D o p i s i. Iz Jaremne. (Bela žena.) Ni še dolgo, odkar je nemila smrt pobrala enega vrlega vseu6iliš6nika Jožefa 06kerla od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Dane3 pa spet stojimo ob odprtem grobu prerano umrlega natn sovrstnika ter tovariša in znanea, naSega ljubega, nepozabnega Frana Zupani6a, dijaka na c. kr. gimnaziji v Mariboru. Bil je lepega obnašanja, priljuden in od vseh Ijubljen, kateri so ga poznali. Rojen je bil v jareninski župniji. Njegov o6e in mati, — Slovenca kakor skala — vzgojevala sta že izza otrožkih let našega Fran6eka v strahu božjem, ter v ljubezni do Marije. In zares bil Je gore6 Marijin 6astilec. Ze ko je za6el v Solo hoditi, kazal se je izredno pobožnega, pridnega in marljivega u6enca, rad in z veseljem se je vsega u6il, ali vendar najrajše se je u6il krščanskega nauka. Bil je tudi ministrant. Kako lepo ga je bilo gledati, ko je — kakor angel6ek nedolžen — stregel mašniku pri presveti daritvi. Ker se je pa kazal Franček zelo nadarjenega, poslali so ga njegovi skrbni stariši v gimnazijo v Maribor. Tu se je u6il z lepim vspehom. Bil je tudi priljubljen od vseh svojih soSolcev, to je kazal njegov pogreb. Ljubil }e sr6no svoje ljube stariše. Tu imaS, predraga mladina, izgled, da moraš tudi ti ljubiti svoje stariše, in se jih ne sme§ sramovati. — Šel je pred nekaterimi dnevi domov, kjer so obhajali njegova mati svojo godovno. Gredo6 v Maribor nazaj, se je rev6ek prehladil, in malone čez teden, ležal je že na mrtvaškem odru. Kolika žalost za njegove stariSe, brate, posebno pa Se za ljube sestre, ter nas, ki smo ga poznali. Ni ga ve6 med živimi, ta glas se je raznesel hitro daleč na okrog. Vsi smo žalovali zaradi prebritke izgube nam dragega rojaka. Ali naj bode božia volja. Pogreb je bil v soboto dne 8. t. m. ob 3. uri popoldan na mestnem pokopališ6u. Sprevoda udeležili 80 se vsi dijaki in profesorji gimnazije, mnogo gospode, ter veliko doma6inov iz rojstne njegove župniie Jarenine. Posebno mladeni6ev je bilo precej. Pogreb so vodili vel6. gg. kanonik Majcen v asistenci dveh franftiskanov, dekana Cižeka in drugih. Bil je nedolžen, Cist, pobožen mladeni6; hodil je vsaki dan t kapelo, kjer je presveto Rešnje Telo izpostavljeno. Gotovo se že zdaj raduje pri Jezusu in pri Mariji, katere je v svojem življenju tako iskreno častil. Dragi Fran6ek, kli6em ti: rSpet Yid'ra se, Nad zvezdami!" Zalujoč prijatelj. Iz Selišč pri Sv. Jurjn ob Ščavniei. (Iz popotne torbe.) Popotnik pridem 6ez gor6, — Od doma vzel sem že slov6. — Tako sva pevala z mojim prijateljem Višnjerickim, ko sva korakala po cesti skozi SeliS6e. Da to ni bilo Bog v6 kako ubrano petje, si mora vsakdo misliti, a naju to ni motilo. Prijatelja sem izpraSeval to in ono o tej vasi, ker — Jaz tujc nikogar ne poznam, — In sred' ljudij povsod sem sam. — PripovedoTal mi je, kako so seliski fantje vsadili lipo, a sedaj imajo «Štajerca». Pokazal mi je tudi hiSo. kjer je tisti fant, o katerem so že slovenski 6asniki nekaj pisali, da se je spreobrnil na — posilinemca. A sedaj mi pride ravno nekaj na misel. «Stoj!» zavpijem na prijatelja. «V ,Slov. Gospodarju' sem bral o nekem ,Soštarju' v tej vasi, povej in pokaži mi, kje leži ta grad.» «Pst, ne tako glasno», me posvari; «ali ne vidiš tam na pragu onega le moži6ka, ki greje kosti svojega rojstva na solncu, to je tisti SoStar.> Gospod urednik, ko bi vi vedeli, kako sem se za6udil, kar zazijal sem. «Za božjo voljo, prijatelj, to ni mogo6e. 0 tem 6loveku sera nekdaj slišal toliko pohval, kakšni narodnjak je, in sedaj praviš, da je varuh »giftne krote?» tVerjamem, odgovori prajatelj z zani6ljivim nasmehom, «da si mnogo lepega slidal o njem, in to po pravici, a sedaj se je naveli6al šoštarije ter je potisnil Soštarski stolec v kot, 6eš: sedaj imam dovolj groSev, ni mi treba biti več kme6ki hlapec* — Na pol z nevoljo in žalostjo sem ogledoval prijatelja in nekdanjega šoStarja. Moj prijatelj pa, ko je videl mojo nevoljo, se ni mogel ve6 zdržati, ter je na vso grlo izpustil svoj hi, hi, hi! Ko sem ga videl tako smejati, ušel je tudi meni moj he, he, he! In smejala sva se jeden druzemu, naibolj pa «Štajer6evemu» pristašu, ha, ha, ha! — Jaz ne bom kmetski hlapec. — Pa zdravi! Popotnik. Sv. Jurij ob juž. žel. (Nepotreben strah.) Vsaka dobra stvar ima dosti — nasprotnikov. Tako jih je imela in jih ima tudi naša Reiffeisnova hranilnica in posojilnica. «Čemu bo Posojilnica pri Sv. Jurju, ko je vendar tako blizo v mesto?» Ze predno se je ustanovila, so ji nekateri prorokovali smrt in se noreevali, 6eS, da bodo Št. Jur6ani nosili vanjo svoje vinarje. Drugi pa so bili tako nespametni, ali bolje tako ziobni, da so straSili ljudje: »Varujte se Posojilnice! Saj ni nikoga, da bi znal uradovati. Motili se bodo. Pla6evali bodo kazni in vsi boste morali trpeti.» Kako neopravi6eno \e bilo in je tako govori6enje, in kako zelo potrebna je bila Posojilnica, nam najboljše kaže na ob6nem zboru dne 9. marca 1902 odobreni letni račun za I. upravno leto 1901. Dasiravno je Posojilnica začela delovati Se-le 13. januvarja 1. 1901, je imela vendar že prav velik promet. Sprejemkov je bilo: 113 928*43 K, izdatkov: 112.40434 K* prometa je bilo torej: 226.332 77 K. Vložilo se je hranilnih vlog: 66.652 42 K, posojil pa se je dalo: 60 560 K. Cistega dobi6ka pa je bilo 279 04 K. Če premislimo, da je bilo precej ustanovnih stroškov, in da knjige in tiskovine niso ravno po ceni, je 279 04 K primerno za I. leto znatna svota. Udov je bilo koncem leta 103. Dne 9. marea letošnjega leta pa že 117. Poglejte le številke, da ne boste govorili: Posojilnica }e bila nepotrebna! Da je bila zelo potrebna, to je priznal celo zastopnik ministerstva, ki je v II. polovici lanskega leta Posojilnico revidiral. Priznal je tudi, da ni nereda, ampak, da je vse v redu. Posojilnica uraduje v lastni hiSi, kojo je kupila od g. dr. Šuklje-ja. Uradne ure so ob 6etrtkih dopoldne od 9.—12. ure in vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu popoldne po ve6ernicah. Ob teh popoldnevih so tudi odborove seje. Hranilne vloge se obrestujejo po 47a%t pri posojilih pa se ra6uni po 6%. Rentni davek pla6uje Posojilnica sama. Na ob6nem zboru dne 9. marca 1902 so se v na6elstvo izvolili stari udje razven dveh, izmed koiih se je jeden preselil, drugi pa izvolitve ni hotel sprejeti. Brežice. (Razno.) Izboren dopis o poskusu nekaterih Kapel6anov svojo lepo novo Solo ponem6uriti je zbudil mnogo smeha, jeze, v ob6e zanimanja. Seveda, 6e nekateri svojeglavi možje kaj podpiSejo, Se temu niso vsi Kapel6ani, med katerimi je prav izvrstnih mož, — krivi. Krivi so le v toliko, da ne pometejo enkrat za vselej s svojimi starimi nem6urji; Ce smo morali pustiti staro mero in vago in stari denar, zakaj pa ne bi tudi svoje stare nemčurje enkrat vrgli v kot med staro železo? Da Se dandanes zahtevajo tuintam nemSki poduk za slovenske otroke, je še skrajna noroglavost, umljivo le za pristaše «Štajerca». In v istini prihaja v Kapeli zelo veliko ptujskega strupa, celo med Solarje, a to nam raztolma6i vse. Sicer bi pa bilo silno zanimivo kaj podrobnejega izvedeti o zgodovini tiste prošnje za nemSki poduk, kdo jo je povzro6il, kje se je sestavila in kje podpisala. Morebiti se to Se utegne zgoditi, a potem bo marsikomu sape zmanjkovalo, najbolj neki visoki osebi v Brežicah. — Kako slabo upliva na ljudstvo «Štajerc», «Slov. Narod* in «Rodoljub», temu je bil pri6a naS kolodvor, na katerem je neka žena komaj svojega moža «razcoprala» in ga dumu pripeljala. Pa pravijo, da ne škodujejo liberalni listil Vučang na Kitajskem. (Slovenska misijonarja.) V jeseni odšla sta dva slovenska fran6iškana v misijon na Kitajsko. Dne 4. t. m. prejeli smo od niu prvo poro6ilo, katero se glasi: «Sre6no smo prisli na dolo6en kraj v mesto Vu6ang, 10 minut od mesta Hankow. V Vučangu imajo škof svoj sedež, a v Hankowu je prokuratura za naš misijon. Škofovo stanovanje je precej prostorno, (tukaj tudi mi stanujemo), tudi cerkev je 6edna in velika. Tik eerkve stoji semeniSče za kitajske klerike, katere podu6ujejo naSi patri fran6iškani. Na nasprotnej strani je kolegij, katerega vodijo francoski šolski bratje; ta zavod obiskujejo tudi paganski dečki. V bližini nahaja se Se majhen zavod za uboge dekliee kitajske, v katerem so samo tri redovnice Canosiane. Ljudstvo je tukaj prijazno in mirno; zrak ugoden, tudi mraza ni prehudega; ravno ko to pišem za6elo je malo snežiti. — Odišlo nas je semkaj v misijon 5 patrov in 3 bratje fran6iSkani, ki smo se zbrali v laSki Genovi. — Vu6ang, 24 januvarija 1902. — Priporo6ava se v raolitev vsem ljubim Slovencem: O. Baptist in brat Urban, slovenska fran6iskana na Kitajskem. — Calholic Mission, poSta: Hankow.»