na	davici	močno bolnega so pripeljali
v Mu o Soboto v bolnico bogatega posestnika Osterca Antona iz Bunčan.
S kolesa je padel spotoma, ko se je peljal T službo marljivi uradnik na pošti v Murski Soboti, g. Puhan Nikolaj ter si je zlomil roko.
Skozi okno je padla na cesto 9-letna Goljev, šček Sonja iz Murske Sobote ter si je zbila en zob ter dobila več manjših poškodb po obrazu.
Murska Sokola
Kolesarska tekma. Danes bomo videli lepo športno prireditev, kolesarsko tekmo na progi Murska Sobota—Gederovci in nazaj. Ta dan se bo tudi vršila tenis tekma proti tenis klubu iz Radkersburga iz Avstrije, od katerega so bili naši začetniki pred kratkim poraženi. Obe prireditvi bo zaključila športna veselica v hotelu »Krona«. Naslednji dan se bo pa vršila tenis tekma proti SK Ptuju.
Slovo. Ta teden se je poslovil od nas salezijanec g. Jožef Radoha, ravnatelj tukajšnjega dijaškega konvikta »Martinišča«. Želimo mu na novem mestu v Ljubljani enake priljubljenosti, kakor jo je užival pri nas.
Podeželski oder. Prostovoljno gasilsko društvo v Predanovcih odigra v nedeljo komedijo »Mutasti muzikant«. Pri igri sodelujejo dijaki, ki so na počitnicah.
Spremembe v železniški službi
Premeščeni so uradniki II. kategorije, IV.
skupine: Zovko Peter, administr. uradnik, občo odeljenje direkcije Ljubljana k gradbenemu odeljenju direkcije Sarajevo; V. skupine: Hladnik Ante, direkcija Sarajevo k občemu odeljenju direkcije Ljubljana; zvaničniki I. kategorije, I. skupine: Pavlin Anton, sprevodnik, Oti-ški vrh v Maribor glav. kol.; III. skupine: Dolžan Viktor, administr. zvaničnik, gradbeno odeljenje direkcije k progovni sekciji Ljubljana gor.-dol. proga; IV. skupine: Jeglič Vincencij, brzojavec, Ljubljana gor. kol. v Rajhenburg; Penca Frančišek, prometni zvaničnik, Rače-Fram v Vuzenlco-Muto; Ježek Ivan, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. kol. v kurilniško ekspozituro Pragersko. Zvaničniki II. kategorije, I. skupine: Stepic Peter, kretnik, Šmarje-Sap v Ljubljano glav. kol.; Vidmar Josip, strojni kurjač, kurilnice Ljubljana I. glav. kol. ▼ zastopstvo drž. žel. Postojna; Oman Jožef, brzojavec, Jesenice, za vodjo postaje Rateče-Planica;
II.	skupine: Rozman Anton, kretnik. Dobrepolje v Šmarje Sap; Krajnc Ivan, sprevodnik, Zidani most v Maribor glav. kol.; III. skupine: Cetin Alojzij, administr. zvaničnik, delavnica Maribor v kurilnico Ljubljana II. gor. kol.; Ferlež Josip, administr. zvaničnik, progovna sekcija Gračac, direkcija Zagreb k progovni sekciji Jesenice; Sušin Franc, kretnik, Breg v Sevnico; dnevničarji: Vehovc Alojzij, Št. Ilj v Trbovlje; Jordan Dragomir, Grosuplje v Zagorje; Gregorc Miroslav, Št. Vid Vižmarje v Ptuj; Primec Miroslav, Metlika v Vuzenico-Muto. Postavljeni so za zvaničnika II. kategorije, III. skupino: Golob Frančišek, zapisovalec voz, Zidani most; Lilek Rudolf, tovorni sprevodnik, Maribor glav. kol.
Ostavko na službo sta podala: uradnik II. kategorije, V. skupine Lorenci Janez, prometnik, Vuzenica-Muta in dnevničar Čretnik Stanislav, Kotoriba.
Služba je prestala zvaničniku II. kategorije, I. skupine: Kokol-u Antonu, vratarju, Maribor glav. kol. in dnevničar jut Zalokarju Milanu, kurilnica Maribor.
Velika! tfatfvina oblek v Ljubljani
Med velikimi počitnicami se kaj rade pojavijo v mestu takozvane »podstrešne in stanovanjske podgane«, ki na debelo kradejo obleko in razne dragocenosti. Kronika je prejšnja leta ob tein času beležila mnogo več podstrešnih in stanovanjskih tatvin kot letos. Bila je pred leti organizirana prava tolpa. Ta je kradla po stanovanjih, ki so jih stranke zaklenile in odšle na kmete odnosno v razna letovišča. Ta tolpa je sedaj pod ključem. Letos se je primeril samo en slučaj takih tatvin.
Na Karlovški cesti ‘ stanujoči zasebnici Dragica Gams in Roza Randl sta 11. avgusta odšli na počitnice. Zaklenile sta stanovanje in podstrešno shrambo. Ko sta se pred dnevi vrnili * počitnic, sla presenečeni opazili, da jima je Izginila iz zaklenjene podstrešne shrambe razna obleka. Tat, id je moral biti prav dobro orientiran o razmerah v hiši štev 20, se je neopažen prikradel v podstrešje. S ponarejenim ključem je odprl z žabco zaklenjena vrata podstrešne shrambe. Odnesel je ge. Gams dva kov-čega, v katera je najbrže spravil dva zimska plašča in drugo obleko ge. Randl in zimski plašč služkinje Pavle Čebavs. Skupno škodo cenijo na 5420 Din. Tat je po izvršeni tatvini vrata lepo zaklenil. Izginil je brez vsake sledi.
“ VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI
se preseli v svojo novo palačo na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste — poleg glavnega kolodvora
V torek, 9. septembra 1930 prične poslovati v novih prostorih. Vhod z vogala po glav. stopn. v I. nadstropju
Franjo Pavlica, 01stykke, Dansko:
‘Posnemajmo odločnost dan«
sitega limeta
Ko je pred nedavnim Nemčija povišala uvozno carino na dansko maslo, je danski kmet odgovoril z bojkotom nemškega blaga. Po deželi so se osnovali odbori, ki so morali bojkot dosledno izvajati. Ker je danski kmet popolnoma organiziran v zadrugah, lahko izvede vsak bojkot. Sklep danskih kmetovalcev so Nemci dobro razumeli in po pravilu: hočeš, nočeš, moraš, Ee popuščajo in dansko maslo bo pasiralo prusko mejo.
O priliki omenjenega bojkota sem se raz-govarjal z nekim zgovornim kmetovalcem o nemški krizi. Možakar, ki veliko čita in pozna celo nekaj jugoslovanske zgodovine, pravi: »Kriza je posledica prevelike industrije, ki je nastala v vseh državah po vojni. Kedo pa naj vporabi toliko strojev, kot jih producirajo sedaj razne tovarne?« Glede Nemcev samih pa pravi, da bi Jih mogla velika vojna vendar nekaj naučiti. V prvi vrsti bi se morali zavedati, da se na račun podjarmljenih in svoj čas premaganih narodov ne da več živeti. Danes so Nemci premagani, kot so bili svoj čas Danci in Francozi, in kot taki bi si morali urediti svoje gospodarsko življenje. Dalje bi se mogli zavedati, da jih more rešiti še večje katastrofe samo dobro sosedstvo svobodnih narodov in ne blazne misli, da ]e treba popraviti »krivico«.
Oni, ki so zadali nemškemu narodu nesrečo, žive deloma d.oma med njimi, pa naj jim ti »krivico« popravijo! Prav dobro sem vedel da govori svobodoljubno dansko srce, ki je od leta 1864. do 1920. objokovalo izgubljeno šlezviško.
Na vprašanje, zakaj je nemščina tako
malo poznana med Danci, se je kmet tako le odrezal: »Mi smo mali, komaj 3 in pol milijonski narod, pa nismo nikdar dopustili tujega gospodstva! Kot taki, smo se zavedali svojega jezika in danes sodite o naši kulturi! Naša kultura ne obstoja v tem, kako je treba pobijati in dušiti ljudi, ampak v ljubezni do človeštva! — Vse svoje znanje smo širili v prvi vrsti na polju kmetijstva in danes vidite, da žanjemo uspehe, katerih je deležen ves naš narod. Naš kmet pa ni ozkosrčen, to vam pričajo nešteti parki, spomeniki in muzeji v naših mestih.
Tako sodi član malega naroda o velikem, do nedavna mogočnem sosedu. Mene pa, člana 13 milijonskega naroda, bi oblila rdečica, ko bi danski kmet vedel o našem hapcu Jerneju, da bi vedel o opičarstvu, ki je iz Dunaja zajelo nad dve tretjini vsega naroda pod devizo: »Nemški gospodski narod!« In žal še danes kar mrgoli takih ljudi, ki podcenjujejo zmožnost naših mladih sil. Še danes prihajajo tako zvani »nenadomestljivi strokovnjaki« v naše obrate po uslugi naših hlapčevskih duš. In le poglejmo v naše obrate, kjer tisoče naših ljudi nemškutari na ljubo tuji gospodi!
Pri našem izvozu pa nismo nič na boljšem, vsako toliko se zljubi našim sosedom, da nas šikanirajo. Vse to se lahko pri nas dogaja, dokler se naš človek ne organizira, zlasti pa naš kmet, ki bi moral sam odločati, ne pa biti odvisen od raznih špekulativnih družb in osebnosti. Seveda se mora tudi prilagoditi duhu časa, da bo zmožen s svojim blagom konkurirati.
Dunajsko gospoJaisko pismo
Prihodnjo nedeljo bo otvorjena 19. dunajska »Messe«. Ta Četrtek smo imeli v dvorani Trgovske zbornice novinarsko konferenco, na kateri »mo slišali veliko zanimivih redi. Glavni ravnatelj MUller nam je ipovedal, da letošnja gospodarska depresija ni ostala brez posledic za velesejem. Gospodarska kriza leta 1924. je bila ta sejenn brez vpliva. Letos pa jo občutijo.
Med razstavljale! so naslednje države: Nem-Eija, Češkoslovaška, Belgija, Brazilija, Danska, Anglija, Italija, Jugoslavija (lesni in železarski Izdelki), Poljska, Romunija, Švedska, Zjedinje-ne države, Madjarska, Kina in Japan. — Prvič bo zastopana Indija e posebnim paviljonom, ki ga je priredila indijska vlada. 0 tej razstavi nam je govoril -tiskovni Sef indijske vlade B. D. Asli. Razstavili so športno opremo, preproge, izdelke iz kokosa, usnjene izdelke, kože in kožuhe; ročna dela iz svile In preje krasno Izdelane ogrinjače, Čipke, trakove; karakteristične rezbarije iz medenine in lesa velike vrednosti Tropicno plodovitost zemlje bodo kanale razne surovine. Vse kaže, da bo indijski paviljon velika privlačnost in zanimivost. Zgovorni Indijanec nas je navdušil.
Grčija bo tudi prvi5 zastopana na velesejmu e bogato razstavo. Govoril nam je o njej simpatični grški poslanik in minister A. A. Saoto-uris. Govpril je francoski. Ta razstava pokaže vse v modemi Girški delujoče produkcijske Bile; izdelke cvetoče industrije preprog, ki je začela dosezati sijajne napredke po izgonu Grkov iz Male Azije in ki zmaguje izvoz v tujino. Zastopana bo umetna obrt in ročna dela v veliki izberi. — Posebnost so torbice, vezenine, umetniški vezane ogrinjače, keramični izdelki iz mesta Kiicutarchia, ki so letos na olimpijskih igrah zbudili občudovanje tujcev vsega sveta. JVfed izdelki umetne obrti bodo zbujali pozornost in občudovanje posebno izdelki iz meniške republike na gori Athos. Na posamnib rezbarijah delajo menihi često. do 15 let. In vsa ta čuda bomo videli na tej razstavi. Grška nam pokaže tudi svoje posebnosti deželnih izdelkov. Navdušeni smo 'bili za grška vina, pa nam ni nič dal na pokušnjo. Opozarjal nas je na paviljon, kjer se bo točila tista nebeška kapljica, ki so jo pili olimpijski bogovi. Ker smo neverni Tomaži, smo sklenili, da pojdemo že prvi dan pokušat. Ako ne bo vse tako, denar nazaj.
V Rotundi bo tudi velika posebna francoska razstava, ki nam jo je razložil Manrice Mosnier, ravnatelj stalne komisije za udeležbo na ino-
zemskih sejmih. Tu bo propagandni materijal za francoske železnice in tajski promet, šport, moda, knjige, umetna obrt, življenjske potrebščine in francoska vina. Tudi ta nam je hvalil posebno vina, pa svojih trditev ni dokazal v dejanju. Zato se novinarji in corpore prepričamo, ali nas ni nafarbal.
Ta velesejem 6e bo odlikoval z razstavo reli-gizono umetnosti današnje dobo. Med hruščem in truščem velesejma Jk> v tihem umetnem domu v imponujoči preglednosti predočeno novodobno delovanje na polju cerkvene umetnosti. Od kolosalne oltarne slike do keliha in mašne obleke in amulete bo tu vse v lepem razporedu, kar spada v posvečeno umetnost v poveličanje cerkve in verskih obredov. — Pod pokroviteljstvom kardinala Piffla so delali na tej razstavi vsi znani umetniki, mojstri prvega reda, kakor Heus, Andris, Jungwirth, Eibels, i. t. d.
Iz tega kratkega posnetka je razvidno, kako kolosalna bo ta razstava tudi letos. Posebno radio-razstava bo bogata. Naš Sliškovič bo imel poseben moderen paviljon za televizijo. Tam se bodo pošiljale slike pred očmi gledalcev. Doslej so mogli to gledati le posamezni izvoljeni na njegovem stanovanju v Stiftgasse.
Dunajski sejem nam je najbližji in najlažje dostopen. Tu je veliko prilike za — učenje. Kdor ima kakršnokoli obrt, more tu videti, kako bi svoje podjetje povečal in razširil z novimi izdelki. Zato naj si naši ljudje to ogledajo v kolikor mogoče velikem številu. Mali izlet na Dunaj se bogato izplača. — Velesejem je na treh krajih: Rotunda, novi dvor in Mes-sepalast (bivše cesarske konjušnice). Ne pozabite v Rotundi na vzhodni del zunaj, kjer je še kakih 150 paviljonov. Poselite kmetijsko in gospodarsko razstavo! Tu boste videli čuda modernega obdelovanja in pridelovanja. Videli boste, kako sodeluje in doseza kolosalne uspe; he: znanost v službi poljedelstva in živinoreje. Oglejte si vse in nesite seboj v domovino!
A. G.
Jesenski velesefm v Pragi
V dneh od 7. do 14. septembra t. 1. se bo vršil v Pragi jesenski velesejem. V tem času je Praga shajališče industrijalcev in trgovcev ter uvoznikov iz vseh delov sveta. Zastopniki več ko 35 držav se redovno shajajo na tem velesejmu, ki se vrši v palači, ki jo označujejo strokovnjaki kot najmodernejšo velesejmsko palačo celega sveta in na obeh sosednih razstavnih prostorih v neposredni bližini. Velesejmska
Svilenkaste bujne lase daje
ELIDASHAMPOO
a
palača je stavba iz betona in jekla in ima skupaj 9 nadstropij, ki so povsem oddani največjim industrijskim zavodom Češkoslovaške in inozemstva. Nekoliko tisoč razstavljalcev vseh strok predvaja tukaj svoje proizvode poznate češkoslovaške industrije, katera je bila v zadnjih letih popolnoma znacionalizirana. tako da proizvaja blago najboljše kakovosti za cene, katere konkurirajo proizvodom vseh znanih industrijskih držav. Svetovno znano je češko steklo, tekstilije, porcelan, jablonsko blago, usnjati izdelki, papir. Čevlji, kovinski predmeti, muzikalni instrumenti, avtomobili, motorji, industrijski in poljedelski stroji, prometna sredstva vseh vrst itd.
Pri neposrednem nakupovanju v češkoslovaški kupite blago, ki se lahko in hitro proda. Izredno priliko k temu nudi jesenski velesejem, čigar obiskovalci imajo popust na vseh železnicah in razne druge ugodnosti, tako da je obisk Prage ob priliki tega velesejma zvezan z minimalnimi stroški.
Zahtfeva po etiketiranih jabolkih
Vsak resničen poznavalec vina bo gotovo odklonil nakup vina v steklenicah, če mu je izvor nepoznan, to se pravi če steklenica ne nosi etikete z označko kvalitete in eventuelno letnice produkcije. Razlike v kakovosti vin so ogromne, razlike med posameznimi vrstami jabolk pa niso nič manjše. Po okusu in zunanjosti se sadje ogromno razlikuje, to ve pri nas že vsak šolarček.
Povsem razumljivo je, da se je mednarodni vrtnarski kongres, ki trenutno zaseda v Angliji, piav intenzivno bavil s predlogom ali ne bi kazalo jabolka ravno tako etiketirati, kakor to delamo pri vinu v steklenicah. S tem bi ee gotovo že v kratkem razvilo poznavanje dobrih vrst in veletrgovina s sadjem M naenkrat dobila nov važen poklic »poskuševalcev jabolk«. Odjemalci bi se kmalu priučili kupovati gotove znamke, ki hi jih najbolj zadovoljevale. Tudi kuharicam in gospodinjam hi bilo delo znatno olajšano ker hi lahko na trgu ali v trgovini zahtevale iaka jabolka, ki jih vsakokrat potrebujejo. Bodisi, da so to jabolka za štrudel ali štruklje ali pa naj služijo kot namizno sadje itd. S tem bi dobili tudi pri jabolkih nomenklaturo in pospešili prepotrebno standardizacijo produkcije in sortimenta.
V ostalem je okus pri različnih narodih različen. Na vrtnarskem kongresu so se posamezni delegati prepričali, da so rdečkasta jabolka p*vsod priljubljena, razen na Kitajskem. Rdeče jabolko pa je lahko različno pobarvano, nekatera imajo karminasto rdečilo, druga so žareča, tretja zopet izgledajo kot bi bila posuta z rdečim prahom in imajo nekako trpek okus. Pridelovalci jabolk stremijo za kupci, ki ne pokušajo vseh teh vrst povsem ravnodušno, temveč si želijo takih kupcev, ki na jeziku poznajo od kje blago prihaja. Radi tega so tudi stavili kongresu zahtevo naj se jabolka etiketirajo ali vsaj zaznamujejo na način, ki je v zadnjem času običajen pri jajcih
Gospodarske vesti
X Avtobusna zveza Dunaj—Budimpešta. V
vprašanju v postave stalne avtobusne zveze med Dunajem in Budimpešto bo padla odločitev 15. t. m. Tega dne bodo namreč zaključna dela na avtomobilski cesti Dunaj—Hegyeshalom končana in bo cesta otvorjena prometu. Avstrijska vlada je baje že izdala prevozno koncesijo neki dunajski tvrdki, ki bo oskrbovala reden promet med Dunajem in avstrijsko-anadžarsko mejo. Od meje pa do Budimpešte pa bo zvozo vpo-stavilo neko madjarsko podjetje. Avtobusi, ki ibodo vozili po tej progi bodo opremljeni z okrepčevalnicami in bodo imeli prostora za 36 potnikov.
X Zelo slabi uspehi sejma v Lipskem. Na tekstilnem sejmu na Lipskem, ki se je zaključil v sredo ni prišlo do nikakih večjih zaključkov. P vsem eo izostale kupčije veletrgovine, ki se je držala strogo rezervirano in kupila le toliko blaga, kolikor ga potrebuje za tekoče povpraševanje. Tudi ostale izložbe niso prineslo pričakovanih minimalnih uspehov. Povsod se opaža težka gospodarska depresija, ki pritiska na evropsko gospodarstvo.
X Madjarska poljedelska kriza. List »Magyar Orszag« objavlja izjavo ministra poljedelstva Me-yerja o poljedelski krizi. Minister Meyer pravi med drugim, da vlada proučuje razne zakonske načrte, ki naj preprečijo katastrofalen padec žitnih cen. Tak ukrep bi bila tudi minimalna cena 20 pengov. Končna rešitev poljedelskih težko? je odvisna od skorajšnjih rezultatov pogajanj, ki se vodijo o zaključitvi mednarodnega posojila.
X Nova velika hipotekarna banka v Grčiji. Pariška banka Banque de 1’ Union Parisienne namerava skupno z banko Banque d' Athenes osnovati v Atenah novo hipotekarno velebanko pod imenom »Banque Hipotecaire Franco-Helleni-que«. Uprava tega novega denarnega podjetja ostaja v francoskih rokah-
DOBAVE
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. septembra t. L ponudbe glede dobave 6 kg dinamo žice, 200 metrov organtina; do 15. septembra t. 1. glede dobave kemikalij; do 22. septembra t. 1. pa glede dobave 1000 kg avto-olja, 500 kg dinamo olja in 300 q žganega apna.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema ponudbe gled dobave 2.000 kg olja in 3000 kg masti; do 17. septembra t. 1. pa glede dobave 2000 kg karbolineja.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sspreje-ma do 19. septembra t. 1. ponudbe glede dobave spojk za vrtalni stroj; do 22. septembra t. 1. pa glede dobave 3000 kg mila.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne ti. septembra 1930.
Devizna poročila.
Dunaj, 6. septembra. d. Berlin 168'5350, Amsterdam 284 95, Kopenhagen 189 40, Stockholm 190 20, Newyork 708, London 34 4175, Budimpešta 124*0150, Bukarešta 4*2287, Varšava 79'38, Sofija 5 1312, Milan 37'05, Curih 137'33, Pariz 27'7950, Bruselj 98'75, Praga 21'0087, Beograd 12*54.
Curih, 6. septembra. Beograd 9.12718, Pariz 10‘24, London 25*055, Newyork 515*45, Bruselj 71*93, Milan 26'99, Madrid 54'40, Amsterdam 20750, Berlin 122 70, Dunaj 72'80, Stockholm 138*50, Oslo 137*925, Kopenhagen 140*95, Safija 3*73, Praga 15*29, Varšava 57*75, Atene 6*68, Carigrad 2*44, Bukarešta 3*075, Helsingfors 12*9525.
Vrednostni papirji
Dunaj, 6. septembra, d. Bankverein 17*18, Kreditni zavod 47*40, Dunav-Sava-Adria 12*50, Ruše 35*50, Trbovlje 49*10, Leykam 4.
Notacije naših posojil v inozemstvu
London, 6. septembra. 7% Blaire 86-5 do 87-25.
Newyork, 6. septembra. 8% Blaire 97—97'5, 7%^Blaire 86'5—87'25, 7% Hipotekarna banka
Žitna tržišča.
Budimpešta, 6. septembra. Tendenca čvrsta. Promet: živahen. Pšenica: oktober 16*08—16*40, (16*28—16*30), marc: 17*58—17*90 (17*73—17*74), maj 18*08—18*38),	18*22—18*23), Rž: oktober
10*35—10*50	(10*31—10*35), marc 11*50—11*72
(11*51—11*52). Koruza: september 15*25—15*30 (15*35—15*45), maj 14*90—15 (14*95—14*97).
‘Sladic
LJUBLJANA, nedelja, 7. septembra: 9*30 Prenos cerkvene glasbe, 10'00 Versko predavanje, 10*20 Ing. Jože Skubic: O sadjarstvu, 11*00 Promenadni koncert Krekovega prosv. društva na Jesenicah (prenos), 15*00 Plošče, 15*30 Ing. Lupša: O kitajski kulturi, 16*00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski, 16*30 Plošče, 17*00 Pevski kvartet iz Krške vasi, 20.00 Misijonska akademija — prenos iz Uniona, 22 00 Časovna napoved in poročila, 2215 Prenos z Bleda (Erich Herse), 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
LJUBLJANA, ponedeljek, 8. septembra: 11*00 Koncert radio orkestra Translateur, 15*00 Ing. Lupša: Na razvalinah antičnega bnddhiškega mesta Sri Sukhodnay v Siamu, 15*30 Plošče, 16*00 Iz Murnikovih humorističnih spisov, 16*30 Napoleonov 8amovar, veseloigra (Ljudski oder), 17*00 Valčkova ura, izvaja radio orkester, 20*00 Rezervirano za internacionalen prenos, 22 00 Časovna napoved in poročila, 22*15 Koncert radio orkestra.
ZAGREB, nedelja, 7. septembra: 11*30 Dopoldanski koncert ork., 12*00 Opoldansko zvonenje, 12*05 Nadaljevanje koncerta, 12*30 Nasveti za kuhinjo, 16*30 Rezervirano za športno reportažo, 19*30 Prenos pritrkavanja iz farne cerkve v Som-boru, 19*45 Kulturne in društvene vesti, 20*00 Uvod k prenosu, 21*10 Prenos z Dunaja: »Der Obersteiger«, opereta v 3 dej., kp. K. Zeller, nato dnevne vesti in vreme.
ZAGREB, ponedeljek, 8. septembra: 12*20 Na sveti za kuhinjo, 12*30 Plošče, 13*30 Dnevne vesti, 16*00 Rezervirano za športno reportažo, 20*00 Književna ura, 20.15 Kulturne in društvene vesti, 20*25 Uvod k prenosu, 20*30 Internacionalni koncert, 22*30 Dnevne vesti in vreme, 22*40 Sprehod po tujih postajah.
BEOGRAD, nedelja, 7. septembra: 10*00 Prenos pravoslavne službe l»ožje iz Zcinuna, 12*30 Opoldanski koncert radio orkestra, 13*30 Dnevne vesti, 16*00 Popoldanski koncert balalajka orkestra, 17*05 Predavanje za poljedelce, 17*30 Pevski koncert g. E. Lillega: Slovenske pesmi, 19*30 Humoristični dialogi, 20*10 Prenos z Dunaja: »Der Obersteiger«, opereta _ v 3 dej., kp. K. Zeller; — med odmorom ca. 21*30 čas in dnevne vesti; nato koncert narodnih melodij.
BEOGRAD, ponedeljek, 8. septembra:	10*00
Prenos katoliške službe božje, 12*30 Opoldanski koncert radio orkestra, 13*30 Dnevne vesti, 17*05 Koncert na dveh citrah, 19*30 G. Marie predava o karikaturah, 20.00 Koncert klasične glasbe za dve violini, 21*00 Pevski koncert jugoslovanskih pesmi, 21*30 Čas in dnevne vesti, 21*45 Večerni koncert radio kvarteta, 22*45 Narodne pesmi m pihala.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
stran 8________________________________JUGOSLOVAN
Nedelja, 7. septembra 1930.
f
meSana Štafeta. 4. Juniori 100 m prosto. 5. So niori 3X100 m mešana Štafeta. 6. Seniori 200 n prsno. 7. Dame 50 m prosto. 8. Skoki s stolpa.
VSV (Beljak) : Ilirija.
Na praznik 8. t. m. ob 17. odigra SK Ilirija nogometno tekmo s Villacher Sportvereinoin, sedaj najmočnejšim moštvom sosednjega koroškega nogometnega saveza. V jesenski sezoni bo to prva tekma našega prvaka na lastnem terenu in tudi prva, ki jo bo odigral v kompletni sestavi, v kateri bo odigral prihodnje tekme za savezni pokal in za podsavezno prvenstvo. Sodeč po vodilni poziciji Sportvereina med koroškimi klubi, je dosegel ta v poslednjem času pod vodstvom dunajskega trenerja odlično formo, tako da bo nudil Iliriji oster odpor.
Z ozirom na začetek sezone je določil odbor SK Ilirije za to tekmo znižano vstopnino.
I. S. S. K. Maribor v Zagrebu.
Zagrebški HSK Gradjanski je povabil za dn« 7. in 8. t. m. »Maribor« v Zagreb za odigranje dveh tekem. Ker pa »Maribor« igra danes v Ljubljani proti »Primorju«, bo odigral najbržo samo eno tekmo in to jutri 8. septembra.
SK Železničar v Celju.
Mariborski »Železničar« gostuje danes v Celju proti tamkajšnjemu SK Atletik.
I. S. S. K. Maribor jun. : SK Rapid jun.
Danes ob 10. uri se odigra na Rapidovem igrišču prijateljska tekma mladin Maribora in Rapida.
Izjava.
Z ozirom na notici z dne 3. in 4. t. m. v »Jugoslovanu« o gostovanju ASK Primorja v Litiji potrjujemo, da ASK Primorje res ni gostovalo v Litiji in izjavljamo, da smo se mi SK Litiji najavili kot »Klub savskih kopalcev« in da niti eden naših igralcev ni več aktiven član nogometne sekcije ASK Primorja. Kako je prišlo ime »Primorje« na lepake v Litiji (ime je bilo v oklepaju) in kdo je pisec dotične notice o gostovanju ASK Primorja je nam popolnoma ne-
•igBjauioSou-piBdon i>[SAKg	‘oueuz
Franjo Marušič.
Ferdo Bidovec.
Zvonimir Miloš.
Dvajsetfletfnica veličastne narodne manifestacije v Si- liju v Slov. goricah
Maribor, 6. septembra.
Eno izmed glavnih stremljenj vsega nemškega naroda, posebno avstrijskega dela, je bila pred svetovno vojno želja, doseči preko iztrebljenega in polujčenega slovenskega ljudstva stik s severno Adrijo,
na to 1. 1899. Hranilnico in posojilnico, ki je rešila eksistenco mnogim obmejnim Slovencem. Med ustanovitelji so bili tedanji župnik Matija Kelemina, stric našega vse-učiliškega profesorja dr. Kelemine, nadučitelj Karel Sorko, Franjo Thaler in drugi. Mirovali pa tudi niso Nemci. Z darovi iz Nemčije so zgradili pri vhodu v vas svoj društveni dom »Siidmarkhof« z gostilno, posojilnico itd. Tu je potem bila kovačnica vseh naklepov in akcij proti Slovencem, katere so tudi vabili v gostilno, posebno odvišne viničarje, jim dajali za pijačo in jih tudi na ta način skušali oslabiti in demoralizirati. V sosednji, narodnozavedni občini Ceršak, so ustanovili novo nemško šolo, ki pa je propadla, ker je ni posečal niti en slovenski otrok.
Proti naseljevanju proiestantovskih Nemcev so se kmalu združili vsi domačini, tudi Nemci, v enotno fronto in tako niso vsi
»Slovenski dom«
.Trdnjava obmejnih Slovencev v težkih čaelh od leta 1910. do leta 1918.
<Sp ©*»i
Mednarodni meeting ASK Primorja.
V soboto se je pričel mednarodni lahkoatletski meeting ASK Primorja. Meetinga so se ud«, ležill poleg prireditelja: Waf (Dunaj), MAFC • (Budimpešta), Gak (Gradec), Kac (Celovec), BSK, llušk, Concordia, Marathon in Ilirija.
Meeting sam je dokaj slabo organiziran. Radi čakanja nekaterih zunanjih aUetov se je program spremenil, kar je bilo v kvar brezhibnemu poteku. Izvršilo se je vsega skupaj komaj 7 točk, za kar se je rabilo 3 ure! Tako zavlačevanje nikakor ni v korist prireditve, ker postanejo tako atleti, kot tudi publika nestrpni.
V splošnem so doseženi rezultati slabi in ne dosegajo višine mednarodnega meetinga. Edino izjemo tvori met krogle. Tekališče je premehko, posebno ovinek proti severu.
Za nedeljo bo treba vsekakor hitrejšega tempa.
100 m: 1. predtek: 1. Hiirtl (Kac), 2. Schrei-ber (Hašk), 3. Iladerer (Kac) vsi 11*7 — razlika na cilju je bila le za par cm.
2. predtek: 1. Miokovic (BSK) brez časa, 2. Skok (Prim.) 11*4, 3. Golob (Kac) 11*9. Favorit za finale je Miokovic, ako ne bo startal tudi Szabo (Mufe), ki je dospel prepozno iz Budimpešte.
Met krogle: 1. dr. Narančič (Cone.) 13'90 m, 2. Janausch (Waf.) 13*555 m, 3. Novakovič (BSK) li;85, 4. Stepišnik II. (Ilir.) 1113, 5. Jeglič (I) 11‘02. — Dr. Narančič je sigurno zmagal in je imel skoro vse mete enake. Senzacijo je vzbudil šibki in mali Novakovič, ki ima pa sijajno tehniko.
Tek 1500 m: Na startu je 7 tekačev. Vodstvo prevzame takoj favorit Pugl (Gak), katerega tesno sledi Leban (Kac). Ta dva kmalu povečata razmah med ostalimi. Pugl sigurno zmaga v času 4:22*4 pred Lebanom 4:22*8, 3. Sussiti H. (Kac) 4:36*4 se je plasiral šele po ostri borbi z Blatnikom. Nato slede Fijan (Kac), Majhenič (I) in Vukovitsch (Kac).
Met kopja: 1. Kryza (Kac) 49*36 m nov koroški rekord, 2. Petkovšek (Pr.) 46*85 m. Metala sta samo ta dva.
Skok ob palici: 1. Gašperšič (P) 3 m. 2. Plav-šič (BSK) 2*90 m, 3. Tomšič (P) 2*80 — skakali samo trije. Razočaral je Plavšid. Gašperšič je preskočil 3*15, pa je podrl z roko.
200 m: 1. predtek: 1. Haderer (Kac) 24*2, 2. Šik (BSK) 24*4, 3. Novakovič (BSK) 24*6, Haderer je zmagal z lahkoto.
2. predtek: 1. Skok (P) 23*5, 2. Hiirtl (Kac) 24, 3. Ferenščak (Marat.) 25. Čas Skoka je za naše razmere prav dober.
400 m: 1. predtek: 1. Schreiber (Hašk) 54*3, 2. Šik (BSK) 58, 3. Putinja (P). — 2. predtek: 1. Hiirtl (Kac) 56*3, 2. Haderer (Kac) 57*1, 3. Tru-čelj (P). Predteka sta bila nepotrebna in bi se lahko takoj vršil finale, za katerega se jq plasirala prva dvojica vsakega predteka. V finalu bo najbrže startal tudi Szabo.
Vršiti bi se morala še troskok in štafeta, kar pa je bilo radi mraka preloženo na nedeljo.
Danes se prične meeting ob pol 15.
Današnje plavalne tekme na Mariborskem otoku.
Današnje plavalne tekme za prvenstvo Maribora se vrše dopoldan in popoldan. Dopoldne pričnejo ob 10. uri in se nadaljujejo popoldan ob 14. uri.
Dopoldanski program: 1. Juniori 50 m prosto. 2. Seniori 100 m hrbtno. 3. Dame 100 m prsno. 4. Juniori 50 m hrbtno. 5. Seniori 100 m prsno. 6. Dame 50 m hrbtno. 7. Juniori 3X50 m štafeta mešano. 8. Skoki z deske.
Popoldanski program: 1. Seniori 100 m prosto. 2. Juniori 100 m prsno. 3. Dame 3X50 m
Franjo Thaler,
prvi slovenski župan v St liju In znani narodni delavec.
milijoni, ki so jih bojna društva sipala v te kraje, nič zalegli. Pri občinskih volitvah leta 1906. je slovenska stranka dosegla v prvem volilnem razredu en glas večine in po 20 letih je dobil St. Ilj zopet slovenskega župana, g. Frana Thalerja. To Je bila zmaga, ki je radostno odjeknila vzdolž vse narodne meje in naši stvari silno koristila. Pri volitvah 1. 1910. je zopet žreb odločil za slovenskega župana. Tik ob začetku svetovne vojne pa so Slovenci z reklamacijami srečno zavlekli nove volitve, tako da št. lij sploh ni več dobil nemškega župana.
Ko so Nemci postavili »Siidmarkhof« in svojo šolo, so začeli kupovati tudi gostilne, da bi Slovencem onemogočili zbiranje, zborovanja in veselice. In tedaj se je porodila prva misel gradnje Slovenskega doma v št. liju. Meseca maja 1. 1908. je sklical takratni voditelj slovenske obmejne mladine, poznejši narodni poslanec Franjo Zebot, sestanek rodoljubov iz št. lija, okolice in iz Maribora ter predložil načrt za realizacijo tega zamisleka. Iz Maribora so se sestanka udeležili gg. dr. Rosina, dr. Medved in drugi. Pripravljalni odbor, ki se je takrat izvolil, je v letih 1908—1910 zbral toliko denarnih prispevkov iz vseh slovenskih pokrajin, da je bila zgradba doma v začetku leta 1910. zagotovljena. Slovenski mecen g. Ivan Bauman je pod ugodnimi pogoji odstopil zemljišče tik ob cesti, oddaljeno samo 100 metrov od »Siidmarkhofa« in nemške šole.
Dom je rastel naglo. Mladeniči in mladenke ter tudi odrasli so s kulukom in vožnjo prispevali in pokrili ono, kar ie manjkalo. Denarni prispevki so se zbirali pri pristaših vseh strank in struj, osobito požrtvovalni so pa bili pri tem delu viso-košolci in srednješolci ler kmečki mladeniči in dekleta širom Slovenije. Otvoritev in slagoslovitev doma, ki je na predlog župana Thalerja dobil ime »Slovenski dom«, je bila na praznik 8. septembra I. 1910. Bil je krasen jesenski dan. Od vseh strani so prihajale tedaj množice Slovencev in Slovenk v Št. Ilj. Iz Ljubljane je prispel poseben vlak. Dospeli so pevski zbori, godbe, odbori, visokošolci iz Dunaja in Gradca itd. Vse slovenske hiše so bile v narodnih zastavah, vsako drevo je bilo okrašeno. V Št. liju so se skratka zbrali 8. septembra 1. 1910. vsi slovenski voditelji in odličnjaki. Prišli so vsi državni in deželni poslanci vseh strank in tako dokumentirali slovensko edinost in solidarnost. V sprevodu, ki se je razvil, je bilo preko 8000 ljudi.
Nemce je ogromna slovenska manifestacija na skrajni meji strahovito razburila.
Zbobnali so iz vseh vetrov skupaj krog 500 svojih ljudi, največ visokošoloev iz Dunaja in Gradca, ki so imeli namen Slovence napasti in prireditev preprečiti, kar se jim spričo ogromne slovenske množice in discipline seveda ni posrečilo. Osta-
E. Vračko,
župnik in duhovni svetnik v št. liju, ki Je bil vsled svojega narodnega dela med vojno interniran.
ti so morali v »Siidmarkhofu«, kjer so prepevali svoje pesmi in zmerjali izza vrat in oken Slovence. Vlada je poslala v Št. Ilj 100 orožnikov, ki so postopali zelo objektivno. Da so jo posamezni nemški hujskači kljub temu izkupili, je razumljivo. Prireditev je potekla sijajno in njen vpliv na obmejno slovensko prebivalstvo je bil za poznejši razvoj neprecenljive važnosti.
Po 20. letih, ki so tudi St. liju prinesla svobodo, se bodo v ponedeljek 8. t. m. zopet zbrali tisoči rodoljubov v tej obmejni trdnjavi, da okrepijo naše borce na obronkih lepih Slovenskih goric nad sinjo našo Muro.
Nemci so tedaj napeli vse sile, da bi si nacijonalno osvojili vso Koroško in Štajersko, kajti vedeli so predobro, da bi potem padli tudi Kranjska in Primorska. Najvažnejša točka za njihovo prodiranje proti jugu je bila v prvi etapi brez dvoma popolna obkrožitev Maribora. Hoteli so po-Jujčiti slovensko ozemlje med Muro in Dravo in potisniti narodno mejo na Dravsko polje, odnosno na grebene Pohorja. Nekdaj slovenski kraji ob Južni železnici, Ernovž, Špilje itd. so se že vdali, napoti jim je bil tedaj le še št. Ilj v Slovenskih goricah.
Da bi potujčili to trdno slovensko obmejno vas in se potem nemoteno strnili s pvojo mariborsko kolonijo, so v času med letom 1890 in 1910 ter 1914 mobilizirali vsa Svoja bojna društva: »Siidmark«, »Schul-yerein«, »Gustav-Adolfverein«, »Heimstatt«
Franjo Žebot,
novinar in bivši narodni poslanec.
itd. Ta, kakor tudi ostala avstrijska in nemška društva, so vrgla za tedanjo dobo ogromno svoto 2,000.000 kron samo za nakup slovenskih posestev v Št. liju in v okolici. Za ta posestva so plačali vsako ceno; niti en sam Slovenec ni mogel v tem ozemlju kupiti posestva na dražbi. Na ta tako kupljena posestva so Nemci naselili svoje ljudi, protestante iz Nemčije, ker jim avstrijski katoliški Nemci niso bili dovolj zanesljivi. Samo v občinah št. Ilj, Cirknica, Vrtiče in Svečina so na ta način naselili preko 100 švabskih protestantov-skih družin, ki so vse bile zelo številne.
Za te naseljence in za potujčenje slovenske dece so v št. liju zgradili šulferajn-sko šolo in pričeli izvajati najhujši pritisk. Posebno so pritisnili na viničarje, služeče pri nemških gospodarjih in jih prisilili, da so poslali svoje otroke v to šolo. Otroci so se branili, jokali so in dostikrat pobegnili. Le redki so bili izdajalci. Da je bila šola vsaj za silo polna, so morali naročiti nemške otroke iz Pesnice, Špilja in Strassa. Na slovenske starše pa so pritiskali tudi glavarstvo, orožništvo, davkarija, sodnija, mariborska Mestna hranilnica itd. Toda organizacija Slovencev v št. liju je bila izvrstna. Kljub nemški kolonizaciji je vsako ljudsko štetje pokazalo napredovanje Slovencev, v prvi vrsti zaradi tega, ker so proti naseljevanju tujcev nastopili tudi vsi pošteni domači Nemci in so se nekateri, kakor n. pr. Lentz, Stanni, Ham-mer, Hirschmann itd. vpisali celo za Slovence.
Da bi čim uspešnejše odbili nemšk napad, so šentiljski Slovenci ustanovili leta 1895. Kmetijsko bralno društvo in kmalu
Stari Karadjordjev konak
■* » i
Izkopavanje grobnice Voditelja Karadjordja
Preteklo nedeljo 31. avg. t. 1. so bile izvršene zadnje priprave za prenos posmrtnih ostankov Voditelja Karadjordja iz grobnice v topolski cerkvi v grobnico Kralja Petra Velikega na Oplencu.
V prisotnosti prvega adjutanta Vj. Vel. kralja in drugih dostojanstvenikov so po elužbi božji odkopali grob in z največjo pobožnostjo zložili vse dele okostja v nalašč zato pripravljeno krsto. Dvorni prota je imel nato kratek govor. Po govoru je polil kosti z vinom, nakar so krsto zaprli s pokrovom, ki nosi stari srbski grb iz dobe Voditelja Karadjordja (1762 do 1817). Krsto so položili na sarkofag sredi cerkve in jo ovili z jugoslovansko troboj-nioo.
V krsto so dali v kovinski cevi izpisek o poteku izkopavanja te vsebine:
>31. avg. 1930. Mi podpisani smo po nalogu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. odprli grobnico v Topolski cerkvi, v kateri je do sedaj počival voditelj srbskega naroda Jurij Petrovič. Zbrali smo njegove posmrtne ostanke, jih pazljivo zložili v pripravljeno krsto, ki se mora prenesti v cerkev kralja Petra Velikega na Oplencu, kjer ga bodo položili pod marmorni sarkofag, kjer bo večno počival.«
Krsta s posmrtnimi ostanki Voditelja Karadjordja bo ostala v Topolski cerkvi do 8. septembra. Takrat bo posvečena cerkev na Oplencu in bodo obenem prene-šene vanjo zastave naših polkov.
Tako bo branil Oplenac spomin na preteklost in vanj se bodo hodili opajat z resničnim rodljubljem mladi jugoslovanski rodovi.
Posvetitev kraljeve grobnice I. 1912
V cerkvi sv. Jurija v Topoli na Oplencu je bila 23. sept. 1912. posvečena grobnica kralja Petra Velikega. Slavnosti so prisostvovali tedanji prestolonaslednik Aleksander, Nj. prevzv. metropolit Dimitrij in ogromna množica ljudstva.
Po svečani službi božji je imel govor metropolit Dimitrij, nakar je sledila izročitev ključev grobnice kralju Petru Velikemu, ki je ob tej priliki govoril:
»Medtem, ko sprejemam iz vaših rok ključe moje cerkve, me sili dolžnost, da izrečem svojo toplo zahvalo vsem, ki ste pripomogli k njeni zgraditvi. Poleg tega mi je zelo ljubo, izraziti svoje veliko zadovoljstvo nad tako krasno grobnico.
Veliko nade sem polagal nanjo in. ta se
Med Srbi za časa svetovne vojne
S krvjo junakov poškropljene in slavo ovenčane srbske zastave bodo danes za• menjane za nove, jugoslovanske. Slavna preteklost odpira vrata bodočnosti. Ob tej priliki se spominjamo s pobožnim čuv-stvom tistih težkih dni, ko se je mala Srbija borila z nadčloveško hrabrostjo za svoj obstoj in naše osvobojenje. Prinašamo nekaj odlomkov iz knjige zapiskov vojnega poročevalca pariškega »Journala« Henry Barby-ja (La guerre mondiale avec l' armče serbe).
Alea iacta est!
26. julija 1914 — Nespravljivost Avstrije, ki ge ni zadovoljila z odgovorom srbske vlade na ultiinatum, vzbuja splošno začudenje in ogorčenje po vsem svetu. Srbski odgovor očituje vendar nad vse pričakovanje veliko mero spravljivosti in popustljivosti. Srbska vlada pristaja skoro brez omejitve na vse zahteve, navedene v avstrijskem ultimatumu. Celo vmešavanja avstrijske policije v srbske notranje zadeve ne zavrača kategorično, torej koncesija, ki gre že čez okvir meddržavnega prava:
Mislim, da ni na svetu vlade, ki bi mogla biti v odgovoru na ultimativno noto, kakršna je bila avstrijska, bolj previdna, bolj spravljiva. Biti bolj popustljiv bi bilo nečastno, bi pomenilo moralno smrt Srbije.
* * *
in Karadjordjeva zadužbina
mi je Izpolnila. Še enkrat najlepša hvala vsem, od skromnega delavca, pa do arhitekta in odbornikov.«
S tem je bila končana posvetitev kraljeve grobnice.
Opoldne je bil slavnosten obed, pri katerem je napil kralj Peter gostom s sledečo zdravico:
»Bratje! Obljuba, s katero sem se pred desetimi leti vrnil v domovino, se je danes izpolnila. Obdan od prijateljev, zvestih pomagačev, sredi vernega naroda, se danes z božjo milostjo poklanjam sencam svojih dragih pokojnikov, ki bodo od sedaj počivali pod obokom tega hrama, vsi skupaj okoli očeta Karadjordja.
Ob koncu svojega življenja prepuščam to ustanovo svojim otrokom in svojemu narodu. Moji potomci naj se nerazdružno krepijo z vero v Boga in naj v tej veri pridobijo moči za nove napore...
Posvetitev te cerkve se je izvršila v težkih časih, toda od tega bo na naši zemlji en hram več, iz katerega se bodo vzdigovale molitve za pravično stvar.
Napijam to čašo, proseč Boga, za pokoj duš mojih prednikov in v srečo vsakega brata.«
Sledile so še druge napitnice, nakar si je Nj. Vel. kralj ogledal z vsemi prisotnimi zgodovinski Oplenac in se nato vrnil v Beograd.
Zgodovina našib zastav
Prvi začetki borbe za osvobojenje segajo v prve dni meseca februarja 1804. leta, takoj po smrti vojvode Alekseja Nenadoviča in Ilije Birčanina. Župnik Matej opisuje v svojih spominih ta dogodek tako-le:
»... Jaz in stric Jakob nisva imela dolgo časa za premiSljanje. Od tistega tvenotka, ko sva ubežala v gozd, sva bila pripravljena bojevati se s Turki... Med tem pa je prišla novica, da je prišel črni Jurij s svojo četo in zažgal turski han v Orašcu, začel s Turki prepir in da pobija vse Turke, kjer koga najde. Ko Je to zvedel valjevski načelnik Poreč-Alija, je takoj šel na Ub, zbral Turke Ubance in jih z ženami in otroci vred preselil v Valjevo.
»Gledam ognje«, piše župnik, »in vem, da Turki bežijo. Šel sem v Kotešico k našemu botru, županu Savi Savkoviču, katerega dobim z nekaj kmeti na hribu, odkoder je tudi on gledal ognje. Vprašam Savo: »Kaj naj zdaj naredimo?« On pa odgovori: »Kaj čemo boter župnik? Kar je bilo to ostane. Naše žene in otroke moramo spraviti za hrib, a mi puške v roke, pa hajd na hrib. Potem, pa kakor bo Bog dali« — Bog pomagaj, si mislim, če ta starec tako govori, ki zna kako se vojuje, bo že prav.
Takoj še od tam, sem poslal Zivana iz Kute-
Ravnokar sem oddal depešo za »Journal«, v kateri naznanjam izročitev srbskega odgovora in prekinjenje diplomatskih odnošajev, ko sem srečal v poslopju zunanjega ministrstva prestolonaslednika Aleksandra.
— Vi ste vedno navzoči v kritičnih momentih, ki jih preživljamo? me je nagovoril.
— Upam, Visočanstvo, da gre le za trenotno razburjenje!
— Moje mnenje je drugačno, je odvrnil pre-stolonaslednik.Volja Avstrije je povsem očitna. Avstrija hoče vojno in smatra, da je za to ugoden čas... Dobro! ie se je treba bojevati, se bomo bojevali. Pravica je na naši strani. Srbija bo obvladala položaj, ki ji je vsiljen.
Ko sc je prestolonaslednik pojavil na vratih ministrstva, mu je na ulici zbrana množica, ki je bila dodej nenavadno tiha, priredila nad vse živahne ovacije. Ljudstvo je vzklikalo in pozdravljalo Srbijo, poosebljeno v prestolonasledniku.
— Ta narod je krasen, mi je zaupal moj madžarski kolega, dopisnik Az-Esta ob pogledu na zbrano množico in na rezerviste in dobrovoljce, ki so hiteli v vojašnice ali na kolodvor, spremljani od žena, otrok ali staršev, kajti mobiliiacija je bila razglašena.
Bila je trda noč, ko so se na Tcrazijah 8e vedno zbirali ljudje, povečini mladi, opremljeni napol vojaško. Sami prostovoljci, med njimi mnogo Srbov iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Ena za drugo so se formirale čete in odkorakale v temo. Kam? Bog ve... Vsi molče.
In vendar ni težko uganiti. V trenotku, ko bi Avstrija pričela sovražnosti, bodo prekoračili Savo
šice v Suvodanje s pismom k Miliču Kediču, naj zbere čete, da potolčemo Poreč-Alijo v Valjevu. Prav tako sem pisal tudi knezu Nikoli Grbiču. (Pozabil sem povedati, da so Turki Valjevčani, takoj ko so zvedeli za prihod kneza, preselili svoje žene in otroke v Soko in Užice.)
Vrnem se domov in pošljem poročila v vse bližnje vasi, naj takoj pridejo s puškami na Brankovski vrh. Nato zapovem naj se prinese iz brankovske cerkve zastava, ki je bila tkana iz belega, rudečega in modrega niusclina s tremi križi. Ta zastavica je bila potcin vedno v naši sredi. To se jo zgodilo 15. februarja 1804, lcta.c
Tako nam je zapustil župnik Matej spomin na prvo bojevanje pod zastavo, ko še ni bilo organizirane vojske.
Pozneje je Karadjordje organiziral vojsko z ljudmi, ki so bili kot prostovoljci v avstrijski vojski za časa turško-avstrijske vojne (1788 do 1790). Od takrat naprej so morali vojaki prisegati zvestobo vrhovnemu poveljniku in domovini. Vsaka kneževina, skoro gotovo tudi vsak bataljon, je imel svojo zastavo, te so se v začetku upora razlikovale. Nekatere so vzeli iz cerkva, druge so v naglici napravili, po denarnih sredstvih dotičnega kneza.
Karadjordjeva zastava iz leta 1804. je bila po-
ali Drino in z orožjem v roki odgovorili na avstrijska izzivanja.
* * *
28.	julija 1914. — Prispel sem z avtomobilom v Niš, kamor se je preselila vlada. Niš je optimističen. Trozvcza kaže vendar miroljubne tendence. Po zadnjih vesteh je Sir E. Grey dal pobudo za skupno intervencijo Anglije, Nemčije, Francije in Italije, torej štirih velesil, ki bi mogle biti zapletene v avstrijsko-srbski spor, čeprav le posredno.
Prevzet od težkih misli obedujem v hotelu Europa prav blizu mize gospoda ministra Pašiča, ki je pravkar prejel nov telegram. Pristopil sem in ministrski predsednik mi je pokazal depešo in rekel z mirnim, nespremenjenim glasom! »Avstrija nam je napovedala vojno!«
Kopiram besedilo:
»G. N. Pasid, predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve Srbije.«
Dunaj, 28. julija 1914.
»Srbska kraljevska vlada ni dala zadovoljivega odgovora na noto, ki jo je izročil av6tro-ogrski poslanik 23, julija 1914., zato je cesarsko-kraljeva vlada prisiljena sama skrbeti za zaščito svojih pravic in interesov ter v ta namen prijeti za orožje. Avstro-Ogrska se smatra od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo.
Minister za zunanje zadeve avstro,ogrske, grof Berchtold.«
G. Pašic je izročil brzojavko enemu od navzočih tajnikov in njegov glas ni izdajal niti najmanjše emocije, ko jo spregovorili,
lovico bela, polovico zelena. Janko Katič ja imel zelo dragoceno zastavo iz zelene in rdeče tkanine s kopjem na vrhu. Imela je všiti sliki sv. Nikolaja in nadangela Mihaela.
Ko je bila vojska že bolj urejena, so poklonili mnogim vojvodam zastave, ki so jih dobili iz Rusije. Te zastave so bile na eni strani iz rdeče svile in z grbom Srbije in Trivalije. Nad vsakim grbom je bila glava v šlemu s krono, a nad obema grb Rame. Zgoraj je bila carska krona, a spodaj razni vojaški znaki. Spodaj je bil ruski napis, ki je izražal željo za svobodo in ujedinjenje. Na drugi strani je bila bela svila in na njej dvoglavi črni orel z zlatima kronama na glavi In z rdečim kljunom in kremplji. Nad glavama zlata krona s križem. V sredi sv. Jurij na konju, a pod njim sv. Andrej. Spodaj je bil ruski napis: »Ta ruski orel naj varja Srbijo. Milostno naj pomaga, da postane s svojo hrabrostjo velika in mogočna. Brani naj srbski narod vsakega napada in naj nad njim zavlada svoboda, da bo postala Srbija preosnovana in nova.«
Te zastave, katerih slike prinašamo, so od« nesli Avstrijci ob svojem odhodu iz Srbije po okupaciji. Našla jih je naša komisija leta 192i. na Dunaju in jih prenesla v Beograd.
— Treba je sporočiti vsebino te depeše vojnemu ministru.
* * *
Z bliskovito naglico se je ta vest razširila p« mestu in pozročila težko depresijo.
Avstrija je zavrgla vsa sredstva mirne rešitve spora, tako poskus koncilijantnega posredovanja kakor mednarodno konferenco, in postavila ves svet pred izvršeno dejstvo.
Bojazen je »tisnila srca ob misli na neenaka igro, pa samo za hip. Skozi mesto je korakal polk z godbo na čelu, kar je zadostovalo, da bo ljudje spet ponosno dvignili glave in je vse mesto zajel vihar navdušenja.
Vendar je ta vojna napoved, brez protokola, sporočena v navadni brzojavki, kakor da posameznik sporoča drugemu kakšno banalnost, dejstvo brez precedenta v zgodovini mednarodnih odnošajev, da človek ob premišljanju prične dvomiti o resničnosti sporočila.
Mar ne gre le za mistifikacijo zlobnega šaljivca?
Sama vlada dvomi o pristnosti depeše, posebno se, ker je sprejel tudi generalni štab slično br. zojavko, kar je v popolnem nasprotju z mednarodnimi običaji v diplomaciji, zato objavlja tiskovni urad omenjeno depešo s sledečim pristavkom.
»Kraljevska srbska vlada bo skušala dobiti zagotovilo o avtentičnosti depeše, ki ji je bila sporočena na način, kakršen ni v rabi in ker je Nje* gova Ekselenca minister Nemčije, ki je poverjen a zaščito interesov Avstro-Ogrske, izjavil, da j« čisto nepoučen o tej zadevi.«
Formacija jugoslovanske vojske pri nas
Srbske Čete ustavile italijansko prodiranje proti Ljubljani
Dne 28. oktobra 1918 se je v Zagrebu sestal častniški zbor 25. domobranskega pešpolka, ki mu je poveljeval polkovnik Kučak. Po kratkem posvetovanju je bil sklican ves polk na dvorišče vojašnice, častniki so se postavili v polku v vrste in podpolkovnik je po kratkem nagovoru zaprisegel ves polk za Narodno Vječe. Godba je zaigrala narodno himno in ves polk je navdušeno pozdravljal novo jugoslovansko državo. Moštvo in častniki so sneli čepice, odstranili rozete in jih nadomestili s srbsko-hrvatsko-slo-vensko trobojnico.
Tistega dne popoldne sta prišla k Narodnemu Vječu vojaški zapovednik Zagreba pehotni general Sujari6 in poveljnik domobranstva Miha-Ijevič. Vso oboroženo silo v Hrvatski in Slavoniji, zlasti v Zagrebu, sta postavila pod po-veljništvo Narodnega Vječa.
Tako je nastala na jugoslovanskem ozemlju bivše Avstrije prva jugoslovanska vojaška formacija.
Tri dni nato je Narodni svet v Ljubljani pozval slovanske častnike in vojake, da se zaradi ureditve v narodno armado nemudoma zglasijo v ljubljanskem Mestnem domu. Prav tako je župan dr. Ivan Tavčar pozval vse moške od
17.	leta naprej, naj prostovoljno stopijo v narodno obrano.
Še tistega dne je narodno Vječe v Zagrebu imenovalo slovensko vlado, katere predsednik je bil Josip Pogačnik, komisar za narodno obrambo pa dr. Lovro Pogačnik. Štacijsko po-veljništvo v Ljubljani je takrat prevzel polkovnih Pour.
V šentpeterski vojašnici v Ljubljani so se začeli zbirati naši prvi častniki in vojaki. Vojaštvo je dobilo posebne legitimacije, častniki, ki so stanovali izven Ljubljane, so morali pri po-veljništvu prijaviti svoja bivališča.
Narodne straže so dobile ukaz, da s pomočjo orožništva aretirajo vse dezerterje in jih uvrste v svoje rede.
Medtem je začela srbska vojska prodirati preko Save. Dne 4. novembra popoldne je vkorakal v Mitrovico prvi oddelek srbske vojske. Naslednje dni so štiri srbske divizije prekoračile Savo in se bližale Zagrebu. V noči od 5. do 6. novembra pa se je pripeljalo iz Salzburga v Ljubljano nenadoma 513 srbskih častnikov, med njimi tudi kapetan Švabič, in 120 mož. Postavili so se takoj v službo Narodne obrane.
Med Narodnim Vječem in srbsko vlado so bile naslednji teden vzpostavljene tesne vezi. Nj. Vel. kralj jo tedaj kot regent slovesno obljubil, da je Srbija, ki se čuti združeno s Hrvat-sko in Slovenijo, pripravljena storiti, da se čim prej obnove v naših krajih normalne razmere
in da bodo srbske čete popolnoma na razpola« go Narodnemu Vječu v Zagrebu. Narodno Vje< če samo pa je razglasilo mobilizacijo pet naj« mlajših letnikov v aktivno službovanje.
Dne 14. novembra se je pripeljal v ZagreB prvi transport srbskih čet s fronte. V mesto ja tedaj vkorakal prvi bataljon redne srbske vojske. Vodil ga je major Maksimovič. Ta oddelek srbske vojske pa je še isti dan nadaljeval svojo pot na Reko, kjer se je tiste dni nastanilo vrhovno poveljništvo srbske in ententne vojske na Balkanu.
Medtem je tega dne narodna vlada v Ljubljani izdala razglas, 8 katerim je razpustila narodno stražo, ki je dovršila svojo nalogo, da namreč prepreči anarhijo.
Ob tistem času pa je prodirala italijanska armada, ki je bila zasedla Trst in Gorico mimo Postojne in z njo se je pojavljala nova nevarnost. Koncem prve polovice novembra je srbsko vrhovno poveljstvo v Beogradu odredilo, da se pošlje na Slovensko, zlasti v Ljubljano jugoslovanska legija. Ta legija je štela 20.000 mo8 in je imela predvsem nalogo, da zasede severne meje naše nastajajoče države in da brani ujgoslovanske interese proti Italijanom. Eden izmed polkov te legije ie bil določen za Zagreb’, ostali pa za jugoslovansko severozapadno mejo. Kakor v Ljubljani, tako Je dobil tudi na Reki poveljnik srbskih čet takoj nato ukaz, da za-branl Italijanom dohod v mesto.
Italijani so bili medtem prodrli do Vrhnike. Srbske čete, ki so se tedaj postavile v bran italijanskemu prodiranju, je vodil takratni kapetan Švabič. Kapetan Švabič se je tiste dni odpeljal v Logatec na italijansko vojno poveljništvo in v imenu ententne vojske nastopil proti nadaljnemu prodiranju italijanske vojske na slovensko ozemlje ter zagrozil, da bo s silo ustavil vsako prodiranje. Italijansko poveljstvo je nato zares odpoklicalo italijanske čete iz Vrhnike in iz Borovnice. Švabideva zasluga je bila, da se je italijanska vojska umaknila do demarkacijske črte med Verdom in Logatcem.
Mil©s CbiličevG geslo :
Naj višja svetinja je čast; največja dobrina svoboda; najvišja dolžnost koristiti očetnjavi. Najlepša vrlina je zvestoba očetnjavi in častni besedi. Ves narod in vsak človek, če ni zmožen, da v zaščiti svoje časti in svobode, žrtvuje vse j pa tudi življenje, ni vreden, da živi.
O ženah, ki delajo in tistih, ki nič ne
delajo
Mnogo se zahteva od žene danes, zelo mnogo. Izobražena mora bita, zaslužiti mora vsaj zase, da je neodvisna od moža. Nedostojno je za ponosno, samozavestno ženo, da bi kaj sprejemala od moža. Vsaka bi morala s svo jim zaslužkom prispevati k skupnim izdatkom v družini, ali vsaj kriti vse svoje potrebe. Tako se glase današnja gesla. — Lepo je želeti vse to, pa to že davno niso več teoretične želje, ampak se tudi v praksi izvaja že na veliko. Veliko je število žen, ki zaslužijo kakor moški, pomagajo vzdrževati družino s svojim zaslužkom, poleg tega opravljajo svoje delo v gospodinjstvu, vzgajajo svoje otroke, eo torej uradnice ali nastavljenke, žene, matere in gospodinje vse ob enem. Vse te posle opravljajo, marsikatere opravljajo dobro; da bi pa vse te posle dobro opravljale — je nemogoče. Tega nobena ne zmore in če katera, je gotovo izjema. Sto-procentna dovršenost poedink v dveh — treh službah je nemogoč.
Žene, kakor so poleg svojega poklica še matere in gospodinje, se zavedajo svoje veljave, so ponosne, se rade precenjujejo in gledajo z visokega na one žene, ki niso samostojne, ki eo samo gospodinje in matere. Kakorhitro so se naučile opravljati dve, tri posle, se jim zdi, da samo one spadajo v okvir današnjega življenja in ne pojmi j o, kako morejo živeti one druge, matere in gospodinje, ki ne delajo nič, prav nič. Največkrat nimajo ndkake izobrazbe in ker si nič ne zaslužijo, so odvisne od moža, njemu odgovorne za vsako paro — neplačane služkinje so in nič drugega. Ako se jim to ne pove v obraz, se jim gotovo da čutiti pri vsaki priliki. Pa tudi gospod
soprog često rad zbode ko z iglico:-------------
»žena mojega šefa prinese vsakega prvega dva tisočaka domov; mojemu kolegi zasluži žena poldrugi tisoč na mesec, moja (milostiva pa samo predlaga račune — Blovek pa plačaj in molči — —«
Na videz je res vse tako. Toda če pogledamo malo te revice, neodvisne žene, bomo našli lepo število takih, ki bi svoje neodvisnosti ne menjale z najboljšo službo, ki s« počutijo prav dobro v svojem »suženjstvu« in čeravno so brez službe, imajo vedno polne roke dela.
Poklicno zaposlena žena vrši svojo službo izven doma, kuha, pospravlja, šiva, najde celo zvečer časa, da gre v gledališče. Včasih zaslužita ona in mož toliko, da si lahko vzameta kuharico, služkinjo, dekle k otrokom. Kjer pa mož in žena ne zaslužita toliko, da si lahko držita dovolj služinčadi, gospodinjstvo ne gre in ne more
iti. Tu manjkajo gumbi, tam so raztrgane nogavice in če tudi je vsaka reč na svojem mestu, manjka v družini ona toplota, ona harmonija, ki daje našemu domu mir in srečo. Takemu domu manjka ono toplo ozračje, kateremu se danes sicer radi posmehujemo, kakor vsaki sentimentalnosti, na katerega pomanjkanju pa vendarle vsi trpimo. Imponira nam žena, ki prinaša tisočake v hišo, na tihem si pa le mislimo, kako lepo je bilo pri materi, kako vse drugače smo se počutili, ko smo se vračali domov, nego se počutimo denes. — Nikdar ne more trudna roka v uradu izčrpane matere s toliko toploto priviti k sebi svojega otroka, kakor to lahko stori mati ,ki se posveča samo domu in družini. Ne more biti govora o družinskem miru in harmoniji tam, kjer prihajajo domov utrujeni in prenapeti vsi: mož, žena, otroci in se morajo umikati drug drugemu, ako hočejo imeti malo miru in počitka v lastnem domu.
Mir, toploto in tisto prijetno družinsko ozračje — ob katero se danes sicer večkrat zadevamo, a nam le manjka, če ga nimamo — vse to nam lahko ustvari samo žena, — ki nič ne dela. Samo tista žena, ki prav nič ne dela, ampak se le tako igra z lonci, z likalnikom, s šivalnim strojem in igraje opravi vse tiste neštete malenkosti, Iti tvorijo dobrobit in srečo družine, daje toploto v hiši. Vse drugače nam diši jed, ki jo pripravi žena — ki nič ne dela in z vse drugačim veseljem se vračamo domov k taki ženi nego k tisti, ki so ji živci prenapeti od napornega dela, da si ne upamo glasno spregovoriti v njeni bližini, da moramo paziti, kako odpiramo vrata, kako pomaknemo stol, da je ne razburimo.
Zato si moramo moderne, izobražene, zaposlene žene, ako hočemo biti količkaj odkritosrčne, priznati, da bi v neštetih slučajih same sebi in družini mnogo več koristile, ako bi —kakor tiste od nas zapostavljene ženičke — prav nič ne delale. Predvsem bi imele bolj zdrave živce in če bi se količkaj znale urediti svoje stroške po svojih dohodkih, bi v veliki večini primerno lahko prav tako dobro izhajale, ako ne še bolje.
Zato nikar ne glejmo preko ramena tistih, »ki nič ne delajo«. Čast tistim,ki prinašajo tisočake v hišo; to so žene nove dobe, samostojne in ponosne. Toda nič manj časti tistim, ki nič ne delajo. Te ne prinašajo tisočakov v hišo, prinašajo pa nekaj drugega; prinašajo vso svojo dušo in celo svoje srce. In to so prispevki, ki se v družini često bolj poznajo nago tisočaki.
Razgled po ženskem svetil
Žene v boju proti podkupovanju in proti zločinstvu
Mrs. Ethal Bcnncr iz Champaign-a v Illinois — je prišla pred 12 leti v Oklhamo ter za-Cela uspešno trgovati z oljem. Odložila se je, da z izkupičkom ustanovi velik hotel v Ears-boru. Ko je začela zidati leta 1927., je prvič prišla v dotiko z nekim odposlancem podzemeljskih krogov, katere je od nje zahteval, da bo morala točiti alkoholne pijače, držati igralnico in dekleta; zato bo morala plačati tedenski prispevek uradnikom. Ko je moža odbila, se je začel odprt boj. Dnevno eo prihajale grožnje, po telefonu in v pismih; nekoč je morala celo etreljati na nekega prijaznega podšefa. Takoj je začela z javnimi govori v ženskih krogih proti razvratu in zločinstvu. Po svojem prvem govoru je dobila opomin, da jo bodo ubili, ako bo ie enkrat govorila. V odgovoru je navedla odposlancu kraj in uro, ko bo zopet govorila in niso je motili 1 Končno se je podala v Oklahomo-City, kjer je poročala na vladi. Dali so ji 17 detektivov, ki so kot delavci v oljčnih nasadih celih 17 mesecev pod njenim vodstvom zasledovali zločinsko gibanje. — Temu so sledile obtožbe, preiskave in priznanja. Podanih je bilo 85 ovadb za prodajo wiskyja in 28 obtožb proti uradnikom od mestnega župana in policijskega ravnatelja doli do policaja. Preiskave so celo dokazale, da je župan podkupoval državnega pravdnika, da ustavi postopanje. Zapor in premeščenja so končno prinesla splošno zadoščenje, za katero se je bilo zahvaliti le energiji ene same žene, ki se je z brezprimerno srčnostjo vrgla v neenak boj z zločinci in končno zmagala.
Anglija.
Angleška ženska mirovna liga si že davno prizadeva, da bi se imenovala v komisijo za ječe tudi ena žena. Doslej ni bila še nobena žena član te komisije, ki obstoja iz štirih članov In je odgovorna za vse zadeve, ki spadajo v področje angleških ječ. Posebno vstraja Zenska mirovna liga na tem, da se prepusti v ječi v Holloway-u ravnateljsko mesto ženi, ker je ta ječa izključno za ženske. Doslej je ena sama upraviteljica ječe in sicer miss Lilian Barker v ženskem kazenskem zavodu v Aylesbury-ju.
Ženska bolnica v Angliji. Anglija ima pet splošnih bolnic in sedem špecijalnih klinik, katere oskrbujejo samo ženski zdravniki. V bolnici Elizabeth Garrett-Anderson v Londonu je
nastavljenih 44 zdravnic in ženskih kirurgov, v edinburški bolnici ter na kliniki za ubožne je 10 zdravnic, v Redlands-Hospital v Glaspowu je 15 zdravnic, na bolnici v Brightonu je 16 zdravnic, na bolnici Marie-Curie za blne na raku v Londonu je 18 zdravnic i. t d. Skupaj opravlja v Angliji 104 zdravnic in kirurginj zdravniško službo v 11 bolniških zavodih z 838 posteljami. —
Turčija.
Davek za samce se pripravlja v Turčiji. Podvrženi mu ne bodo samo neporočeni moški od 25—45. leta, marveč tudi neomožene ženske od 20—35. let in istotako vse vdove, ki nimajo otrok. Dohodki tega davka so namenjeni v podporo družinam, ki imajo najmanj 4 otroke.
Žene v mestnem svetu. Notranje ministrstvo Je razposlalo guvernerjem vseh turških dežel okrožnice, kjer se posebno naglaša potreba, da se v vseh večjih mestih, kolikor je to mogoče, imenuje po 3—5 žen v mestni svet. To je značilno za stališče turških voditeljev, ki smatrajo ženske pravice za bistven del napredka v narodu.
Zedinjene države.
Mogočna ženska organizacija je »National Federation of Business and Professional Wo-men's Club«, ki jo je ustanovila miss Lena Ma-dison-Philips in šteje danes 60.000 članic in 1100 klubov. Društvo ima namen, zbrati vse poklicno zaposlene žene na vseh poljih. Letos so se odpravile razne grupe te organizacije v Evropo in sicer na Norveško, Švedsko, Finsko, v Rusijo, na Poljsko, v Avstrijo, medtem ko so se podale druge skupine v južno Evropo, vse z namenom, da pripravijo tla za ustanovitev mogočne svetovne organizacije poklicno zaposlenih žen. V Ženevi se bodo potem sestale vse skupine ameriškega društva ter odposlanke enajstih držav, da se definitivno pogovore o ustanovitvi mednarodne ženske organizacije. Na Dunaju je bila sama ustanoviteljica s 25 članicami, med temi miss Klans, ravnateljica neke velebanke, miss Berland, ki je organizirala v Severnem Siamu prvo bolnico in prvo šolo za blničarke, miss Ramsay, finančna ekspertka v detroitskem senatu, miss Roberts, lastnica največje mlečne farme v Zedinjenih državah itd.
O negi las
Lepota las leži v tem, da so lasje mehki, svetli in ne pred časom osiveli. Blesk in polnost las dosežemo s skrbno nego in z raznimi kozmetskimi sredstvi. Z negovanjem las moremo začeti že v rani mladosti. Za normalne lase zadostuje, da jih dobro čistimo in skrbno postopamo ž njimi. Vsakih 14 dni si jih operemo z vodo, milom in rumenjakom, splahnemo najprej v topli vodi, nato v vedno hladnejši ter jih končno dobro osušimo. Nekatere imajo grdo navado, da si operejo glavo zvečer in gredo spat z mokrimi lasmi, kar je zelo škodljivo.
Ako imamo po umivanju glave občutek, da nam je koža napeta, tedaj si jo masiramo z oljem. Blesk las dosežemo potom krtače. Krtača ne sme biti premehka; krtačimo lase vsak dan precej dolgo v vse smeri. Češemo se z redkim glavnikom; gosti glavnik za prah uporabljajmo samo enkrat na teden, ker tak glavnik navadno drgne kožo in trga lase.
Suhe in krhke lase moramo večkrat namazati z oljem (orehovo olje je zelo priporočljivo) in s prvovrstno pomado. Seveda moramo iase pri tem večkrat očistiti z vodo, milom in rumenjakom ali žolčem.
Zelo mastne lase moramo tu pa tam malo osušiti s tem, da si jih malo napudramo. Vzamemo pri tem čisto navadno riževo moko. Zvečer si lase naprašimo, zjutraj si jih pa dobro skrtačimo. Lase tudi lahko namočimo z malo gobo v sledeči raztopini: 300 g Aqua picis in 4 g Ammon. pur. lign. Raztopino si damo lahko pripraviti v vsaki lekarni.
Navaden prhljaj odpravimo s tem, da masiramo kožo z milnim špiritom Kali, kar napravimo zvečer, a zjutraj si operemo lase. — Če imamo pa mnogo prhljaja, ga moramo najprej zmehčati z dobrim oljem, potem pa umiti glavo z močno alkaličnim milom in jo nato dobro osušiti s frotirko. Milo se splahne z mlečno vodo in koža se odrgne z oljem. Mesto raznih preparatov proti prhljaju je priporočljiva kini-nova voda.
Rast las se pospešuje s pravo medvedjo mastjo. Tudi svinjsko salo je dobro, toda te masti morajo biti povsem sveže. Priporočljivo je tudi umivanje s kininovo skorjo ali s kininom.
Ako izpadajo lasje vsled bolezni, je treba vprašati zdravnika za svet. Tisti, ki hoče barvati lase, si jih mora pustiti barvati pri speci-jalistu, sicer lahko doživi nemilo presenečenje.
Zdravnik o novi modi
Na nekem zdravniškem sestanku v Oslo je izjavil neki angleški zdravnik, da z novo modo, ki predpisuje, da se obleka ukroji tako, da se v pasu bolj prilega k životu, se je pametneje in bolj higijenično razdelila teža obleke. Močneje povdarjena bočna linija preprečuje nekdanjo enostransko obremenitev ramen, ki so doslej edina morala nositi vso težo obleke. Teža obleke se torej spet enakomerno deli na pleče in boke. Ženska postava je s tem zopet zadobila nekdanje ženske oblike, seveda brez visoke
ri
n
Elegantna dama v jeseni.
Od leve na desno: Dopoldanska obleka iz temnoplavega gatwceda c garnituro gumbov in v. gubami. K tej obleki je treba nositi primeren klobuk, rokavice in torbico; popoldanska obleka iz crepe-a 8 čipkami in rokavci. — Popoldanska obleka iz crep-georgetta, zvončasta oblika, bel ovratnik s čmo-belimi trakovi. — Športna obleka iz frize-ja z bolerom in z belim ovratnikom. — Obleke na desni kažejo moderne oblike ovratnikov iz drage kožuhovine.
TV0****1CA cikoMJB.
I
pretiranosti. Prekomerno kratka krila in tanke svilene nogavice so pospeševale revmatizem in prehlajenja; radikalna sredstva proti debelosti so pa povzročala srčno napako in živčne bolezni. Seveda ne bi smela nova moda sedaj pasti v nasprotni ekstrem z nehigijenskimi dolgimi krili, s katerimi se pometajo tla in se s tem dviga prah.
ELITE
I«
f |lBliC ■ te d. z o« z.
LJUBLJANA, PreSernova ufica 9
prodaja damske, moške In deške konfekcije. Na drobno 1	Na debelo 1
Prvovrstno izvrševanje po merit
Ženske demonstrirajo za bombažasto blago
Skoro neverjetno se sliši, da je nedavno 50 mladih deklet od 16 do 24 let korakalo po najprometnejših newyorških ulicah v strnjenih vrstah. Mladenke so bile' ne le vse oblečene v bombaževini, marveč so imele celo solnčnike in ročne torbice iz istega blaga. Nosile so razne tablice s sledečimi napisi: »Podpirajte domačo industrijo«. — »Bombaž naj se spet uveljavi.« — »Skrbite, da se vsaka žena v Ameriki oblači samo v bombaž.« — Itd.
Vsekakor hvalevredna inicijativa, ki bo — ako se izvede — ne le koristila domači industriji, marveč tudi spravila marsikateri žep v ravnotežje. Bilo bi zelo priporočljivo, da si vzamejo ta nauk k srcu tudi žene tostran Oceana.
Scspodznjsfvo J
Konserviranje sliv.
Slive v sladkorju. Lepe, zrele, toda še trde češplje operemo, razpolovimo ter jih lepo zložimo v čiste kozarce. Posebej kuhamo sladkor z malo vode, ga odpenimo, precedimo skozi krpo ter ga zlijemo na češplje. Kozarce pokrijemo s pergamentnim papirjem (ako nimamo kozarcev s pokrovom), zavežemo ter jih steriliziramo pri 90° tekom 20 minut. Ko so kozarci ohlajeni, jih obrišemo, nato jih spravimo na suh in hladen prostor.
Za 3 kg tako prirejenih sliv potrebujemo tri osminke litra vode in 50 dkg sladkorja. Priložimo malo sladke skorjice in 1 klinček.
Olupljene češplje. Zrele, trde češplje stresemo v vrelo vodo, jih pustimo samo eno minuto, nakar jih poberemo ven ter jih oblijemo s hladno vodo. Olupano jih s čistim nožem, polijemo z vodo, v katero smo odtisnili limono, vložimo jih v kozarce ter jih zalijemo z ohlajenim skuhanim sladkorjem. Kozarce nato zapremo ter jih kuhamo v pari 20 minut pri 90° toplote. Na 3 kg sliv vzamemo tri osminke litra vode in 45 dkg sladkorja.
Slive v kisu. Zrele slive prebodemo večkrat z zobotrebcem, operemo, zložimo v kozarce, zalijemo s kisom, ki smo ga prej zavreli z vodo in sladkorjem; kozarce zamašimo ter jih kuhamo 20 min. v pari pri 95° vročine.
Za 3 kg sliv potrebujemo: pol litra kisa, pol litra vode in 45 dkg sladkorja.
Drugi način. Zrelim, opranim slivam odvzamemo peške, jih denemo v posodo ter polijemo s kisom, da so vse pokrite. Drugi dan odlijemo kis, potresemo češplje s sladkorno sipo, jih zmešamo nalahko, jih postavimo na solnce za 3 dni. Medtem jih večkrat premešamo. Nato splahnemo kozarce z rumom ter denemo vanje olive z vsem sokom. Povežemo jih ter jih spravimo v hladen prostor. Vporabimo jih kot kompot ali pa za močnate jedi.
Za pol kilograma sliv potrebujemo: pol litra vinskega kisa, pol kilograma sladkorja in eno žlico ruma.
Olupljene češplje v kisu. — Zrele, oprane češplje vložimo za 1 min. v vrelo vodo, nato jih polijemo s hladno vodo, jih olupimo, zložimo lepo v kozarec, zalijemo jih z zavretim, toda ohlajenim kisom, s sladkorjem ter pridenemo še sladke skorjice, klinčke in limonov olupek. Kozarce zamašimo ter jih steriliziramo 20 min. pri 90°.
Za 2 in pol kilograma češpelj potrebujemo: pol litra vinskega kisa, 50 dkg sladkorja, kakega pol litra vode (kakor je močan kis), 2 ero skorjice, 5 klinčkov, olupek četrt limone.
UdSl
Q2Cl
M
«
Danilo Gorinšek:
Jesenska
Sad je zrel in se košati ves kipeč in zdrav, skoro bo že treba brati — gre jesen z daljav.
Sad je zrel in ves se smeje, vabi k sebi v vas, zdaj utrgaj izpod veje, dokler je še časi
Sad je zrel in čaka tebe; ki si ga želiš; skoro zima bo, pozebe — več ga ne dobiš 1
Drago Bajt:
Kako je ajda postala črna
Legenda.
Na plodnem polju je nekoč, kakor še dandanes, zorela ajda. Takrat pa še ni bila črna, svetila se je v zlatem rumenilu, da so jo za njeno lepoto zavidala vsa druga žita. Te svoje lepote se je tudi v obilni meri zavedala, zato je bila ohola in prevzetna. Ko so pred žetvijo vsa žita v hvaležnosti za lepo vreme upogibala polno klasje, je samo ajda stala trmasto pokonci. Rekla je: »Kaj bi se neki klanjala? Lepša sem kakor vsako žito; cvetem kakor jablana in celo po trikrat na leto. Kdo je krasnejši od mene?«
Kmalu pa so se pripodili pod nebo črni oblaki in ga zakrili. Nastala je strašna nevihta. Vse cvetje se je zganilo in skrilo pod listje svoje glavice in hudi ajdi je svetovalo:
»Skrij glavo, skrijl«
»Zakaj neki?« je ošabno odgovorila ajda.
»Angel dneva leti čez polje,« ji je dejala pšenica. »Gorje mu, kogar zadene s svojim srdom: po njem je!«
»In vendar se ne uklonim!« je odvrnila ajda.
»Zakrij cvet, zavij liste!« ji je prigovarjala še sama velika in košata vrba. »Ne glej v nebo, kadar se bliska! še ljudje se uklonijo, čeprav so pogumnejši od nas.«
»Ljudje so ljudje, jaz sem pa jaz,« je neupogljivo kljubovala ajda in še bolj ošabno dvignila glavo.
Tedaj se je pa nenadoma odprlo nebo, da je ves svet zagorel v strašnem ognju. Treščilo je ...
Ko se je kmalu na to nevihta zopet polegla, se je osveženo po blagodejni rosi dvignilo vse žito in vse cvetje in v novi krasoti in vonjavi, samo ajda — je izgubila svoj cvet. In tudi njeno zrnje ni bilo več zlatorumeno; velike kaplje grenkih solz kesanja in sramote. V hladnem vetru je vsa trepetala.
In tako se je zgodilo, da je ajda postala taka, kakršna je dandanes — črna, vase stisnjena in pohlevna.
Palmov rilčkar
Domovina palmovega rilčkarja, ki je temnorujav, do 5 cm dolg hrošč, so južne pokrajine, posebno Južna Amerika. Ker se hrani s sokom palm in se v debla palm zarivajo tudi njegove mastne, 6 cm dolge
ličinke, povzroča, če se preveč zaredi, silno škodo. Včasih uniči velike cvetoče nasade. Tako je nekoč na Havajskem otočju upropastil skoraj vse palme, da so morali Havajci poklicati iz Združenih držav najboljše strokovnjake in znanstvenike, da ga pokončajo.
Povedali smo že, da se palmov rilčkar hrani s sokom palm, toda sam zdaleka ne dela take škode kakor njegova velika ličinka, katero vidimo tudi na naši sliki. Ta ličinka vrta v deblu palm, napravi tam velike in dolge rove in — palma se posuši.
Kljub temu pa, da je ta hrošč škodljiv, je vendar tudi koristen. Pravzaprav ne on sam .temveč njegova ličinka, ki je — užitna. Brrr, boste vzkliknili, kdo pa bo jedel tak mrčes? Pa je vendar tako. Ne le domačini, divji Indijanci, tudi beli Evropci jo jedo. Pripravijo jo pa tako, da jo vržejo, seveda kar živo, v razbeljeno mast in ko jo potegnejo ven, je že pripravljena. Nekateri trdijo, da je to slastna in okusna jed. Iz zgodovine je pa n. pr. znano, da so ličinke palmovega rilčkarja bile posebna slaščica pri vsaki pojedini indijanskih kraljev.
Igor Igorjevič:
Janezek Negoda
Naš Janezek Negoda res prava je neroda!
Kar včasih sklene in stori, narobe se mu naredi.
Nekoč je zjutraj rano vstal, da bi v Ljubljano se podal; a vlak zgrešil je cesto, in prišel — v Novo mesto!
Brž sklenil iti je navzgor obiskat slavni Maribor, pa je tako naneslo, da v Kranj ga je prineslo!
Tu se domisli: »To ni nič!
Odtod jo mahnem kar v Tržič ...« Ko pride pod večer na cilj, spozna, da prišel je — v šf. lij!
Pa se odpravi v Dravograd koroške brate obiskat; vlak srečno, brez zadržkov, zavozil z njim je — v Krško!
Tam pa odloči: »V Kamnik grem, da ne bom več v zasmeh ljudem!« Spet smer napačno vzel je in je dospel — v Kočevje!
Tak vozi čez slovenski svet se dolgih, dolgih sedem let —
Ko vrne se v domačo vas, bom že o tem obvestil vas!
Z iuži
južnega morja
R. R.
Južno morje se razprostira med Vzhodno Indijo in Avstralijo in na njem so številni veliki otoki, večji kakor naša Jugoslavija. Nekateri izmed teh otokov, kakor na primer Java, se skoraj nič ne razlikujejo od Evrope. Tam so velika moderna mesta, pristanišča s parniki, tramvaji, avtomobili, železnice, kinematografi itd., drugod pa žive nagi domačini, ki jim pri nas pravimo divjaki, še vedno tako, kakor pred tisoč-
Ti domačini, divjaki, ne poznajo ne oble* ke ne pisave ne našega orodja in orožja. Divjačino streljajo s puščicami, katere izstreljujejo z lokom. Kljub temu se vozijo tudi po rekah in po morju, toda ne z ladjami in tudi ne s čolni, kar na velika drevesna debla sedejo in jih z dolgimi drogi pomikajo naprej. V globoki vodi jim ti drogi služijo tudi za vesla.
Na naši sliki vidimo domačine z otokov Južnega morja, kako veslajo na drevesnih deblih po morju. Ne vozijo pa se za zabavo, temveč na lov na ribe ali pa s svojega otoka na bližnji sosedni otok.
Uganka
A. M.
Je hišica postavljena in mizica pogrnjena, večerja slastna čaka te • oj, m... a le posluži se!
Rešitev ugankev zadnji prilogi: aeroplan*
Pravilnih rešitev je uredništvo prejelo 18, nagrado pa je žreb prisodil učenki Berti Šmidov! v Novi vasi pri Sv. Juriju ob južni železnici. Pri današnji uganki je treba povedati, kdo naj se večerje posluži, ker manjkajo sredi besede tri črke, in kaj je vse skupaj. Malo težja je, pa bo že šlo. Na nekatere dopise odgovorimo pismeno. Rešitve današnje uganke sprejema uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24 do srede 10. t. m. opoldne. — Ugankar.
Danilo Gorinšek:
O mišku domišljavcu
Že v zgodnji mladosti je delal mali Miško materi Miški velike preglavice. Ni bil tak, kot so drugi člahi neznatnega mišjega rodu: ponižni, skromni in tovariški. Sam samcat je sameval daleč stran od vseh mišjih bratcev in sram ga je bilo svoje rodovine. Kadar je bil popolnoma na samem, je razmišljal, kako bi se iznebil svojega stanu, ki se mu je zdel nizek in nevreden. Kadar pa je moral med druge miši, se je zravnal, domišljavo vihal nos in ni gledal ne na desno ne na levo.
Njegovi tovariši ga zato niso marali. Koder je blodil, je videl posmehljivo obraze. Rogali so se mu; nekatere miške so ga sploh prezirale, vse pa so gojile tiho sovraštvo do njega. To ga je še bolj razdražilo in v mislih se je maščeval na vse mogoče načine.
Najbolj ga je grizlo, da se je lahko maščeval samo — v mislih. Čutil se je slabotnega in to ga je mučilo do smrti...
Mati Miška ga je svarila in ga je podu-čevala, da je zaradi svoje neznosne oholosti, ki odbija vsakogar, sam kriv svojih muk in svoje nesreče. Rekla mu je in dokazovala, da se naj zaveda, da je član skromne mišje rodovine. Naj bo miš sredi drugih miši. Enak sredi enakih. Tih in skromen naj bo. In da nič bolj ne odbija in vzneti tihega plamena sovraštva, kot če se kdo sam povišuje. Dokazovala je tako sinku Mišku in ga celo prosila, a Miško je ostal slej ko prej tak. kakršen je bil.
Sovraštvo do njega je rastlo čimdalje bolj. V onemogli svoji jezi ni vedel, kako bi se odkrižal svojih tovarišev, da bi postal nekaj višjega. Ni vedel kajl Samo da se dvigne nad gnusno mišjo svojatjo — tako je blestil sam pri sebi svoj stan — in da se lahko potem maščuje, kruto maščuje. In edino pri misli na kar hujše maščevanje, mu je še malo odleglo.
Tako so mu tekli dnevi. Sam samcat je čepel v luknji in se vdajal sladkim mislim. Napol dremajočemu so se nudile prijetne slike. Zdelo se mu je, da je postal maček. 0, nebeško zadovoljstvo! Velik črn maček je postal, z ostrimi kremplji in zelenimi, srepimi očmi. In skočil je med osovraženo mišjo zalego ter mahal s kremplji po njih, da so miške kar padale po tleh. Samo kri jim je izpil, potem jih pustil.
Miško se je vzdramil iz svojega maščevalnega sna in oči so mu žarele. Da, zdaj je vedel, kaj bi rad postali Maček, največji sovražnik in strah mišje dežele. >0, da bi se mi uresničilo«, je prosil.
A ni vedel, kako bi to začel. Sam po sebi ni mogel postati maček, do njih samih pa ni kanil.
»Pojdem do njih in jim razložim, da sem njihov, da čutim ž njimi, da bi rad postal enakovreden ž njimi«, je preudarjal sam pri sebi. A ko je storil že nekaj korakov, ga je prevzel strah in se je obrnil.
Tako je ostalo pri starem. Njegov gnev je rastel v onemoglost. Miške so se pa zbrale in so sklenile, da mu s silo izbijejo domišljavost iz glave.
In kmalu nato se je Miško srečal s svojimi tovariši in tovarišicami. S povzdignjeni glavo in brez pozdrava je hotel mimo. A tedaj je planila vsa mišja rodbina nanj. Mlatile so miške po njem in zasajale »o vanj svoje ostre zobčke. Napol mrtev je obležal Miško v krvi.
Ko je tako ležal in ni vedel za sebe, se mu je približala mačka. Pravkar je bila pogoltnila miško in je bila sita, zato je ni premagala strast, da bi hlastnila še po onemoglem Mišku. Mirno ga je ogledovala, in ko je zapazila, da krvavi iz neštetih ran, se ji je zasmilil.
Ko je tako stala pred Miškom, se je ta opomogel in izpregledal. In, o groza: tako se je je prestrašil, da je hotel zbežati. Mačka ga je pa pridržala in mu rekla:
»Ne bom ti storila nič žalega; krvav si in ves betežen, jaz pa sem sita!«
Ko je Miško videl, kako je mačka prijazna, se je namah ojunačil in ves gnev do mišjega rodu mu je znova vzplapolal po žilah.
Lagal je mački, da so ga miške kar na lepem in brez vzroka napadle in skoro umorile; da zato visoko spoštuje mačji rod, ker so prijateljice med seboj in dobre in skromne; da noče biti več miš, ne iz strahu pred mačkami, ampak ker so mačke veliko boljše in tovariške. Zato bi rad postal mačka in izdal skrivališče svojih prejšnjih tovarišev in tovarišic...
Zvita mačka je takoj videla nepoštenemu in domišljavemu Mišku v srce. Zato ni verjela njegovemu laskanju, lažem in podlemu izdajstvu. Spoznala ga je do dna in je vedela, da bo ostal tak, četudi bi postal mačka. Rekla mu je:
»Verujem ti, da bi iz samega spoštovanja do nas in našega poštenega življenja rad postal mačka. Včeraj nam je poginila starka, hranimo še njeno kožo. Odeni se ž njo in bodi z nami mačka!«
Miško se je priliznjeno zahvalil in odskakljal z mačko. Dobil je obljubljeno kožo, odel se je ž njo in postal —■ mačka.
*
Komaj se je bil Miško prelevil v mačko, že je speljal veliko gručo svojih novih to-
varišev nad svoje rodne brate in sestre — miške. Zdel se je sam sebi ogromna veličina, ko je slišal, kako so cvilile, a na tihem ga je že zopet nekaj glodalo.
Ni bilo dolgo, pa je bil Miško — sedaj maček — zopet stari nezadovoljnež. Pod mačjo kožo je pač prebival stari oholi Miško. Ni mogel prenašati, da je bil enak med mačkami. Jel se je oddaljevati od svoje nove tovarišije, mislil je zopet, da je nekaj višji in da mu je usojeno boljše življenje. Kmalu je preziral ves svoj novi okoliš. Kot svoje dni, je polegal ločeno od drugih in zopet predel temne misli.
❖
Tudi mačke so ga zasovražile, to še bolj, ker ni bil niti njihovega rodu, hotel pa je biti še več. Ni mu pomagalo, da se jih je izogibal, kjer je le mogel. Nekoč so ga zasačile in — obležal je kot nekoč, ranjen do smrti.
Tedaj se mu je približal pes, ki je bil videl, kako so se mačke spravile nadenj.
Ko se je Miško osvestil, je potožil psu: »Ubogi maček sem, ki so me moje tovarišice potolkle do smrti prav po nedolžnem Samo maček sem, a reši me; rad bi postal pesi Rad ti izdam kraj, kjer hranijo svoje mladiče!«
Psu se je gabila podlost Miškova, ki je pravil, da je maček in bi rad postal pes. Vedel je takoj, da še maček ni, ampak uboga ranjena miška. Zato mu nič ni storil, samo mačjo kožo mu je strgal z životka in pred njim je zbežala — drobcena in vsa krvava miška. Bežala je na vse kriplje in vsa v strahu pred psom in mačkami...
In uvidel je Miško, da mu med mačkami tudi ni več obstanka in skesano se je zopet pridružil miškam, seveda v drugem kraju, kjer ga še niso poznali. Postal pa je ponižen član mišje rodovine in si ni želel več iznad sebe.
Pred sezono
Živimo kulturi neprijazen, skoraj malo nevaren čas. Človek se polagoma odvaja, da bi se zanimal za stvari v ljudeh okrog sebe in v svetu, čedalje bolj vseeno mu je, kako se vse godi. Ena najelementarnejših vezi od človeka do človeka v družbi je brez dvoma umetnost. In v času, ko drevenijo vse nitke, iz katerih se spletajo tiste najrahlejše, pa morda obenem najtrdnejše, najbolj večne mreže od srca do srca vseh ljudi, v takem času je umetnosti pač najteže izhajati. Človeku najbrž še nikoli ni bilo tako težko najti človeka kakor dandanes.
Iz teh stisk in tesnob se je zadnji čas tudi pri nas začel od vseh strani oglašati klic po aktiviteli. Zagate našega književnega trga so naše knjigarne na koncu pripravile do tega, da so počasi ena za drugo začele stopati iz svojih olimpijskih slcrovišč, in deviza, ki je zmagala, se glasi: akvizioija in abonma. Toda akvi-* žici ja je lahko samo v trgovini cilj, samo tam, kjer je za vsako ceno treba izprazniti zaloge in antikvaiijate — zavoljo dobička in bilanc. Akviziciija, tako se človeku zdi, je dandanes pač eno najvažnejših, najefektnej-ših sredstev književne in kulturne propagande — toda v boju za zmago in veljavo kulture je lahko samo sredstvo in nič več. Brez kulturnega pomena je namreč, če navdušen, uspešen nabiralec za kakšne zapeljivo komodne obroke obesi dobremu, nič hudega slutečemu človeku, ki se ne more Obraniti, knjigo ali kar celo serijo kmjig na vrat, ki jih pa človek pri vsej svoji dobri volji nikoli ne bo bral — ali kar je še hujše, ki človeku danes (v letu tisoč devet sto tridesetem) ničesar ne povedo. Naš mali malomeščanski kulturni trg še vedno preveva stari, predvojni, antikvarični duh in okus, tako je, kakor da so vse velike stvari zadnjega desetletja
Heinz Liepmann: LfudSfe brez moči
Premalo se brigamo za novo literaturo drugih narodov. Le veliki, kričeči primeri, kakor je bil Remarquov roman »Na zapadu nič novega«, pridejo tudi k nam. Slovenska moderna literatura je pred tridesetimi leti dbro skrbela za stike s takrat sodobno evropsko literaturo. Smatrala se je kot njen del in zato je bilo literarno življenje in spoznavanje tujih kot domačih del mnogo bolje organizirano, nego je da-nes.
Nemci so izdali letos antologijo »24 novih nemških pisateljev«, podobno Avstrijci. V teh dveh knjigah dobi čitatelj precej veren vpogled v stanje sodobne nemške literature. Mislimo, da bi bilo prav, če bi se tudi pri nas izdalo kaj podobnega. Ce pregledamo vodilni slovenski reviji »Ljubljanski zvon« in »Dom in svet«, predvsem zadnje številke, opazimo, da sta izpolnjena po večini s prispevki mlade generacije. Pred nami se godi neka tiha revolucija, ki si je mogoče še nočemo priznati. Generacija, ki je med vojno doraščala in po vojni dorastla, je povsod dala pomembna dela. Razumljivo je, da so povsem različna, ne samo po obliki in tehniki, temveč tudi po vsebini in zadržaju.
Ni še dolgo, ker je izšla v Frankfurtu knjiga Die Hilflosen, roman Heinza Liepmenna. Naslov je zelo značilen. Pisatelj nam prikazuje življenje v ruski vasi, ki ga v drugem delu prinese v Berlin in Hamburg. Glavni junak Fric Semjov-ski je tik ob izbruhu vojne ubil kulaka Sege-dina, ki je upropastil njegovo mater in njenega moža. Fric tava skozi vso vojno. Po vojni se znajde v Berlinu in Hamburgu, kjer se sreča z bivšim hlapcem Vasilijem. Od njega izve resnico svojega rojstva: kulak Segedin je bil njegov oče. Ves čas je slutil nekaj groznega. Povsod je skušal živeti in delati, toda nikjer ni mogel najti trdnih tal. Tako se godi vsem njegovim tovarišem. Vsi tavajo brez moči skozi življenje, ki napravi iz tega tatu, iz drugega roparja in žeparja, iz deklet nesrečne, zapite prostitutke. Nobene pomoči ni zanje, nobenega miru. Fric se bori do zadnjega. Ko pa izve resnico svojega spočetja, hodi kakor da je izgubil tla pod seboj. Bega iz Berlina v Hamburg in spet nazaj. Kot Razkolnikov se muči z vestjo, ker je ubil svojega očeta, toda njegov greh rodi nov greh: na cesti napade skupno s tovarišem lepo oblečenega človeka — in ga ubije in oropa. Plen d& tovarišu, ki že beži pred žvižgem policije In poziva tudi Frica na hiter beg. Fric pa se
kar tako šle mimo nas. Priznati je treba, da je izmed založb doslej edino »Modra ptica« pokazala nekaj smisla za moderne potrebe človeka po knjigi, dasi je tudi njen program meščansko tesen in omejen. Toda dandanes je svet bogat vsega, v mladih, modemih slovstvih Evrope, Rusije in Amerike pojeta tempo in kri naših dni — povsod bi mogle vse naše žive generacije iskati ogledal.
Rekel bi, da dandanes na nobenem književnem in kulturnem trgu ni mogoče doseči poštenega, veljavnega uspeha brez jasnega, aktivnega življenskega programa. Ljudem, ki vedrijo in oblačijo v našem duhovnem življenju utegne m .ijkati prav neposredne, intimne zveze s časom z mladino. Pri nas pa ni nobena stvar tako trdno v navadi kakor nezanimanje in molk. Molk na vse, kar je narobe in kar je prav. Toda mladina, v kateri je polno vsega in ki je po sami naravi predvsem poklicana, da bi nam posredovala zdrave, sveže struje iz širokega sveta in da bi v našem malem domačem svetu samem vsak dan odkrivala novih svetlob in zvokov in barv — mladina bi morala s pogumno besedo in dejanjem poseči tu vmes in vrata naših tesnih kamric in ječ razpahniti na stežaj.
Pred začetkom sezone je človek vedno malo sentimentalen in vesel, pričakovanja so, vse lahko pride ali ne pride. Toda čemu prav za prav vse te večne, neskončne sezone, če naj vse vedno teče samo po starih, uvoženih, an-tikvaričnih kolesnicah in če se naj nikoli nič novega ne zgodi?
Nevzdržno je, če v naše literarno, umetniško kulturno ževljenje tudi zdaj še ne bo svežega, zdravega vetra.	Fri.
ne gane. Poklekne k umorjenemu in caaa ... Česa? Pomoči... za se, za svoje izgubljeno življenje. Toda tudi zdaj ni druge pomoči zanj nego vedno bolj bližajoči se policijski žvižg. Fric kleči in čaka ...
Pisatelj (rojen leta 1095) z živimi barvami oriše ves potek dejanja. Slika se vrsti za sliko, dogodki različnih krajev in ljudi se gode vzporedno in Fric je samo na videz glavni junak. V resnici gredo vsi drugi prav tako v podobno usodo, ker za rešitev njih življenja ni pomoči. Sami so tako nemočni, izgubljeni. Ljubijo se in sovražijo, pomagajo drug drugemu in se izdajajo ... Ne morejo se znajti v kaosu povojnega življenja.	—x—
fugoslovani in Bolgari
V Parizu je začel z avgustom izhajati nov kulturni mesečnik, pisan v srbohrvaščini in bol garščini, z naslovom »Budučnost«, glasilo Zveze društev za uedinjenje južnih Slovanov.
List je plod dolgotrajnih priprav in organiziranja. V Parizu, Pragi in po nekaterih drugih univerzah Francije, Češkoslovaške in Švice so se ustanovile lige za zbližanje vseh južnih Slovanov, v začetku januarja se je v Pragi vršil prvi kongres teh lig in tu so se lige združile v zvezo. Na tem kongresu je bilo blizu 120 jugoslovanskih in bolgarskih delegatov.
List urejata dr. N. Lalič in dr. N. Čilev. V uvodni besedi je uredništvo izpovedalo smer svojih stremljenj: za zdaj je najbolj važno, spoznati razmere na slovanskem jugu, potem je treba gojiti zavest in prepričanje o potrebi medsebojnega zbližanja, o potrebi skupne misli in akcije vseh južnih Slovanov za srečnejšo, boljšo bodočnost; slovanski jug, ki je v mnogo-čem tako različen od ostale — vzhodne in zahodne — Evrope, kii je še ves v procesu vrenja, ves v neumirjenih državnih, političnih in kulturnih tradicijah, bo moral polagoma najti pot svojega posebnega razvoja. Novi pokret želi biti »antihegenomističen med seboj in antiim-perijalističen proti vnanjemu svetu«; on bo cenil in terjal svoje in ne bo podcenjeval in terjal tujega. V svoji prvi fazi se politično ne bo opredeljeval* Smer njegovega dela bo za zdaj samo kulturna in znanstveno-popularna.
Med nadaljnjim gradivom je pomemben šo članek urednika dr. Čileva o težavah in zaprekah zbližanja, posebno zanimivi pa so topli, simpatični vtisi bolgarskega novinarja Aleksie-
va s potovanja po Jugoslaviji. V znamenju literarnega zbližanja prinaša list eno pesem Penča Slavejkova v srbščini in eno Dučičevo v Lolgar-ščini.
Zdi se, da bo »Budučnost« v ledino medsebojnega kulturnega poznanstva in prijateljstva na slovanskem Balkanu zaorala plodne brazde.
Kuhurne vesti
Jz ljubljanske drame. E. Gregorin, član Narodnega gledališča, odide v torek na enoleten študijski dopust v Berlin. Obiskoval bo na Rein-hardtovi šoli teoretičen pouk. Ob slovesu mu želimo vsega uspeha v velikem svetu umetnosti in da se na koncu obogaten vrne našemu gledališču.
Ženski svet prinaša v svoji 9. številki naslednjo vsebino: Marija Omcljčcnkova, Mejana Krav-čenko; Anka Nikoličeva, Gospa Marina; dr. Avgust Pirjevec, Stritarjeva pisma Lujizi Pesjakovi; Miran Jarc, Verzi, Pesem; Gustav Strniša, Skrivnost ljubezni; Li-Tai-Po — M. K., Zamera; N. J., Nov način v zdravljenju tuberkuloze; S. Karičeva, Dom za služkinje; Vida P., Žena za izse-jlence; Vida P., VIII. kongres Mednarodne ženske zveze na Dunaju; Po ženskem svetu, Materinstvo, Kuhinja, Gospodinjstvo; Modna priloga, Krojna priloga. — Ženski svet je naš najboljši ženski mesečnik. Naroča sc v Tavčarjevi ulici št. 12-11 in stane na leto 64 Din.
Hrvatska revija o mladem slovenskem romanu. Septemberska številka zagrebške Hrvatske revije je pod naslovom »Jedan slovenski roman« prinesla L. Žimbreka oceno Kreftovega študentovskega romana »Človek mrtvaških lobanj«. Žimbrek piše: »— opisujejo se dogodki od 1918 sem. Kreft jih prinaša interesantno, originalno, kronološko, bolj v dnevniškem stilu in jeziku, doživeto in prepričujoče, toda premalo izdelano in nepopolno. S tem svojim delom nam je Kreft dal samo material ... Kreft ima oster pogled na ambijent, ki ga obdeluje, in nekoč bo gotovo še vse jačje zajel v ta črni, nepristopni, temni milje, jačje nego kdorkoli izmed zdajšnjih slovenskih romantikov, ki jim je vse to tuje in nepristopno.« — Pa kakor moramo biti Žinibreku hvaležni, da je eden tistih redkih mladih ljudi, ki se od časa do časa v hrvatski javnosti pozanimajo za slovenske literarne zadeve, vendar mu ni mogoče oprostiti površnosti in netankovestnosti, s katero informira o nas. Tako se mi tudi v tem poročilu zdijo precej tvegane in nepremišljene trditve, kakor n. pr.: da je Kreftov način pisanja »sličen Cankarjevim naturalističnim povestim«, da vidi slovenska mladina v glavnih osebah tega romana »svoje ideale«, potem tista o »slovenskih pisateljih s Pregljem in Bevkom na čelu« itd.
Srpski književni glasnik o Ivanu Preglju. Zadnja številka Srpskega književnega glasnika je prinesla referat o književnem delu Ivana Preglja izpod peresa Josipa Vidmarja in kot primer nje; gove proze — novelo Sin pogubljenja v prevodu Sv. Radojčiča. Vidmar zaključuje svoj članek o tem svojevrstnem predstavniku današnje slovenske književnosti takole: »Kar dela Preglja zanimivega in pogostem tudi pomembnega, to je resnična vitalnost njegovih podob in vizij, iskre-
Prof. Calvi znani prevajalec Cankarja
nost njegove človečnosti in nekak oster in nemiren fantastičen značaj njegovega dulia, ki mu bolj prija toga gotska ekspresivna grotesknost Plcbanusa Joanesa kakor pa široki in bujni barok njegovih poznejših del. Ta intenzivna izrazitost in resničnost osebnosti mu vkljub precejšnji enostranosti v invenciji, omejenosti v literarnih sredstvih in ozkosti v človeških stvareh odkazuje prvo mesto v sodobni slovenski novelistiki.«
Nameščensko pravo. Pravkar je izšel iz tiska prvi snopič nameščenskega prava dr. Stojana Bajiča. Razprava obsega sistematičen prikaz pri nas veljavnega nameščenskega prava trgovin-skihjn njim sličnih nameščencev, rudniških in graščinskih uradnikov ter novinarjev. Pisec upošteva obširno znanstveno literaturo in judi-katuro. V prvem snopiču obravnava pisec pojem zasebnega nameščenca, vidike razdelitve v razne skupine, sklenitev službene pogodbe in nje vsebine ter nameščenceve dolžnosti. Razprava je^ namenjena predvsem za prakso in bo zato služila tako službodajalcem — trgovskim in industrijskim podjetjem, — njihovim predstavnikom, vsake vrste nameščencem, njihovim organizacijam, odvetnikom, sodnikom itd. Po mjej bo pa segel tudi vsakdo, ki se zanima za moderna socijalnopravna vprašanja. Knjigo je založila Zveza društev privatnih nameščencev m se za ceno Din 25*— dobi v knjigarnah.
. Dokument naše. narodne zgodovine. Kot ponatis iz Šišičevcga Zbornika je izšla v drobni brošuri študija Josipa Mala Okrog ilirizma. Razprava pripovedujejo veljavi ilirske ideje po Napoleonovem padcu in objavlja dragocen dokument o razvoju narodnega prebujenja med avstrijskimi Jugoslovani pred sto leti — pesem, ki je v nemškem jeziku budila Jugoslovane k narodni zavesti, ponosu in odporu. Mal pripoveduje o tej pesmi, da je 4edaj »spravila pokonci ves policijski aparat. Poleti 1844 je namreč kancelar grof Anton Majlath obvestil avstr, policijskega predsednika Bjofa Scdlnickega o neki nemški, »skrajno podpihujoči pesmi«, ki spodbuja Slovane k boju za svobodo, k ločitvi od države, ki so ji doslej pripadali, in k ustanovitvi samostojne slovanske države. Ta pesem da kroži nekaj časa sem v mnogih prepisih po Hrvatskem in dobiva svoje dopa-denje v onih delih Ilirije (Kranjske) in Štajerske, ki mejijo na Hrvatsko. Sedlnitzky je 25. julija 1844 takoj naročil ljubljanskemu ilirskemu guberniju, naj strogo, vendar pa prikrito (unauf sientig)	da	se	ta pesem, ki je izrodek v ne-
katerih južnih slovanskih provincah cesarstva ži-vahno nastopajočega panslavizma, ne bo vtibotap-ljala in razširjala. Guverner Weingrten je 2. avg. 1844 naročil ljubljanskemu polic, ravnateljstvu, naj vsakega, ki bi ga zalotili pri širjenju zadevne pesmi, zasleduje z vso strogostjo zakona. Slično naročilo je prejel tudi knjižnorevizijski urad.« (Mal, Šišičev Zbornik 1929, str. 62, 63.)
Nov zvezek Narodne starine. Narodna starina, glasilo Muzeja mesta Zagreba, ki izhaja štirikrat na leto v obsežnih bogatih zvezkih pod uredništvom dr. Josipa Matasoviča, prinaša v najnovejšem 16. zvezku med drugim članek dr. Josipa Nagya o Stjepanu Radiču, Dukatove Prispevke za zgodovino kulture na Hrvatskem v XVIII. stoletju, članek dr. Jelačiča o narodnih težavah in težnjah banske Hrvatske 1848, Szabčjeve Spomenike preteklosti za vojne in po vojni, dr. An-drassya članek o Slovanih v Španiji pred tisoč leti itd. Poleg pestre vsebine prinaša Narodna starina cele serije lepih zgodovinskih slik in fotografij.
Razstava nemškega slikarstva v Beogradu in Zagrebu. V kratkem se bo v Beogradu vršila razstava moderne nemške upodabljajoče umetnosti, združena s književno razstavo. Zagrebški listi poročajo, da bo razstava za nekaj tednov prišla najbrž tudi v Zagreb.
Romani na gramofonskih ploščah. Na pobud, švedske pisateljske zveze bo cela vrsta znanih švedskih pisateljev, med njimi Selma Lagcrlof, svoja najnovejša dela objavila najprej na gramofonskih ploščah.
Slovaška književnost prodira v svet. Atomi Boga, naturalistični roman znanega slovaškega pisatelja in zdravnika Gejze Vamoša, je prvo veliko slovaško književno delo, ki pojde v svet: pripravljajo se v istem času nemški, angleški in poljski prevod.
Puškin, vojna in mir. Pred kratkim je leningrajska Puškinova družba odkrila med celo vrsto drugih Puškinovih rokopisov tudi v francoskem jeziku pisane zapiske .tega največjega ruskega lirika, datirane z letnico 1821, ki v mnogočem tolmačijo pesnikovo svetovno naziranje. O vprašanju vojne in miru se Puškin izjavlja takole: »Nemogoče je, da ne bi ljudem sčasoma postala očitna vsa smešna grozotnost vojne. Kakor so odpravili suženjstvo, tako se bodo nekoč tudi pre-pričuli, da sino ljudje zato rojeni, da bj jedli, pili in bili svobodni. Zelo verjetno je, do v sto letih ne bomo več vedeli, kaj je to — najeta vojska«. — No v tem svojem prostodušnem optimiznu se je Puškin vsekakor malo uštel.
Kako se godi ženifem
Malo zgodovinskih drobtinic o Goetheju.
Da se genijem v življenju po navadi slabo godi, je stara stvar. Menda je zakon narave tak, da človek na polju duha ne more ustvariti velikih reči, ne da bi ob enem vzel na svoja pleča goro trpljenja: tako so pesniki pogosto obsojeni na materialno bedo, na nerazumevanje svojega časa in na brezupno borbo za enega samega človeka pod solncem, ki bi šel z njimi do konca, tako so učenjaki in iznajditelji svojim sodobnikom pogosto samo posmeha vredne tigure, ki tratijo čas z napihovanjem praznih mehurčkov, in ko naposled le prod ro do slave in uspeha, po navadi nimajo daru, da bi to slavo povžili v polnem dušku in s slastjo in ostanejo do konca osamljeni, smešni, mizantropski čudaki. Samo na dveh področjih javnega prizadevanja se geniji obnesejo že za življenja — v politiki in v gospodarstvu: politika in gospodarstvo sta pa tudi v resnici tisti dve znanosti, ki juh prav zna samo tisti, kdor zmaga brez odloga.
Veliki pesniki in pisatelji pa doživljajo po navadi še prav posebno usodo, oni pogubijo
pogosto dobršen del svojega dragocenega časa in miru za težke, včasih že kar tragikomične boje z dvema močnima predstavnikoma organiziranega javnega mnenja — s kritiko in s cenzuro. Naj vzamem tu v misel samo dve veliki imeni naše domače literarne zgodovine — Cankarja in Prešerna, da nam stopi pred oči ves brezup, s katerim se mora vsak velik, resničen, čist .človek biti s papirnatimi, plakatiranimi avtoritetami svojega časa. Morda utegne biti prav, da za ponazoritev tega — prav za prav banalnega — razmišljanja navedem nekaj drobnih zgodb o srečavanju Goetheja, tega največjega Nemca, z njegovim časom.
*
Starejši krog pesnikov, ki se je zbiral okrog Klopstocka iin ki je tisti čas vedril in oblačil v kraljevstvu nemške poezije, je videl v mladem Goetheju razbojnika in revolucionarja, ki je prišel, da razdre in pomandra vse, kar je lepega in vzvišenega v »pravi poeziji«. Klop-stock je njegovo »Ifigenijo« ocenil takole: »Nič drugega kot togo posnemanje starih Grkov. In koliko je v nji izrazov, toi si jih človek skoraj ne upa izgovoriti do konca, če komu čita to stvar na glas. In pa verz!« Da pa tudi med ljudmi, ki so mu bili najbližji, Goethe ni našel
razumevanja in priznanja, sledi iz dobrodušnih, žensko-naivnih, pa vendar žaljivih besed, ki jih je izrekla o njem žena njegovega prijatelja Herderja: »Goethe je v svojem srcu dober in plemenit, samo to je žalostno, da je zgrešil poklic.« Pri vsem tem ne more biti nič čudnega, če ga je nemški cesar Friderik II. označil za »odvratnega posnemača pijanega divjaka Shakespeareja« in če je pruski kralj Viljem Friderik III. o priliki nekega Goethejevega jubileja pograjal »Vossische Zeitung«, češ da je poročala »s tako neprimerno bleščečim slogom in tako izčrpno, da ne hi mogla bolje, če bi šlo za svečano kronanje kakega cesarja« ter je naročil cenzorju, naj poskrbi, da se bo v bodoče poročalo o takih stvareh samo v kratkih besedah.
Njegov »Werther« je bil na Saškem zaplenjen s takole utemeljitvijo: »Nekateri učenjaki, ki eo tudi sicer resni možje, so se izrazili, da si niso upali to knjigo prečitati do konca in da so jo nekajkrat dejali iz rok. Ker torej lahko napravi ta spis slabe impressiones, ki se tupatam pri kakšni priliki pobudijo v ženskah do v slabih ljudeh, zato smatra teološka fakulteta za nujfio, da se ta spis zatre.«
Ko je Goethe polagoma zmagoval in prihajal
do veljave in ugleda, se je sovražnost zaostale pruske javnosti proti njemu poostrila še vse huje. V pamfletu »Goethe als Mensch und Schriftsteller« je neznan, pod psevdonimu skrit nasprotnik pisal o njem: »Posebno bodejo v oči gramatiikalne napake, ki jih človek najde v Goethejevih spisih. On spada sploh med tiste ignorante, ki ne ločijo tretjega sklona »mir« od četrtega »rnich«.« In eden njegovih najbolj žolčnih nasprotnikov, vodja mladonem-škega gibanja Ludvvig Borne, je zapisal: »Gospod Goethe — kakšen človek vam je tol kakšna ošabnost in napuh! Zdaj je začel svoje risbe, kakršne ja vsak človek počel v svoji mla-d ti, i- jati v bakrotiskih. Ta človek bo na koncu še svoje plenice prodajal po vatlu! Fuji«
Če človek dandanes, ko ima Goethe že sto let enega najtrdnejših sedežev na Olimpu svetovne kulture, čita te stvari, se mu v resnici zdi vse skupaj nekam žalostno smešno. Usoda velikih ljudi, ki jim je naloženo, da kolo zgodovine za kako stopnjo premaknejo naprej, bo najbrž vedno, da se bodo ob njihovem gigantskem delu krdela liliputancev smešila s svojo revno mrž-njo in laježem.	m.
n
:fe :j	i&/fe«1
A% * ; -i'* > ffigiife
V
lisfe
:••••- •>'
:<3gg;3*£
»»Mm
i	^
*
^	.V<	;N	i
&	,	-->	i
3S3S33
^:;Sy..X<///v'.-Xv ■ >■•■:■•••,
N
^ 'i
'I ^vrr>i
L>ž.i. ...U
V p©«l*®2c>i?nici ma sevesni tečaj
Pogumni avstralski letalec in raziskovalec kapitan Wilkins, ki namerava meseca maja prihodnjega leta odpluti s podmornico »Defender« od Spitzbergov naprej pod ledom preko severnega tečaja v Ameriko, ni prvi, v čegar glavi se je taka misel rodila, kajti nekaj podobnega je nameraval znani graditelj podmornic Simon Lake že pred 30. leti. Ljudje so se nameri Simona Lake-a sicer smejali, kar ga pa nikakor ni oviralo, da ne bi bil leta 1903. res napravil poskusne vožnje na podmornici, ki je bila zgrajena nalašč v ta namen. Lake je plul pod ledeno skorjo, ki je bila črtrt metra debela. Poskus se je posrečil in Lake je hotel na podlagi prvih poskušenj zgraditi novo podmornico po izboljšanem sistemu.
Lake je delal in se trudil leta in leta, svojega namena pa le ni dosegel, ker je imel premalo denarja. Njegovo podmornico je kupila Rmeriška vlada, ki jo je dala sedaj Wilkinsu na razpolago. Kapitan Wilkins je že večkrat dokazal, da je neustrašen. Od leta 1913 do leta 1917 je živel v severnih polarnih krajih; leta 1919 je letel iz Anglije v Avstralijo, leta 1925 pa je zopet večkrat letel v polarne kraje. Udeležil pa se je tudi znanega prekoceanskega leta na »Zeppelinu«.
Kapitan Wilkins je prepričan, da bo svoj cilj dosegel. »Moderna podmornica«, pravi, »so lahko potaplja do 100 metrov globoko, Nansen (znani raziskovalec severnih krajev) pa je pri svojih preiskavanjih ugotovil, da ni led nikjer debelejši, kot 5 metrov. Celo poleti naletimo prav redkokdaj na prav debele in velike ledene gore v morju, pozimi pa Severno ledeno morje ni nikdar pokrito s celotno ledeno skorjo. Vsa ledena površina je polna razpok, ki so
pokrite s tankimi plastmi svežega ledu.
Podmornica ima spodaj kolesa, da se bo lahko pomikala naprej tudi v slučaju, če zadene ob morsko dno; zgoraj pa ima pritrjen močan sveder, s katerim bo lahko vrtala v led luknje za dovajanje zraka. Tudi vtisnjenega in tekočega zraka bo vzela podmornica s seboj več kot dovolj, tako da bo tudi v kakšni nepreračunani nesreči posadka na varnem. Eno četrtino pota bo preplul kapitan Wilkins na morski površini; ko bo plul pod vodo, računa, da se bo dvignil iz vode na vsakih 50 kilometrov.
Polarni led, pravi kapitan Wilkins, se neprestano premika in njegova debelina in njegov značaj se stalno menjata. Včasih ledu sploh kar nenadoma zmanjka. To pa za nas ni važno, pravi, ker je ladja »Defender« tako izborno narejena, da lahko prepluje vso pot pod vodo. Ladja ima spredaj napravo, ki omogoča človeku, da jo zapusti v navadni potopljevalski obleki, da lahko ladjo popravi. Tudi priprave za rezanje, sekanje in topljenje ledu bo imela tadja s seboj.
Voda polarnega morja je izredno lepa in čista. Po dnevi je mogoče opazovati okolico podmornice na 50 metrov daleč, ponoči pa bosta svetila dva velika žarometa. Prožni odbijači bodo preprečili vsako nevarnost, če bi slučajno trčili ob kakšno ledeno goro. Fotografirali bomo pokrajino iz balona na vrvi, meteorološka opazovanja pa bodo registrirali avtomatični aparati.
Kapitan Wilkins se nadeja, da bo našel pod ledom najkrajšo pot med Florido med Evropo in Azijo. Potovanja se bo udeležil bržkone tudi znani raziskovalec polarnih krajev dr. Sver-drup.
Začetek del za novo cessto preko Velikega Kleka.
Pred kratkim so začeli delati novo avtomobilsko cesto Velikega Kleka, ki bo vezala Italijo s Srednjo Evropo. Pri otvoritveni 6lavnosti je bilo izrečenih več pomembnih govorov.
Velike prolinemske demonstracije v Varšavi
Nedavno je govoril nemški minister Treviranus tudi o vnanji politiki .Nemčije in je rekel, da se mora nemško-poljska meja revidirati. Ta govor je Poljake zelo razburil in v Varšavi je množica prirejala pred poslopjem nemškega poslaništva velike demonstracije.
Vstoličenje katoliškega škofa v protestantskem Berlinu.
Ob vstoličenju novega katoliškega škofa dr. Schreiberja v Berlinu so brali v cerkvi sv. Jadvige slovesno sveto mašo, pri kateri so tudi prečrtali vernikom papeški odlok o imenovanju dr. bclirei-berja za škofa v Berlinu. Slika nam kaže novega škofa na potu v cerkev sv. Jadvige. ---------------------------------------- 11 — » m —------------------
Afrika — zoološki vri za ves sve<
Za Afriko se niso zanimali samo politiki in finančni magnati, ampak tudi učenjaki, zlasti pri rodoslovci. Posebno je vzljubil Afriko naravoslovec Karl Ackeley, ki je sprožil idejo, naj bi postala Afrika velik zoološki vrt za ves svet.
Sam pa svoje ideje ni mogel izvršiti, ker je prezgodaj umrl (leta 1925.), naročil pa je svoji Seni, naj ona po njegovi smrti razširja to misel. Zena je res pridobila za misel svojega moža odličnega znanstvenika de Derscheida, ravnatelja belgijskega »Kongo«-muzeja v Bruslju. Ta je sestavil obširno tozadevno poročilo na belgijsko vlado, kjer naglaša potrebo, da je treba znatne dele afriških pragozdov zaščititi, kajti ravno tako, kakor je pretila nevarnost iztrebljenja bizonom v Ameriki, tako se utegne enkrat izprazniti tudi neizmerna afriška džungla. Nepremišljenemu streljanju najlepših živali v Afriki je treba napraviti konec.
Danes prihaja namreč lov na afriške zveri vedno bolj v modo. Sinovi in hčere preirioznili rodbin organizirajo kar cele ekspedicije v Afriko, kjer pobijajo zveri vsevprek, samo da se kasneje lahko doma bahajo s svojim plenom.
A tudi vedno več železnic in avtomobilskih » cest grade v Afriki, vsled tega pa postaja ozemlje, kjer se zveri lahko svobodno gibljejo, vedno manjše.
Za načrt profesorja Ackelay-a se posebno zanima angleški prestolonaslednik. Ta se je izrekel o načrtu: »Mi slišimo pogosto trditev, da je načrt, napraviti iz Afrike velik zoološki vrt, nespameten, češ da mora postati Afrika evropska žitnica. Po mojem pa ni tega nič treba, kajti ena sama četrtina Afrike zadostuje, da prehrani lahko desetkrat več ljudi, kakor jih danes živi v Afriki. Tri četrtine Afrike pa mirno lahko prepustimo živalim, ali pa bomo doživeli, da bodo cele vrste živali izumrle. Začetek je že napravil belgijski kralj, ki je leta 1925 proglasil 200 kvadratnih milj obsežno ozemlje za zaščiteno. To seveda je le kaplja vode v mor-juk
Oospa Ackeley si prizadeva, da bi ustanovili kolikor mogoče dosti »rezervacij«, kjer bi zasledovane in preganjane živali našle mir in varno zavetje. Na ozemlju Tanganjika je potrebno za lov posebno dovoljenje. Ta dovoljenja pa
ljudje tako zelo zlorabijo, da je ta način varstva brez uspeha. Okoli jezera Tanganjika žive še danes velike črede antilop, slonov, žiraf, čeber in levov in šimpanzov. To seveda vabi in mika »športnike«, ki mislijo, da zahteva njihova športna čast, da kolikor mogoče dosti zveri pobijejo. To pa ni nikak šport, ampak je surovost, kajti z moderno puško ubiti leva ni nobeno junaštvo.
Zato se trudi gospa Ackleley, da pridobi vse narode, ki imajo v Afriki svoje kolonije, za svoj načrt, da se izpremeni velik del Afrike v zavarovan zoološki vrtič, kar se da doseči na ta način, da se ustanovi čim več zavarovalnih ozemelj.
Danski kralj Kristijan — 60-letnik
Danski kralj Kristijan bo praznoval 26. septembra svojo 60-letnico. Vlado je nastopil po smrti svojega očeta Friderika VIII. 1. 1912. L. 1898. sc je poročil s sestro bivše nemške prestolonaslednice vojvodinjo Aleksandro Mecklcnburško. Iz tega zakona sta se rodila dva princa, Kristijan Friderik in Knud.
Kamela v letalu.
Za zverinjak v Rimu določeno kamelo so pre peljali te dni iz Tunisa v Rim z letalom. Kamela je nenavadni prevoz zelo dobro prestala in je 'bila s potovanjem oči vidno prav zadovoljna.
Visok račun
Francoski pesnik in dramatik Sacha Guitrj je nekega dne obedoval v restavraciji, 'ki je bila na glasu, da tam jed in pijača ni ravno poceni. Kljub temu pa, da je bil pripravljen na višjo ceno, je le nekoliko debelo pogledal, ko mu je natakar predložil za razmeroma pri-prosto kosilo masten račun v znesku 200 frankov. Ko je račun pregledal, je rekel natakarju: »Tu imate 200 frankov. Povejte pa svojemu gospodarju, da ni lepo od njega, da svojemu tovarišu obed tako drago računa.«
Že v naslednjem trenotku je stopil sam ravnatelj pred pesnika in se na vse načine opravičeval.
»Jako žal mi je, ampak jaz nisem vedel, da ste tudi vi gostilničar!«
»Jaz nisem gostilničar,« je odgovoril mirno Sacha Guitry, »ampak sem roparski poglavar!«
Cesar Franc Jožef in Sokolstvo
V založbi češkega »Sokola« je izšla knjiga »Sokolstvo v Avstriji«, ki jo je napisal general-auditor Kunc. V tej knjigi beremo med drugim tudi to, kako je poskušal 1. 1912, tedanji cesarski namestnik v Pragi knez Thun izkoristiti vseslovanski sokolski zlet, ki so ga priredili 1. 1912. v Pragi, za spravo med Čehi in Nemci, oziroma med Čehi in dunajskim dvorom.
Približno tri tedne pred začetkom kongresa je poklical knez Thun k sebi sokolskega starešino dr. Schreinerja in mu rekel, da se bo zavzel za to, da obišče zlet tudi cesar Franc Jožef, kajti na ta način bi se najlažje dala doseči sprava med Čehi in dunajskim dvorom. Dr. Schreiner te vesti ni bil posebno vesel. Na tajni seji je vodstvo Sokola sklenilo, da je treba cesarju obisk na vsak način preprečiti, kajti cesarjev obisk bi vzel zletu njegov vseslovanski značaj. Ampak kako naj to preprečijo? Eni so hoteli izdati proglas na narod, kar pa bi imelo za posledico sigurno prepoved zleta, dr. Schreiner pa je predlagal, naj se opozori kneza Thuna, da pri navalu takih množic Sokol no more prevzeti nobenega jamstva za cesarjevo varnost. To je dr. Schreiner knezu Thunu res dopovedal, cesarski obisk je izostal in zlet je bil velika demonstracija proti Avstriji.
Prva ženska, ki ima pravico krmariti zračno letalo.
Gospa Zofija Thomas je prva ženska, ki je napravila z odličnim uspehom pilotski izpit za zrakoplove in ki je dobila tudi koncesijo za pilotiranje.
Službene eb/ave
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 405/9.
2071 3—3
Razglas.
o prvi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev regulacijskih del na Ljubljanici v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu Ministrstva za zgradbe od 20. avgusta t. 1., br. 58087 in na pdstavi 81. 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb odnosno spo-polnitev za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Ljubljanici v Ljubljani in sicer:
1. Naprave provizorične
zatvornice s proračunm Din 320.223-94
2. Naprave opornih zidov in brežin na bregu, na Sv. Jakoba nabrežju, na Prulah in na Krakovskem nasipu, s proračunom ....	„	3,318.698-95
3. Ureditev Frančiškanskega mostovja s proračunom .........................  1>350.188*68
4. Regulacije potoka Gra-
daščice s proračunom	„	659.994-24
5. Naprave ramp na Cankarjevem nabrežju s proračunom ....	„	34.990-—
6. Regulacije potoka Mali
Graben, s proračunom	„	314.276*20
torej v skupnem iznosu Din 5,989.367*01
prvo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan
>10. oktobra 1930., ob 11. uri dopoldne
v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljana, Novi trg št. 1.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada v Ljubljani, Šolski drevored št. 2, oziroma je dobiti vse ofertne pripomočke proti plačilu Din 500— pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cene uradno odmerjenega proračuna v zgoraj izkazanem iznosu.
Zapečatene ponudbe opremljene s kolkom za Din 100-—, priloge s kolkom za Din 2-— morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za regulacijska dela na Ljubljanici 1930/31« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldan. Na poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo: domačini 350.000 Din, tuji državljani 700.000 Din na blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani, bodisi v gotovini ali
državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu 81. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu 81. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »E« pogodbe in nabave.
O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico-. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma sme oddati posamezna dela, izkazana pod točko 1.—6., tudi posamezno. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji.
Kraljeva banska uprava Dravske ba e.
V Ljubljani, dne 2. septembra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 106/30—1.
2104
Oklic.
Tožeča stranka Hranilnica in posojilnica na Raki je vložila proti toženi stranki Kuhar Antoniji, hišarici na Raki hšt. 61, radi Din 1500— s prip. k opr. št. C 106/30 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 30. septembra 1930. ob 8. uri pred tem sodiščem v izbi št. 2 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gosp. Beniger Fridolin, sodni oficijal v Krškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Krškem, dne 3. septembra 1930.
Kzp 608/30-21.
2101
Razglas.
S pravomočno sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu, odd. III., z dne 11. julija
1930.,	opr. št. Kzp 608/30, se je prepovedalo posečanje krčem za dobo 6 (šest) mesecev, Kuretu Francetu, v Solnčniku, rojenemu 6. januarja 1905., v Boštanj pristojnemu, samskemu, delavcu v Govejem dolu štev. 3.
Okrožno sodišče Novo mesto, dne 2. septembra 1930.
*
Preds. 29 26/30—2.	2103
Razglas.
1.	Okrajno sodišče v Mariboru je omejeno preklicalo:
a) s sklepom z dne 6. marca 1930. LVI 19/29—9 Krajnc Marijo, posestnico v Zgornjem Dupleku, zaradi zapravljivosti in zlorabe alkohola; pomočnik: Krajnc Alojz, posestnik v Zg. Dupleku;
b) s sklepom z dne 8. maja 1930. L VI 21/29—21 Muster Elizabeto, posestnico v Zg. Dupleku, zaradi slaboumnosti; pomočnik: dr. Kronvogel, dvorni svetnik v pok. v Mariboru;
c) s sklepom z dne 17. junija 1930. L VI 3/30—9 Safran Jerneja, posestnika pri Sv. Lovrencu na Poh., zaradi slaboumnosti; pomočnik: Hrastnik Franc, posestnik pri Sv. Lovrencu na Poh.;
č) s sklepom z dne 15. junija 1930. L VI 7/30 Brumen Ambroža, posestnika pri Sv. Martinu pri Vurbergu, radi zlorabe alkohola; pomočnik Ramuta Dominik, posestnik pri Sv. Martinu pri Vurbergu.
2. Okrajno sodišče v Marenbergu je popolnoma preklicalo:
s sklepom z dne 25. maja 1930. L 3/30—6 Vamlek Maksimiljana, posestnika sina pri Sv. Antonu na Poh., zaradi slaboumnosti; oskrbnik: Pušnik Gašper, posestnik pri Sv. Antonu na Pohorju.
3. Isto sodišče je omejeno preklicalo:
a) s sklepom z dne 25. aprila 1930. L 1/29—15 Mori Lovrenca, posestnika na Jan-ževskem vrhu, radi pijančevanja; pomočnik: Iršič Ivan, posestnik na Janževskem vrhu;
b) s sklepom z dne 21. maja 1930. L 6/28—21 Peruš Ivana, roj. 16. decembra 1885. pri Sv. Vidu, posestnika, prej pri Sv. Vidu, zaradi zlorabljanja alkohola iz navade (pijančevanja); pomočnik: Helbl Josip, posestnik v Vuzenici; in
c) s sklepom z dne 4. julija 1930. L 1/30—8 Lužnic Karla, roj. 1. januarja 1909. v Sp. Vižingi, prist. v Zg. Vižingo, stanujoč v Sp. Vižingi, samskega, posestnika, zaradi slaboumnosti; oskrbnik: Langeršek Josip, trgovec v Marenbergu.
Prcdsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 4. septembra 1930.
E 143/30-5
2102
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1930. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerknica, vi. št. 1551.
Cenilna vrednost: 900 Din; najmanjši po-nudek: 675 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, dne 22. avgusta 1930.
Konkurzni razglasi
S 14/30. 528.
2100
Sklep.
V konkurzni zadevi tvrdke dipl. ingenir-ja Vrečko Franc, družba z o. z., se sklep o dovolitvi razglasitve konkurza popravi tako, da se določa ugotovitveni narok ne na 19. oktobra 1930., ampak na 18. oktobra 1930. ob 10. uri, soba štev. 140.
Deželno sodišče v Ljubljani, dne 2. septembra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
2094
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje z dne 31. avgusta 1930.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga a » ,	317,963.503-15
Posojila..................... 1.441,338.693-35
Račun za odkup kronskih
novčanic...................  929,332.063-35
Račun začasne zamene ,	148,264.550-88
Dolg države................. 2.997,155.034-—
V rednost državnih domen, zastavljenih za izdanje
novčanic..................  2.138,377.163-—
Saldo raznih računov , , 1.159,472.405-24
9.131.903.412-92
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te
vplačano...................... 30,000.000-—
Rezervni fond. . . , ,	12,563.917-39
Novčanice v obtoku « . 5.521,395.670-— Državni račun začasne zamene .......................... 148,264.550-83
Terjatve države po raznih računih ...«.*	126,336.860-60
Razne obveznosti » . 5 1.071,909.381-04 Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83,055.870-—
9.131.903.412-92 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic 5 % % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastavo 1% na leto.
 ♦
Štev. 7769/11.	2099—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 22. septembra 1930. ob 11. uri nabavo 1000 kg avto olja, 500 kg dinamo olja.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 4. septembra 1930.
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI S02EJM
Tistega dne je Tribunal presojal del velike jetniške zarote, kakih trideset zarotnikov iz Luksemburga, zelo vdanih jetnikov, toda prav izrazitih roajalistov ali federalistov. Celotna obtožba se je opirala na pričevanje enega samega ovaduha. Porotniki niso vedeli niti besede o vsej zadevi; celo imena zarotnikov so jim bila neznana. Ko je Gamelin uprl oči na zatožno klop, je spoznal med obtoženci Fortunata Chassagne-a. Julijin ljubimec, ki je med dolgim jetnistvom shujšal, je bil bled in v jarki luči, ki je zalivala dvorano, so bile njegove poteze otrdele, vendar se mu je poznalo še nekoliko nekdanje ljubkosti in nekaj ponosa. Njegov pogled e je srečal z Gamelinovim in je bil poln zaničevanja.
Gamelin, ki ga je lomila tiha besnost, je vstal, prosil za besedo ter izpregovoril, upiraje oči v soho Bruta starejšega, čigar duh je vladal v sodišču:
»Državljan predsednik, dasi utegnejo biti med katerim od obtožencev in menoj vezi, ki bi bile, ako bi te javno priznale, vezi sorodstva, izjavljam, da se ne smatram za nepristojnega. Oba Bruta nista dala izjave nepristojnosti, ko sta morala za spas republike ali za
stvar svobode obsoditi sina ali udariti po krušnem očetu.«
Po teh besedah je zopet sedel.
»To vam je čeden lopov,« je zamrmral Chassagne skozi zobe.
Občinstvo je ostalo hladno, bodisi da se je slednjič naveličalo vzvišenih značajev, bodisi ker je Gamelin prelahko premagal prirodna čuvstva.
»Državljan Gamelin,« je dejal predsednik, »po besedilu zakona mora biti vsaka izjava nepristojnosti prijavljena pisemno tekom dvajsetštirih ur pred otvoritvijo razprave. Sicer pa nimaš povoda, da bi se izjavljal za nepristojnega: porotnik patri jot je vzvišen nad strasti.«
Vsak obtoženec je bil zaslišan tri ali štiri minute. Zatožni govor je zahteval za vse smrtno kazen. Porotniki so glasovali zanjo z besedo, z migom glave ali z vzklikom. Ko je prišla vrsta na Gamelina, da glasuje, je dejal:
»Vsem obtožencem je krivda dokazana in zakon je jasen.«
Ko se je spuščal po stopnicah Palače, ga je nenadoma ustavil na potu mlad človek, ogrnjen v stekleno-zelen jahalni plašč, star navidezno kakih sedemnajst ali osemnajst let. Na glavi je imel okrogel, nazaj potisnjen klobuk, čigar krajci so mu obrobljali lepo bledo glavo kakor črna aureola. Vzpel se je pred porotnikom ter mu zaklical, strašen v svojem gnjevu in obupu:
»Zločinec! Nestvor! Morilec! Udari me, strahopetec! Ženska sem! Daj me prijeti, daj me odvesti pod giljotino, Kajn! Tvoja sestra sem.«
In Julija mu je pljunila v obraz.
Tolpa pletilk in sankilotov je tedaj že popuščala v revolucijonarni budnosti; njena državljanska gorečnost se je bila že precej ohladila: okrog Gamelina in njegovega napadalca je nastal samo neodločen in zmeden trušč. Julija si je utrla pot skozi gosto množico ter izginila v mraku.
XXIII.
Evarist Gamelin je bil truden in se ni mogel spočiti; po dvajsetkrat se je ponoči skokoma vzbudil iz spanca, ker ga je tlačila mora. Samo v sinji sobi v Elo-dijinem naročju je mogel nekaj ur spati. V spanju je govoril in vjfil ter jo budil; toda njegovih besed ni mogla razumeti.
Neko jutro, ko je bil ponoči v spanju videl Eome-nide, se je prebudil ves skrušen od groze, slaboten kakor dete. Razsvit je silil s svojimi bledimi strelicami skozi zavese v sobo. Evaristovi lasje, ki so v v neredu padali po čelu, so mu zastirali oči s črno tančico: Elo-dija mu je ob posteljnem vzglavju mehko gladila raz-mršene kodre s čela. Gledala ga je to pot z nežnostjo sestre ter brisala z rutico ledeni znoj nesrečnežu s čela. Tedaj se je domislil tistega krasnega prizora iz Evripidovega »Oresta«, ki je bil po njem napravil osnutek za sliko, katera bi bila, da jo je mogel dokončati, njegovo najbolje delo: prizora, kjer nesrečna Elektra briše peno, ki oskrunja usta njenega brata. In zdelo se mu je, da tudi Elodijo sliši, kako govori z mehkim glasom: »Poslušaj me, ljubi moj brat, dokler te Furije puste, da si gospodar svojega razuma ...«
Mali oglasi
Petsobno
stanovanje
b pritiklinami v sredini mesta v mirnem kraju se s 1. nov. odda. — Naslov pove uprava.	366
Zanesljive 392 nasvete
v težkih živi jenskih vprašanjih ali prodaji, nakupu, najemu, zamenjavi posestev, trgovin, gostiln, mlinov, razdolžitvi itd. nudi: Posvetovalnica „Mar-stan", Maribor, Koroška cesta 10. Vpisnina Din 10.—, 3 znamke.
Najcenejše 391 nove hiše
Din 25.000.—, gotovine družinske, naplačllo Din 5000.—, lesene od Din 30.000— Stanovanje za silo organi-tira „Marstan“, Maribor, Koroška cesta 10. — Istotam pojasnila sploh v stanovanjskih zadevah. — Vpisnina Din 10.—, tri znamke.
Kmetijski
strokovnjak
dobi mesto pri strokovni propagandi za umetno gnojilo. Mesečni honorar po dogovoru. Dopisi ;na oglasni oddelek »Jugoslovana« pod šifro Umetno gnojilo.
Družabnika-
trgovca
in kavcije zmožnega poslovodjo (tudi ženske) išče za vso Jugoslavijo nujno potrebno novo trgovsko-obrtno podjetje (združenje mest in dežele). Ponudbe pod >5000 do 20.000«, »Mar-stan«, Maribor. (Odgovor 3 znamke.) 393
Žimnice
(modroce)
predelujem po 35 Din. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delati tudi na dom. Slavič Franc, tapetništvo, Ljubljana, Ritnika c. 5. Žabjak 14.
HldKO
ŠIMENC
UJUBURNB <
Elektrotehnično podjetje
Ivan Černe
Ljubljana Sv. Petra nasip 53
Tvornica
štampiljk Teodor Rabič
Ljubljana
MiklošiCeva cesta 15
Štampiljko v moderni izdelavi
Nairte in7,6 proračune
za zgradbe izvršuje Tehnični biro „Tehna" Ljubljana, Mestni trg 25/1. Zahtevajte poset inženjera-arhitekta
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite so na
BETAJUflH TRGOVCEV
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Sprejmeta se
dva dijaka
na hrano in stanovanje. Naslov v upravi.
Ustanovljeno 1. 1852.
Teod. Korn
Ljubljana
Poljanska c. št. 8
(prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov In central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
A
S „«■£?
is
J. Hlebš
družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Peira cesta 33 pleskarstvo in 155 soboslikarstfvo
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
Najcenejši so
MINERVA
šivalni strop
Za vsak komad je 16 letna garancija. Brezplačen pouk v šivanju, vezenju 1. t d., le pri
»Tehnik« fosip Banjai
Ljubljana, Miklošičeva cesia 20
't NIMAM DOBRE KAVv ''DOBITE DNEVNO SVEŽE PRAŽENO tl'
   pa	     "■
mi m B MCTCH
imiM/ii, mmov m s.
N OV OST!
Dvokolesa
7 Rgi
teža do
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn.Otroški vozički od najpriprostejšega modela Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumattka, posamezni deli. Velika izbera najnlžje cene. Prodata na obroke.
Ceniki iranko. ./TRIBUNA'* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
Razpis
nabave notranje opreme novega Šolskega poslopja pri Devici Mariji v Polju.
Krajevni šolski odbor razpisuje nabavo notranje opreme novega šolskega poslopja, ne glede na najnižjo ponudbo.
Pravilno kolekovano in zapečateno ponudbo je vložiti pri upraviteljstvu drž. osn. šole pri D. M. v Polju. Skice, stroškovnik, splošni in posebni pogoji so na razpolago pri upraviteljstvu šole od dne 10. septembra 1930. naprej. Ponudbe je vložiti dne 15. septembra 1930. pri upraviteljstvu šole.	382
Krajevni šolski odbor D. M. v Polju.
KARTOTEČNI
UAPTOTEMAife
iimraBaBsimiiss«®
KARTOTEČNO
KNJIGOVODSTVO
Prometni zavod za premog dl. «1. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah
samo na debelo
Premog
domači in Inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
Kovaški premog vS
A||« livarniški, plav-žarski in plinski
1 Brikete
Prometni zavod za premog J. J. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15/1.
©KI
vie/\
ati
KIHIH
vte/l VWbJlO
\-
KLItARMAff-DEU
miBllAMADAlMAFIHOVAlI
Elektrifikacija
Občina Čabar namerava postaviti električni vod skozi mesto čabai
v dolžini od ca. 1 km.
Interesenti za postavljen je voda ii hišnih inštalacij naj se pismeno obrnej na občino.
Občina čabar.
Gradbeno podjetje
lig. Dukii in Dr.
Ljubljana
Bohoričeva ulica štev. 24.
(273)
Telefon 25-60.
Pap
ir za zavijanje
potiskan in nepotiskan prodaje po nizki ceni
tiskarna »Merkur«, LjubEjan;
Gregorčičeva ulica 23
G*
 lalanterijski izdelki vseh vrst
iz bakra, medi, aluminija, cinka in drugih pločevin izdeluje in prevzame v izdelovanje
Jos. Otorepec,
J. z o. z.
v Ljubljani Za gradom 9
Tolna positeila Solidno delol
TISKARNA
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorčičeva 25
♦
liska časopise knjige, brošure, tabele, cenike Lt.d.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
Ouantlrana ktnstrukdjal
Franc Jager
tapetništvo
Ltubllono, Sv. Petro nasip 29
Priporoča svoje najmodernejše spalne lotelje vseh vrst modroce,
Najmodernejša oblika I
posteljnino.	o	t	omane	itd.
DUNAV
€€
— Zavarovalna delniška družba v Zagrebu « Podružnica v Ljubljani
Selenburgova ulica 3 Telefon 24-05
Zavaruje
po najugodnejših pogojih proti Škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa, avto-jamstva ter sklepa življenjska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravndSke preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarilih.
Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev.
Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naSIh glavnih In krajevnih zastopstvih
Ljubljanska gradbena
družba z
o. z.
274
Ljubljana, Slomikova ulica 19
Gradbeno podjetje za vse vrste visokih zgradb, industrijske zgradbe, gospodarske zgradbe cestne in mostne zgradbe, ter vsa v gradbeno stroko spadajoča dela
Najnižje cene In najsolidnejla Izvršitev
Tclelon 25 . 27
Brzojavke Gradbena l)i
bij
KMETIJSKA DRUŽIM V IJIIBLJANI
■
je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in Stele nad 880 kmet. podružnic ln okrog26.000 članov. Clanl plačalo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni Ust
TURJAŠKI TRG 3
»
KMETOVALEC
«
VSAK KMET MORA BITI ČLAN KMETIJSKE DRUŽBE
Ta list iim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine
y
°^f2>NGC
ŠpeJicijsko podjjerfie
LJUBLJANA
Telefon i(. 20-60
R. R4NZINGE«
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. LastoO skladišča z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje.
PreVOZ pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
|EX \*um
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
Sprejema v zavarovanje:
1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako 5 o) poljske pridelke, žito ln krmo. 2. Zvonove in stelo proti razpoki ln prelomu.
3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt, otroSke dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja T vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
284
Dobro znana izdelovalnica in razpošiljalnica
I. ROZMAN
Ljubljana, Sv. Petra cesta 85
priporoča prvovrstne pristne
kranjske klobase
lastnega izdelka na malo in veliko.
Prijatelj I
Zakaj ao francoske linije najkrajfie in najboljSe v Južno in Severno Ameriko?
Zolo, ker |e črta Le Havre—New-York najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker velikanski francoski brzo-jarnlki „Ile de France”, „Paris" itd. so v hitrosti neprekos-ifivl In priljubljeni zato, ker Imajo tudi v III. razredu udobne kabine ln ker Je Izborna postrežba, okusna domača hrana ln znamenito francosko vino .Bordo* brezplačno pri vsakem obedu. Vse to dokazujejo priznalna in zahvalna pisma.
Najkrajša pof v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino.
5
Cie. file. Trauatlantip,
30 Transporls - llaritimes
Pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 35.
Mii
■	B
■	H
■ B BB BB
BB
BB
gradbeno podjef/e in tehnična jpist&vna
Zupan
Stavbenik
Miroslav Ljublj
BB
BB BB ■ B BB BB
ana
Poit. {ek. ralun 12.834. Telefon 2103
'•*'** <n
Beton, železobedon-ske vodne zgradbe. Arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe i. 1. d. Sprejemanje v strokovno Izvršitev vseh načrtov stavbene stroke.
Tehnična mnenja.
Oglašujte v
JUGOSLOVANU"!
2G8
rw nt	•	t*	•	-v	v
£aFavzZisce
ROGAŠKA SIAHNA
228 m, najlepše, največje zdravilišče kraljevine Jugoslavije. Svetovnoznani zdravilni vrelci (TEMPEL - ST VRI A - DOIAT). Izredni zdravilni učinki pri želodčnih, žolčnih in jetrnih boleznih. Predsezona od 1. maja do 15. junija.
Glavna sezona od 16. junija do 31. avgusta.
Posežena od Z. do 30. septembra.
NajboljSi čas za zdravljenje je pred- in posezona. Zmerne cene,
v pred* in poseženi poseben popust.
Štirinajst zdraviliških hotelov, vet privatnih hotelov in pensionov. - Vojaška godba. • Najvelji komfori. - Radio. - Zdravniki-ipecialistl, rontgen. - Zelo agodne ielezniike in avtobusne zveze j na Železnicah poseben popust. - Razpošiljanje mineralnih vod. Prospekti In natančnejše Informacije po zdraviliški direkciji.
Izdeluje sKJe
212 in športne (evlje. Ima v zalogi in izdeluje po meri.
A. ZALOKAR
GOSPOSVETSKA C. 8.
Tovarna pohištva IVAN MATHIAN
arhitekt za interiere
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14,
priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno Izdelavo kakor tudi vsa tapetniška dela po naj-nižlih cenah.
■»pni lekarna * „SPAS1T£UU“
Praha II. Vyšehrad (C. S. R.) )ako sem Vam hvaležen zaVaŠeThč Sal-vat, ker sem bil na smrl bolan ter sem Imel strašne bolečine In krče. Odkar pa pl|em Vaš čaj, so popolnoma ponehali krči In bolesti. Zdravili so me 4 zdravniki In obu-pol sem nad okrevanjem. Z vso silo so me hoteli operirati, ali moja rodbina tega ni dovolila. Zadnji moj zdravnik dr,Pavao Divlfc, Ivanska, ml Je priporočil Vaš Thč Salvot, ker je sam dobil naročilo od Vas. Uvrstitev .JutarnJI list4*, da na| vsakdo pri meni povpraša, da mu povem, da sem popolnoma ozdravel. Kamenj 1 so se izločili In Jih imam spravljene v steklenici, da Jih lahko vsakdo pogleda. Mnogim bolnikom sem priporočil Vaš čaj. Pošiljam Vam denar še za tri naročila. Ponovno najlepšs hvala.
Antun Gaiparac, Zagreb, Mandallčlna ul. 15 Zahtevajte zanimivo brošuro o žolčnih kamnih, katero Vam pošlje popolnoma brezplačno glavni zastopnik za Jugoslavijo: lekarna k ,,Sokolu*4 I. Šemper, Br^kn (Drlnnkr banovina.) 333
SAiV4T-rH £!
Izdelovanje damske in moške konfekcije
Drago Gorup & C©., Ljubljana
Miklošičeva 14	Telefon 32-33
Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno. Prodajat na debelo ln na drobno.
8 Preselitveno naznanilo.
'»ALPINA11 družba Z O. z., trgovina s turistovskimi in šolskimi potrebščinami v Ljubljani, S6 Je preselila iz
Gosposvetske ceste v novo zgrajeno palačo, Vzajemne zavarovalnice
na Masanrkovi cesti št. 21,
nasproti glavnemu kolodvoru. — Oglejte si prediv/ete v paviljonu „1“ na velesejmu.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadni izgubi našega ljubljenega sina, oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Milana Končina
trgovca in posestnika
za poklonjeno cvetje in prekrasne vence, se vsem prav iskreuo zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, obč. svetniku gosp. Jos. Turku, mestnemu ži-vinozdravniku g. Pestotniku, dr. medic. gosp. Fedranu, Sokolskemu društvu, gg. pevcem za ganljive žalostinke ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili v prerani grob.
Gorenja vas pri Stični, dne 5. septembra 1930.
»s. Globoko Žalujoči ostali.
Kreditni zavod, za trgevino in industrijo
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila
Ejiibljctma
Prešernova ul. št. 50
(v lastnem poslopju)
Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 in 2806
Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihfilek. — Urednik Jane« Debevce. m 2m inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.