REZULTATI IN NAČRTI KMETIJSKEGA POSESTVA VUKOVAR
Lansko leto je kmetijsko posestvo »V-u-kovar« na proizvajalncm tekmovauju v kmetijstvu dose.glo rczultate, ki so bili opažeai. PiidelJta pšemice in kornize sta l»la nagrajena z zrezniini nagradainii, medfem ko se tekmovanje v proizvodnji mleka rn vinogradiništvu še nadalj.uje. Tako so na iem poses*tvn na 100 ha, ki so boli posejani s pšenico. pridelali 45 stotov na ha, pri koruzi pa 133 stotov sukega zrna na ha.
Rmetijsko posestvo »Vukovar« spatla v vnsto velikih kmetijskih posestev in ima pribliino 3500 ha zpmlje. Od te odpade na orno zemljo 3060 ha, na planfa/ne vino-grade 120 ha, mefHem ko s» drttfjo zem-ljišče ribniki, pitališča i-n melianične de-lavioice.
Glavna smer proirvodfljc je pridelova-mje žita in koruze, a. v živinoreji proiz-vodnja mleka in pitanje prašičer.
Za svojo lanske uspche se mora kmetij-sko posestvo »Vukavarf zahvalili sodelo-vanju z znanstvenimi inštituti, ki so ne-nehu<> spremljali dela med vso kmetijsko sezono, Razcn tepra je itn-ela vclilto vlopo tudi dobTa rMovna orsanizacija. V 1. 1957 se je posebno okrepila zreza rood proiz-vajailci in Zavodom za poljedelstvo jn Za-vodom za vinoffrudništvo v Zagreb«. ka-¦ferih strokoTnjaki so strokovno nadzirali izvajanje afrrotehničnih nkrepov. Hkrati je žiiTinorejskii otbrat izkoristil nasvete in
prakticna navodila kmctijske fakuiltcte t Zagrebu in izvajal vse sodobne tikrepe za vzrejo živine, ki so jih dopuščale se-danje razmere na poseatvu.
Svoj delež v -uspešni proi-zvodnji sla razcn tega prav iako imela izboljšana de-loviia organizacija in ožje specializiiainje tudi nokvalificiranih delarcev.
Celo posestvo je razdeljeno na 6 pro-izvajalniili enot (obratov) po pridelovalnih knltu-rah in Trsti del. Vsak obrat ima po 400 <lo 700 ha zeralje in so v njiih u^vedili ožjo specializacijo tako, da je bilo omo-gočeno postavljanje za pTidelovaoje po-sameznii-h kmetijskrh kultur in za določe-no vrsto d&l neposred.no odgovornili in zainteresiramih proizvajalcev. Strokovni kader sestavlja 6 inže-nirjev agronom.ije, ki so tudi upraTniikd obratov, \a 3 kmetij-ski tchniki.
Poudariti vclja, da so delavski sveti proizvajalnih obrator zelo aktivno sodelo-"vaM pri delov.ni or?anizaciji in da so veči-no zaplctenih nalosr reševali popolnoma »amoslojno. Cen-traltii delavski svet tn direikcija kmeiijske^a posestva sta v tb-činii primerov določala samo načelrio orga-nkacijsko in strokovno politiko, medfern ko so dolaTski srcti obratov pocTrobno razpravljali o vseh ukrepih za pospeše-vanje pridelovanja tiste kulture, ki je bila v obratu osnovea delavnost.
Plačevanje po proizvodni enoti
Sistem plačevanja po proizvodni enoti je nedvomno povečal zanimanje proizva-jalcev za čim večje in kakovostnejše pri-delke. Na kmetijskem posestvu >"VukoTar« so T živinorejskem obratu uvedli la sis-tem nagrajevanja že leta 1952, drugi obrati pa t ietu 1956.
Tako so za pridclcvanje rsa.ke kulturc al'i za kakšno dVugo proizvodnjo izdelali podrobne kalkulacije, ki sq vsebovale materialne stroške, režijske strošike, za poTršinsko enoto potrebno število delav-nikoT, višino donosa po vložeoiih ?red-stvih kakor tudi potreben plačni sklad. Vse te prvine so služile zato, da so prišli do lastne cene, kakor tudi db potrcbnega plačnega skla-da za proizvodno enoto.
Na podlagi ccnika so izračunavali delež in zaslužok ncposrednih proizTajakev, strokovnjakov in drnfre^a osebja. Oscbni dohodki so bili po proiz-vod;ni enoti ocT-visni od stopnjc melianizac.ije posamcznih del. rodovitno&ti zemljišča, možne rodo-vitnosti itn izvajanja agrotchničnih ukre-pt>v.
Tako so v letu 1957 dobivali proizva-jalci za stot pšenice po 180 din, a za ko-
ruzo do S00, kar je bilo predTsem odvisno od deleža iuehanizacije. Povprcčni zaslu-žek po mesečnih akontacijah se je pri traiktoristih ffibal okoli 40.000 dio. pri živj-norcjcih pa <xl  15.000 do 20.000 din.
Specifičnost kmetijske proizvodnje je terjaJa, da mec[ Iclom uspes.no reKiilirajo vprašanje akontacij. ker traja kakšno iz-med kmeKjskih priclelovanj tu-di le nekaj meseceT, končni obračun pa se opravi šelc na koncu lcta. Vprašanjc akonfacij je bilo rejulirano v iarifnem pravilniku in so znašale 12 do 15.000 din. Delavoi, ki so opravljali roži.jska dela, so bili udeležcni pri premijah. v vseh obratili.
Traktoristi niso imeli predpisatiega de-lovinega časa. Določena jjm je bila le ¦ norma. z izpolnitvijo te norme pa so si pridobili pravico do prejema popolnc a.kon-tacije. Nov ststem plačevarfja po proiz-vodni cnoti jc spodbud.il iiraktoi-iste. da so y izreduo kraikih rokih opravili popolno i*i kakovosfno oTanje, kar jc končno vpli-valo tu-di na njihove dobodke. Fodobno jn bilo tndi 7. dniprimi dolavci. V -vsakem obratu so težiii po čini večji uporabi npro-tchničnih u'krepov, ki povečujejo pri-dclek.
Perspektivni plan
Smoter vseh dosedanji.h naporov, ki so bili storjeni za povečanje kmetijske pro izrod-nje na tem poscstvu, je bil, da bi y dojrlednem čas-u prešli na tak sistem dela. ki bi o.mogočil industrijsko proizvocfnjo kmetijskiii pridelkov.
Razen tega si bodo prizadevali, da bodo vse kulture in vsi prklelki tržni presežki. kar so pri pšenici in toruzi že dose^li. Prav tako tcžijo za tem tu<li pri živinski knai, čeprav računa perspektivni plan z močnejšim razvojem živinoreje. *     *
Po poJatkili pcrspcktivnegra plana raz-voja kmetijskega poseslva »Vukovar: pri-čakuje to posestvo y letu 1961 naslednje donose na hekitar in posamezno kalturo:
vrsta kuJtiLre                          v stotih
pšenica                                   60
ječmen                                   40
oves                                       40
koruza                                  110
konoplja                                120
soja (zrno)                              30
lueerna                                 100
grpzdje                                 120
Taki pridelkii so določeni za vse pride-lovalne površine. Ra/.en tega bo z.našala proizv<xlnja silaže 10 vagonov na ha.
V nckaj prihodnjih letih se bo zmatno okrepila tu(H mp-Lianizacija. Danes ima kmrtijsko posestvo 9 korabajnor in 60 traktorjev jn se število živalsikih Tpreg stalno zjiižujektako, da je ostalo le še 30 parov konj. Letos bodo invesfrirali t opremo priWiž.no 80 milijonov din m kupili " novih kombajnjyv. Do leta 1961 bo imclo kmetijsko posestvo vso mehani-zirano opremo za oMclaro zemlje (trak-torje, kombajnc, kultiTatorje. naprave za namakan-je in vse priključke).
S povečanjem donosov kultur koruze, j«čmena, oTsa, koruzne silaže, lacerne in drug-ih krrmi'ih rastlin so ustvarjetri tudi pogoji za povečanje sklada žhine. Danes imajo na posestvu približno 700 krar, od kaierih jih je 2f5O T?hod'no friznjske pasine, druge p& so domače siraenialske pa«me. Z nakupom novih plcmenski-h ^bikov bodo prešli k reji čiste vzhodno fri/.ijske pasme, ki se je v naših ra/merak izkazala kot najbolj primerna. Računajo. da bo imelo kmetijsko posestvo v leiu 1961 1500 krav, od katcrih b<xlo povprečno namolzli 4000 <k> 5000 Jitrov mleka na kravo in leto. Razen tejja bodo pitali po 500 goved im (iOftO -do "000 prašičev na leto.
Posebno pozornost bodo posvečali ttnE orfranizaoiji zootelnnične službe. V zvezi s tem so storili mkrepe, <Ia bi usposobili sirokovni kador za opravljanje tc službe, in to s štipendirainjem štiKlentor veterine m or^aniziranjp.m tečajov m seminarjev za delavce. kj so zaposleni y živinorej-skpm obratn.
Letos bodo popolnoma elektriftcirali TSe posestvo m IkkIo zato porabilj približno Ti milijonov <lin.
Poseben problem jc pomanjkanjc poti in d^ostopov do posameznih obratov. Zato lx>do začeli v začetku pomladi »raditi 12 kilometrov poti v vredn-osti 70 milijonov din. S prpnrpditvijo hlevov in svinjakov. Tc; jih ne uporabljnja, b-odo začasno rešili tudi težavc v zvezi s skladiSčnim prosto-rom. dokler ne bodo zgraJili moderno skladišče za poirebe vsega .posestva.
Vsi ti napori za modernizaci jo proizvod-nj« z nporablja.njem sodobnili asroteh-nipnih ukrepov in uvedbo mchanizacije bodo močno vplivaii tndi na poTečanje brnto proizToda kmpti.jskpira pcsestTa >Vuikornr*. V lnlti 1957 je znašal brnto proizrod "V50 tntlijonov d^in. mcdfpm ko bo po persprktivnpm planu dosegel Ipta 1961 vsoto milijarde in "500 milijonov din.
V. V.