r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Ve||a za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3. Za New York celo leto t^n^int^ t*e celo leto 00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA * J the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3-^3878 NO. m. — ŠTEvTiiE Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, MAY 13, 1935. — PONEDELJEK, 13, MAJA 1935 VOLUME XLHL — LETNIK XT JIT. MALA ANTANTA ZA DELNO OBOROŽITEV AVSTRIJE Pilsudski, diktator Poljske, včeraj umrl NEMŠKI ZRAČNI MINISTER JE PREPRIČAN 0 PRIJATEUSTVU MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO ZastDpniki Male antante bi dovolili delno oboroži« tev Avstrije, Madžarske in Bolgarske. — Vse tri države pa so proti vrnitvi Habsburžanov. — Mussolini in Titulescu sta sprta. — Goering je prijatelj Jugoslavije. BUKAREŠTA, Romunska, I 2. maja. — V pe-teko poldne je bila otvorjena peta konferenca Male antante, kateri predseduje romunski zunanji minister dr. Nikolaj Titulescu. Prvo vprašanje, ki je prišlo na razpravo, je zahteva Avstrije, Madžarske in Bolgarske za oborožitev. Zastopniki vseh treh držav so zavzeli stališče, da bi se Avstriji, Madžarski in Bolgarski dovolila oborožitev do gotove meje, ne pa brezmejna oborožitev. Turčija je izjavila, da bo utrdila Dardanele, ako ne bo bolgarska oborožitev omejena, česar pa Romunska in druge prijateljice Turčije ne bi odobravale. Glede podonavske zveze je Mala antanta pripravljena podpirati jo in se ji priključiti, toda o tem še ni bila določena nikaka resolucija. Vrnitve Habsburžanov na avstrijski ali madžarski prestol Mala antanta ne odobruje, ker bi s tem bila kriena versaillska mirovna pogodba. Konferenca je tudi razpravljala o tem, kako bi bilo mogoče poravnati spor med Mussolinijem in Titulescom. Sprta sta že delj časa, vsled česar se tudi Titulescu nove udeležiti konference v Rimu, ako do tedaj spor z Mussolinijem ni poravnan. Ko se bosta 1 8. maja sestala jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jeftič in italijanski pod-tajnik zunanjega ministrstva Fulvio Suvich v Benetkah, bosta skušala izboljšati odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Obenem bo tudi Suvich, in pri tem ga bo podpirala Francija, skušal pregovoriti Jeftiča, da Jugoslavija opusti svoj odgovor Madžarski zaradi umora kralja Aleksandra, ker celo zadevo preiskuje Liga narodov. Titulescu, Jeftič in čehoslovaški poslanik v Parizu dr. Stefan Osuski razpravljajo o tem, kako stališče naj bi Mala antanta zavzela glede podonavske zveze. O tem se bosta razgovarjala tudi Jeftič in Suvich v Benetkah. Na konferenci za podonavsko zvezo bodo države Male antante in balkanske zveze zavzele skupno stališče, kakor tudi pri sporazumu med Jugoslavijo in Italijo. Bivši francoski zunanji minister Joseph Paul -Boncour se nahaja v Bukarešti, da delegatom Male antante pojasni francosko stališče v mednarodni politiki. Iz Bukarešte bo odpotoval v Beograd in bo obiskal kraljico-vdovo Marijo, da od nje prejme kot njen odvetnik navodila za proces proti morilcem kralja Aleksandra. ZAGREB, Jugoslavija, 12. maja. "Novosti" so objavile razgovor svojega poročevalca z nemškim zračnim ministrom, generalom Wilhelmom Goer-ingom, ki je rekel, da b»> na svojem ženitovanj-skem potovanju tretjič obiskal Jugoslavijo, ker je bil vedno zelo zadovoljen s sprejemom, ki ga je bil tam deležen in ker se je prepričal, da je jugoslovanski narod naklonjen nemškemu narodu. Zelo laskavo se je izrazil o junaštvu srbske vojske in o patriotizmu srbskega naroda ter je rekel: "Vedno mi je bilo zelo žal, da sta si tako odlični vojski, kot je srbska in nemška, v svetovni vojni stali nasproti. Niti najmanj ni bilo potrebno, da je Nemčija stopila na stran umirajoče države, kot je bila habsburška, in je zato trpela in bila puščena na cedilu.'* PREDSEDNIK JE POZDRAVIL ADM. BYRDA Predsednik se je peljal na pomol, da pozdravi raziskovalca. — Tudi mornariški tajnik pri sprejemu. Washington, D. C., 12. maja. Po 18-nicsečnem bivanju na južnem t era ju se je admiral Richard Kvolvn Bvrd vrnil v Washington, kjer je bil deležen slovesnega sprejema in je slišal iz list predsednika Rooso-velta, da jose h ni kabinetni seji. da se posvetuje o potrebnih odredbah, ki jih zahteva sedanji politični položaj. Smrt Pilsudskega je končala življenjsko pot poljskega plemiča, ki je postal najprej revolucijonar, slednjič pa neomejen vladar Poljske. I>a se bližajo Pilsudskemu zadnje ure, je začelo prebivalstvo sumiti že zgodaj popoldne, ko je bil odpovedan obisk francoskega poslanika, ki bo v kratkem odpotoval iz Pol jske. Francoski zunanji minister Pierre Laval, ki je prišel v Varšavo, da hi prepričal Pol jsko o prijateljskih oduošajih med njo in Francijo, ne oziraje se na francoskp-rusko pogodbo, je dan prej odpotoval proti Moskvi. Ko jo hotel obiskati Pilsudskega, so mu povedali, da ga ne more sprejeti, češ, da ima gripo. General Eduard tSmigly, eden najboljših prijateljev pokojnika, je bil imenovan za vrhovnega inšpektorja poljske armade. Bolezen Pilsudskega so je v zadnjih mesecih zelo jmslahŠa-la, toda javnosti ni bilo znano, da ima raka na želodcu in 1<*-dicah. Bolehal je že več let ter je iskal leka po raznih evropskih zdraviliščih. MANJ NEZAPOSLENIH V NEMČIJI Berlin, Nemčija, 11. maja. — Vlada jo objavila, da se jo izza 1. januarja število nezaposlenih zmanjšalo za 108,000. Navzlic temu je pa v Nemčiji še vedno 2,234,000 oseb brez dela. 6. aprila. 26."aprila je dal Gross otrokoma Barbari in Katarini pomarančni sok. Obema de-kletcema je takoj postalo slabo, sta se davili in proti večeru sta umrli. Družino je zasledovala revščina. Dva meseca Gross že ni mogel plačati stanovanja. Kuriva je pričelo primanjkovati in žena je bila v bagoslovlje-nem stanu. . , FARMERJI SO DOSPELI __V ALASK0 Nastanili so se v šotorih. CCC delavci jim grade domove. — Pokrajina je slikovita in meri 12 milj. Manatuska dolina, Alaska, 12. maja. — Utrujeni po dolgi vožnji po suhem in po morju, toda zadovoljni, so prišli prvi minnesotski farmerji s svojimi družinami na svoja nova b*va-lišča. Nastanili so se v začasnih šotorih. Vlada je že pred njimi poslala CCU delavce, da jim zgrado hiše in gospodarska ]»oslopja. Dolina, v kateri so se naselili. je zelo slikovita in dolga 12 milj. Dolino obdajajo na o-beh straneh visoke gore s sneženimi vrhovi. Hribi in griči največ poraščeni s smrekami, v dolini pa raste grmovje in trava. V tem kraju je v polot-nem času dan zelo dolg. Zemlja jo rodovitna in farmerji z velikim zaupanjem gledajo v bodočnost. Ko so dospe'i do svojega cilja, so našli postavljene šotore z lesenimi j»odi. V nekaj tednih bodo tudi hiše izgotovlje-ne. Vlada je določila za vsako družino 40 akrov zemlje. V prvi skupini je fJfi družin, prišlo pa jih bo še 130 iz Mi-chigana in Wisconsina. Greenbay, Wis., 12. maja. Skupina wisconsinskili farmer-skill družin se je poslovila od svojih prijateljev in od opusto-šene zemlje ter se je odpravila v obljubljeno deželo —- A laško. 67 družin s 134 odraslimi in 83 otroci je zapustilo svoja domovja in o60 Za inoaeswtro aa celo leto...... 97 00 Za pol leta....................$3.60 Subscription Tearly $6.00 Advertisement on Agreement "QlM Naroda" lsbaja vsaki dan lzrsemfil nedelj la praznikov. toplftl bres podpisa In osebnosti se ne prlobCujejo. Denar naj se blagovoli •oAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tndl pre]9nje blvali.^Ce naznani, da Hitreje najdemo naslovnika. 1HAS NARODA", 116 W. 18th Street, New Yertt, N. Y. Telepbene: CHelsi« S—2876 NAJVEČJI TRG Četudi bo ogromni vladni program za odpravo oziroma zmanjšanje nezaposlenosti uspešno izveden, no sme nihče misliti, da ')><> s tem Mopresija končana. Treiba je pre/iivscm privatne inicijative in njenega sodelovanja* Na oni strani je milijone* delavcev brez dola, na drugi strani jo ]>a dognala preiskava trgovskega urada, da je v 64 mestih, ki imajo vsega skupaj 2,428,1)07 hiš, k 94(>,553 hiš v dobrem stanju. 612,977 hiš jo brez -kopališča, v 449,(>27 hišah ni stranišča; 447.135 jih je brefz hladilnih priprav in le 75 odstotkov jih nna plinske oziroma električne peči. Privatnim industrijam so torej milijo tostranske možnosti. Če bodo zagovarjalo odrodbe, čijili s vrha je povečanje nakupne silo prebivalstva- OBRAMBA RUSUE Sovjetska unija je zares vredna občudovanja. Stalina slave zaradi njegovih širokopoleznih gospodarskih in soeijalnih poskusov. Rusiji priznavajo, da je silno dosti dosegla v vojaškem ozirn. Prt^d nekaj tedni jo dospela iz Moskvo vest, da je ruska armada (dvakrat tako močna kot so je kdaj sanjalo vsem tujezentskim vojaškim izvedencem- Japonski vrhovni poveljnik v Mandžuriji je povedal dopisniku newvoi-skega "Tiniesa", Ida ima Rusija na Daljnem iztoku dvestotisma absorbirale milijone nezaposlencev. F«»deralna vlada je jasno orahi vsota <»d 450 milijonov; za podpo-ro prosvetnih, profesijonalnih in pisarniških moči 300 milijonov; za elektrifikacijo po deželi 100 milijonov; za sanitacK jo, ohranitev prsti, kontrolo po- DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE READER 8TANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET New York City. vodenj, ureditev rek in pristanišč in za slične projekte 350 milijonov; 900 milijonov dolarjev podeli se v obliki posojil in darov pojedinkn državam in občinam, ki hočejo dovršiti neke javne gradnje. Predsednik pa ni obvezen na te omejitve. On sme povečati proračun za eno svrho na račun druge do 20% in sme potrošiti vso vsoto, ali pa del iste. Kar se tiče jako debati ranega vprašanja "rednih mezd", je bila stvar, rešena tako, da je predsednik opolnomočen, da sam določi mezde, razun v slučaju gradenj za federalne zgradbe, kjer se morajo plačati 1 i rodne mezde* % dočiin mezde v drugih gradnjah ne smejo biti manjše kot obstoječe privatne mezdo. Ob potrošit vi te velikanske vsote morajo vladati sledeča načela: Vse gradnje morajo biti koristne in morajo biti take vrste, da prispevajo k udobnosti življenja ali k bodočemu narodnemu bogastvu. Mezde morajo biti večje kot znaša sedanja reliefna podpora, ali ne toliko, da bi preprečevale vzpodbudo, da si dotičuik ob prvi priliki poišče delo v privatnem podjetju. Nameravane gradnje morajo biti take, da ponudijo direktno korist nczaposlen-cem. Prednost uživajo projekti, ki se bodo s časom izplačevali, tako da vlada more dobiti svoj denar nazaj. Projekti morajo čim manj konkurirati s privatno industrijo. Zaposle-njc naj se koncentrira tam, kjer je največ nezaposlenosti. Vsa dežela se razdeli na male okraje od kakih 30 kvadratnih milj, znotraj katerih se bodo mogli delavci prevažati po avtobusih na delo in domov. FLIS. Iz Slovenije. Skrivnostna smrt otroka. .Zakonca Ivan in Kristina Zinko, najemnika v Mestnem vrhu pri Ptuju, sta ob 10 odšla od doma in pustila svojega 2 meseca starega otroka samega. Takoj po njunem odhodu pa je otrok začel na vse grlo kričati in jokati. Sosedje, ki so na nepretrgan jok otroka prišli pogledat, mu niso mogli ]x>magati, ker je bilo stanovanje zaklenjeno. Nekaj ur pozneje j«4 jok otroka ponehal in so mislili, da se je pomiril in zaspal. Ko sta se pa otrokova roditelja popoldne ob 5. torej po 7-urni odsotnosti vrnila, sta z grozo opazila, da je otrok mrtev. Sodna oblast, ki je bila o otrokovi smrti takoj obveščena, je odredila obdukcijo trupla, do dožene vzrok smrti. Tozadevna komisija je pri razte-lesenju trupelca ugotovila, da je otrok vsled velikega napora dobil pljučnico in umrl. Nos ji je hotel odgrizniti. Neka kranjska frizerka se je precej časa razumela z nekim fantom iz Medvod. V zadnjem času pa sta se sprla, fant pa le ni hotel odnehati. Pretekle dni je šel za njo na Zelenico, kjer so bile na velikonočni ponedeljek smučarske tekme. Dekle se ga je hotela na vsak način o-t rest i. To pa je fanta tako razjarilo, da ji je hotel odgrizniti nos. Dekle se mu je komaj u-hranilo. Vendar se ji na obeh straneh nosu poznajo sledovi fantovih zob. Ker je zaklal hlapca, se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom 25. letni mesarski pomočnik Ivan Fingušt iz Gorice pri Račjem. I)ne 17. februarja letos je prišlo med Finguštom in njegovim hlapcem Štefanom Žumrom, ki je bil njegov sorodnik, do prepira. Finkušt je segel po nožu in zabodel Žumra v trebuh, da so mu izstopila čreva in da je radi izkrvavitvo kmalu umrl. Fingušt se je zagovarjal s silo-branom, bil pa je obsojen na tri leta strogega zapora in triletno izgubo državljanskih pravic. Sebe okradel zaradi zavarovalnine. Mali senat okrožnega solišČa v Mariboru je obraznaval nenavadno zadevo. Zagovarjal se je 25-letni čevljarski mojster Alojz Frangeš, katerega je državni pravdnik obtožil, da je sa mega sebe okradel, da bi dobil zavarovalnino. Poleg njega sta bila obtožena Ivan Gradišnik, zaradi sodelovanja in ftterr* Franc radi prikrivanja. V delavnico Frangeša v Vrbanovi ulici je bilo 28. januarja vlomljeno. Bil je zavarovan proti vlomu za 15,000 Din, škode pa je prijavil 11.225 Din, ki bi jo bila zavarovalnica izplačala, če ne bi bila policijska preiskava ugotovila razne sumljive okoliščine. Po naključju so našli pri Sternu v Kačah Frangešu ukradeno usnje ter kolo in končno je Gradišnik priznal, da mu je Frangeš obljubil 1000 dinarjev nagrade, če odpelje blago iz delavnice na njegovem kol<*su v Riiče in ga tam skrije. Frangeš se je nasprotno zagovarjal, da sta izvršila Gradišnik in Stern tatvino brez nje-gov£ vednosti. Frangeš je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora pogojno na dve leti, Gradišnik na isto kazen nepogojno, Štern pa je bil oproščen. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Iz Jugoslavije. Praznoverje. V neposredni bližini Skop-Ija j«' griček, ki ga ljudstvo imenuje Zmijarnik, ker je na njem veliko število strupenih kač Jzmij). Ta hribček jo |m»-stal "za prebivalstvo zaradi močno razširjenih vraž tudi velikega denarnega pomena. Po vseli krajih 11 ;i jugu j«' praznoverno ljudstvo trdno prepričano, da je sled, ki ga pušča za seboj striifteiia kača, ko se pomladi prebudi iz zimskega sjanja, silno koristna stvar. Tak sled pa je treba dobiti na prvi dan pomladi o "mladencih". Zato se je v Bar 0 kmetice iz Bardovca skoraj ves griček pogrnile in kačji čarovniki in čarovnice so klicali kače. da bi prišle iz lukenj, zlezle čez brisače in krpe ter pustile na njih svoj sluzasti sled. Pojavilo pa se je le malo kač, ker jim je bilo še prehladno. Tako bo letos malo denarja za kačji sled, ki je zanesljiva pomoč proti vsaki bolezni. Brisače in krpe, }x> katerih so prvič prilezle kače iz svojih lukenj, se od praznover-nili ljudi kupujejo za drag denar. A tudi strupene kače same so zelo koristne zlasti za živinorejce. V klobčič zvite kače, ki jih najdejo v zgodnji pomladi pod oralom ali motiko, skuhajo v ovčjem mleku ter namaže j o s tem mlekom živini vimena v trdnem prepričanju, da tako zavarovane živine ne bo pičila nobena strupena kača. Ker se letos prične razkopavali je starega Skoplja in bodo menda popravljeni tudi zapuščeni Havzipašiui dvori, bodo kače pač izginile, Bardovčani pa bodo izgubili lepe zaslužke. Grozen zločin obupane matere. Na veliki ponedeljek je vdova Sofija Delič v naselbini blizu Virovitice v obupu zaklala z nožem ponoči svoje tri otroke, zažgala sosedu Varičaku gospodarska poslopja in sla k Dravi, da bi skočila v vodo, kar so ji pa preprečili sosedje. Videč, da se ji samomor ni posrečil, je vzela pri sosedu vrv in zbežala v gozd, kjer se je najbrž obesila. lOBBBnam^ gmyiiiMMiittMii.uauuiiMiiiiiiaiuHii^iiium»iiii^iiimmii^M/i. hii^iiiiii:''^. .jiKUMaBnBr-ffiJ®!.!:^ ®Mi— DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za ▼ jugoslavijo $ 2.75__________________Din. 10« $ 5.25 .................. Din. 300 $ 7.30 .................... Din. 30« $11.75 ____________________ Din. 500 $23.50 $47.00 Din. 1000 Din. 2000 v italijo Za $ 9.35 ....................Ur 100 $18.25 ______________________________________Lir 200 $14.40............................................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Ur 2000 $263.— ............................Ur 3000 KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI (JOR1 ALI DOLI Ea taplačUo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodlal t dinar J lb ali lirah dovoljujemo Se boijc pogoje. IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo f 5.— nora!« poslali....... $ 5, $10, $15.— $20.— $40.— 150.— $ 5.7$ $10.85 .......... $21— .......... $41.25 ..........$51-50 Prejrmntk dobi r starem kraju lspladlo ▼ dolarjih. Nnjna nakaiHa izvritajemo p« Cable Letter xa pristojbine $L—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY " G1 m « Naroda" sio win m* nnm new yoke, n, v. Sinoči je zapelo v New Yor-ku na veliki WOR radio postaji slovensko pevsko društvo "Domovina'' mednarodnozna-no pesem "An der blauen l)o-nau" v slovenskem jeziku. Pevci so težko skladbo čudovito zapeli. Sopran, alt in tenor so morali zadovoljiti najbolj kritično ulio. Rojaki, ki so jih slišali, naj jim že vsaj s par besedami izrazijo zasluženo priznanje. Pišejo naj v angleščini ;di slovenščini na WOR radio postajo v New Yorku. Par tisoč priznanj, ki jili Slovenci prav lahko spravimo skupaj, utegne "Domovini" odpreti pot v širšo ameriško javnost. * Včeraj teden so bile v .Jugoslaviji volitve v narodno skupščino. Kot je bilo že vnaprej določeno, je zmagala vlada. Pa tudi vladni nasprotniki so dobili precej glasov. Glasovi opozicije, pa naj bi jili bilo še tako malo, so velikega pomena. Dokazujejo namreč nezadovoljstvo s sedanjo vlado ter pričajo o pogumu opozieijonaleev. Proti vladi je glasovalo precej državnih uslužbencev. S tem svojim nastopom so tvegali svojo službo. To je istotako kot če bi v Italiji volivec glasoval proti Mus-soliniju. Posledica takega početja je v Jugoslaviji izguba kruha, v Italiji pa izguba glave. I\ar je v sedanjih časih cno-inisto. * (V se dva na ulici pretepata, j:i ne bo noben policinan miril, !•" jti Amerikanec smatra pretep iif kaj gt ntlemanskega. • ; :■ -i.-piš nn ulici k lepi : *:• :i ki in j; rečeš: — ('i po 'ič:in. o l vaše lepote sem v:»s prevzel — te 1m» najbrž dala aretirali, in sodnik te bo poslal zaradi nespodobnega obnašanja v ječo. * Mussolini postaja nervozen. Njegovo glasilo "(Jiornale d'Italia" pravi, da bo Italija protestirala proti vsem onim državam, ki preskrbujejo Ahc-sinijo z orožjem. Abesinei baje dobivajo orožje iz španskih, švedskih, nemških in belgijskih tovarn. Tega Italija pa ne dovoli. •Stvar bi bila seveda drugačna, in iz Rima bi najbrž ne bilo nobenih protestov, če bi Nemci, Švedi, Spaiiei in Belgijci kupovali v Italiji orožje in ga pošiljali Abesincem. V zvezi s tem bi bilo primerno navesti sledečo zgodbo; Kralj Rihard je nekoč obiskal sultana Saladina. Vladarja sta se prijateljsko zabavala, in da bi bile prijateljske vezi še tesnejše, je rekel kralj: — Mogočni sultan, dovoli mi izreči željo oziroma prošnjo. — Vse bom storil, kar je v moji moči. Vsi moji zakladi so ti na razpolago. Vzemi, karkoli želiš. Kralj Rihard je pa odvrnil: — Po tvojih zakladih ne hrepenim, prosim te pa. zapovej svojim hrabrim podložni kom, da ne bodo zmerjali kristija-nov, ki prebivajo v tvoji deželi, z grdim priimkom. — S čim jih zmerjajo? — Pravijo, da so krščanski 7>si. Saladin se je zamislil. — Tvoja prošnja je upravičena, — je dejal. — Izdal bom povelje, da je tako zmerjanje prepovedano. Toda v zameno bi te tudi jaz nekaj prosil. — Tn tvoja prošnja bi bila? — Da prepoveš svojim podložni kom imenovati pse z imenom "sultan". "OLA 8 NARODA" NEW YORK, MONDAY, MAY 13, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. 2. (XT—X l!>t>j i;«* jj- >iVir>,-ii»>.i rfMbuM« KRATKA DNEVNA ZGODBA M A HI A GO DIN: Gulfida Ilanuin, mlada že na bega Zafra, je vsa v mi slih repe!" na blazinah. Bila je najlepša hči bega Ekrcma, vitka in sloka ko jelka iti i javili oei ko ?*rua. V njenih klotlkih otegnila pajrolan z goltih, rjavih las prav na čelo in je prekinila »služalmico: "Naglo stopi in reci Mulidu, da bi rada govorila z njim!" Gulfida Ifanum*je globoko zavzdihnila. Zdaj torej je prišla tista ura, ki jo je tako dolgo, tako željno pričakovala! Koj nato je vstopil beg Mufid. Bil je visoke in medvedje rasti, vendar ni bil tako velik in tako močan ko Zafer. A na njegovem licu je sevala moč šfeiriindvajsetlet-lte mladosti. Ko je vstopil, je Gulfida čepela na divanu in ni v-.tala. *'Ali bi si rad ogledal, kako vodim Zafrovo hišo.'" ga je mrzlo nagovorila. Ne da bi se zmenil za njene besede, se ji je Mufid približal in jo prijel za roke. 4'Saj vendar veš, da se nisem mogel upirati volji tvojega očeta! ('emu se torej liu-dujoš name? Kje naj bi bila dobila kruha zase in za najine otroku*!" 4'Žito raste povsod," je nepremično odvrnila Gulfida. Osuplo jo je vprašal Mufid: "Ali bi bila ušla z menoj preko morja?" Gulfida ni odgovorila. Še pogledala ga ni. Oil pa je razumel, da bi bila iz ljubezni do njega žrtvovala vse. 14Tudi jaz te ljubim," ji je strastno zatrjeval in jo naglo in vroče poljubil na usta. GULFIDINA PRISEGA Nič se ni upirala, a njen pogled je bil mrk in pozoren. Napeto je prisluškovala sama -cbi, ali bo občutila tinto brez mejno blaženost kakor časih, ko se ji je zdelo, da je v nebe->ih, čim je I »i 1 Mufid pri njej. Mufid pa ji je počasi s >mchljujcm in kakor da ga je Mam, zašepetal na uho: "Zafer je starček, smrt mil je nemara blizu..." Tedaj je Gulfida vstala in je zaukazala svoji služabnici, ki je naglo vstopila, "beg Mufid bi rad spočitega konja, da pojezdi gospodu naproti. Ab-dnlah naj ga spremlja, da bo našel na lovišču." — Bratranec ni mogel drugega, ko da se je uklonil njeni volji. Na nizkih blazinah kraj o-gnjišča je Gulfida zaprla oči. V duhu je zagledala Zafra, ki je bil tudi podnevi večkrat pri njej v tej sobi, saj je bil dober njo in si jo je hotel pridobiti. Videla je njegovo, vi-oko, mršavo, junaško postavo. — Dvignil je Gulfido v naročje, ko otroka in jo nesel, kamor je hotela. Doslej se ni veselila njegove moči, ker je zmeraj mislila na Mufida. Zafer je ljubil krepke dovtipc in >e jim je rad na kratko zasmejal. Za odgovor je čakal, da >e zasmeje tudi ona. Vendar se mu ona ni nikoli zasmeja-ker je venomer nosila Mufi love ljubezenske besede v srcu. Zafer ji je govoril: "Kako >i lepa!" — in nato: "Milja čast je pri tebi dobro opravljena." Prvo je dejal, k > je bil ves blažen radi nj«"-ne milobe: drugo, ker ga j«' bržkone skrbelo, da ji oko ni prav nič oživelo, čeprav jo je ljubokoval. Samo in edino radi Mufida j »a se ni oživelo njeno oko in se ji niso za-me-jala ustnice. Kar izncnnda pa je Gulfida spoznala, ketanje konjskih ko-pit in bevskanje psov z dvorišča gosipodskega dvorca. Za-teni je takoj vstopil Zafer, in se nepozvana privila k njemu. Oko se mu je veselo zali pri tebi pojedino," je ra- Umirajoči Zafer je odslovil l".iči. 44Ti si sreča moje smrti," je dejal svoji ženi. Umrl je, držeč svojo roko v ženini roki. Ko je preteklo teden dni po njegovi smrti, je prosil Mufid j da bi ga Gulfida sprejela. 44Pojdi!" mu je rekla, t4in' se nikoli več ne vrni, zakaj, moja vrata bodo zaklenjena! Človek, ki je bil last leva, ne more biti last hijene." Modro in pametno je upravljala premoženje rajnega. — Najmlajšega sina Zafrovtga b»ata je vzela k sebi in ga z vso nežnostjo vzgajala, tla je j bil velikodušen in neustrašen mož kakršen je bil njen rajni! Zi.iVr. dostno dejal in naglo pristavil: 44Saj >va trudna in lačna. Mufid ti je bil za brata in naj ti ostane za brata!" Služabniki so hitro primek-liili medeno mizico in prinesli jedila. Zafer je rakosal ko-štruna in i^a ponudil.Najprej gostu, nato ženi, nazadnje sebi. Najlepše kose je dal Gul-fidi. Prav dobre volje je pripovedoval o lovu. .Jedrnate so i*iti bile besede. Sleherni člo- | vek iz bližnje in daljnje oko-| lice je rad poslušal Zafra. Da- Bosni je Steva. sin 60-letnega nes pa je bil tako zgovoren,, kmeta Milutina Milonovzilča iz ko se nikoli in Gulfida ga je i'epremično gledala. V sreu se je živo kesala in močno je bi- Jn ponosna na svojega moža. PODIVJANEC A Pečeniki pri Drvarju v Mufida Šinila s pogh^lom. Mahoma je Zafer spremenil barvo in se prijel za prsi. 44Ta merjasec," je dejal in se le napol nasmehnil, *4bolj me je zadel, kot sem mislil." Nato je govoril o lovu na merjasca, kako ga je baŠ hotel za-• 'osti, a se je mogočna žival obrnila, ga podrla na tla in mu zasadila zobe v život. Gulfida je vstala. "Počivat pojdi!" Zafer je videl, kako ji njeno lepo lice razodeva resnično krbe'u zanj m ves srečen je užival njeno ljubeznivost. Nežno jo j«* objel in privil k sebi. Ko se je danilo, je Zafer dejal svoji ženi: "l'mrl bom; pred svojo smrtjo moram pa še marsikaj urediti." Na njegovem rezkem licu je zapazila -senca večnosti in Zafer je bil pretresljivo velik. Vsa v bolečinah se je zgrudila .kolena: "Ostani pri meni!" je prosila. Umirajoči jo je zamišljeno opazoval. "Pokliči oskrbniki in pisarja!" je velel. Ko sta prišla, je z umirajočim glasom določil Zafer: "Vse svoje posestvo, vse, karkoli premorem, zapuščam svoji ženi. Vidva sta za priči. Dobro bo upravljala moje premoženje za dediča, ki si ga bo izbrala, ki ga bo sama podarila svojemu drugemu možu." 44 Prisegam vpričo vaju obeh, da ostanem Zafrova žena do smrti! Njegovo posestvo bom ohranila njegovemu rodu. No« bet tega moškega ne bom nikoli pustila k sebi... " njegovega prvega zakona, bil prava nesreča za vso družino. Doma se mu ni dalo delati, pa je iskal zaslužka drugod. Ko pa je le zanicljivo o- „a ni });lo, pa je prihajal domov, kjer se je neprestano pre- • piral z mačeho. Tako je bilo tudi onega dne, ko je oče odšel v mlin. Steva se je začel pre-! pirati z mačeho in jo naposled oklofutal. Ali to mu ni bilo do- J volj. Pograbil je sekiro in jo hotel udariti. Ker je njegov 11. letni brat začel jokati in skušal braniti mater, je Steva zamahnil s sekiro po njem in ga razsekal. Ko je nato pritekla sestra, da bi obranila mačeho, je mahnil tudi jo njej in nato po mačehi ter obe težko ranil, nakar je pobegnil iz hiše. Tri dni so ga iskali orožniki in ga naposled zalotili v stogu sena. kjer se je skrival. Odpeljali so ga v preiskovalni zapor banja-luškega okrožnega sodišča. ČUDEN NAČiN ZDRAVLJENJA Neka ruska z« 1 ravnica, ki ,'e potovala po oddaljenih deželah ruskega prostranstva, poroča, na kakšne čudne metode zdravljenja je naletela ponekod m si preprostim ljudstvom. Nekje je prisostvovala brez pomoč; nenavadnemu "zdravljenju" revmatične deklice. Starši so otroka položili v veliko posodo za pečenje kruha, ga zadelal*, do glave v testo in potisnili v \ ročo peč. Zaman je zdravnica protestirala in moledoval naj deklice ne mučijo, ker ve zn izdatnejša zdravila. Odgovori li so ji, da »so njih predniki delali isto in da vročina ter testo 44izvlečeta" bolezen iz telesa, Preden se je dekletce speklo, so ga vzeli iz peči. Da-Ii pa je bilo že zdravo—o tem zdravnica ne poroča. Denar je kakor ogenj. Denar je dober služabnik in slab gospodar. SLIKOVIT POGREB U SMRCENEGA MAJNERJA ČJlani majnerske unije Progressive Miners of America so priredili svečan pogreb svojemu organizatorju Kdbri.su Mabie. ki je bil uamreen v Springfield,!!!. Usmrtili so ga baje trije člani United Miners of America KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET it NARODA" NEW YORK, N. Y. in ... . . . . . Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Tri la vez. 27'.» struni. Cena ..............1-40 Učna knjiga za Nemce iu za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. GOS strani. Tr«la vez. Gena......5.— Opis posameznih držav: priseljevanje Slovencev; njihova društva In druge narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Gena ................2.— BURSKA VOJSKA. !>r» strani. Cena...........10 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1N1 str. Cena .80 RONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o le|»em vedenju, govorjenju In oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — * 'How to become a citizen of the United States". Cena .......................... .50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ .35 BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Tičar. 155 strani. Cena ...................75 Opisi važnih kužnih holezni z navodili za n»»go bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA '201 strani. Cena ........................1-50 Tu je najiNi|M>lnejša sanjska knjiga, sestavljena |hi najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. 1J3 strani. Vezano. Cena.. .50 Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — i»4 strani. Cena .......................... Napisano v sftomin možu. ki je prvi med nami usjješno propagiral veliko idejo jugo- slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ta stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJA H. Trije deli: 10-, 141, l.'J3 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čitn kakor zanimiva ] m »vest ter je sestavljen i*> najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 107 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike naših naj- .50 .60 80 .80 lepših krajev. M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20 PRAKTIČNI RAČUNA R. Trda vez. 251 str... .75 Priroeiia knjižica, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji itotrehno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 str:.ni. Cena.......65 Nasveti in navodila, k:iko se je trvba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal BITOLJA. l»ir, strani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal It. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseli vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARf LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben »»pis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestollee. GRŠKA MITOLOGIJA, lil strani. Cena ...... Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRI RODE. Si strani. Cena---- Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdozuau-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane Ix*vstik. IT-H) strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 vt£. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 si rani. Cena: I. Del.....80____II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIK A. 08 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str. Cena...... .70 1.75 ne more te strokovnjak. 75 1.50 STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože .50 I .g0 1,— .50 .90 1.10 .80 .30 .30 .40 .90 lja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernic« nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................ Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in FN ERG IJ A. Spisal dr. Lavo Čer-melj. S slikami. IDO strani. Cena Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami. 16S strani. Cena ........................1. Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knjiri obuja na> znani potopise«- župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna letovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. VX) in s*', strani. Trda vez. Cena 3.— SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Ilumek. 12S strani. S slikami. Cena .............. Na vod. kako sa izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. SLOV.-ANG LEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 14K strani. Cena .............. SADJE V GOSPODINJSTVU. Spisal M. Humek. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uitorabi in o konserviranju sadja in ze-lenjadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami iu 42 slikami. slovensko-nemški slovar. 143 str. Cena .40 Druga iMiloviea knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega iu nemškega jezika. spretna kuharica. 2IS strani. Vezana. Cena 1.15 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuliar-skili^ navodil. •so spol. Ljubezen, materinstvo. Cena ... .50 .75 Knjižieo je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ -25 Na šestnajstih straneh je dr. Frane lH-rgnuc nakratko pojasnil nalezljive spolne l>olozni. 147 str. Cena .60 slovar. Slovni- nica in slovar. 2!)5 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1.50 UA'OD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................1.25 Zbirka pisem, listin in vlsg za zasebnike, trgovce in obrtnike. VELIKI VSEArEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti: burke in šaljivi poskusi; vedeževalua tabela; punktiranje; zastavice. VOŠČILNA KNJIŽICA. !»3 strani. Cena.......50 Zbirka voščilnih listov in jiesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ .30 .50 . 1.25 NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena L— VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprllikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja In gospodinje In je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šege In navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena---- * Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih In ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. 48 strani. Cena .......................... J55 V prvi knjigi so pesmi in basni, d oči m ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr./Ivan Pregelj kot itesnika. zgodovinarja, govornika, glaslienika in časnikarja. .40 VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po-/J5 mena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim .75 delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. -.50 .60 35 / O LAB NARODA NEW YORK, MONDAY, MAY 13, 1935 TH3 LARGEST SLOVENS DAILY in V. %. ŠL Mož v ognjeni peči 5ss=as=sr Roman iz živi jen jaa«5«1^ Za "Glas Naroda" priredil: L H. Ulico in hišno številko zapiše v čekovno knjižico, ki jo. je vzela iz ročne torbice. Nato izstopijo. i — Dobro drži Rolfa, Dolores, — opominja Karolina, — in ostani za menoj ... — Pokliče postrežčeka. Pri hoji dalje ' zopet govori s Fani. — V hotelu se bom samo nastanila, potem pa pridem takoj k tebi. Ali si popoldne doma ? Dobro, torej okoli petih. Imava si še mnogo povedati. Morava biti v zvezi, da si bomo mogli med seboj pomagati — saj nimam več sorodnikov, ne poznam nobene duše. Mogoče me boš tudi kdaj obiskala v Berlinu. Najbrže bom živela v Berlinu ... Se poleg avtomobila ji teče reka govorjenja, veselo in razposajeno. Zatem pa se obe poslovita. V hotelu je bila Karolina sprejeta s spoštovanjem, ki se spodobi za Amerikanko, ki je prišla z mnogimi kovčegi in s črno pestuaijo. Zahtevala je dve sobi, toda ravnatelj ji ponudi "establissement", ki je bil ravno prazen: salon s spalnico in sobo za služkinjo zadej. Karolina nc vpraša za ceno. Stopi na majhni balkon in krasen se ji zdi razgled na pristanišče z brezštevilnimi čigrami in peliajočo se množico ljudi. Majev dan je bil poln sonca in obdan z zelenjem dreves in grmov, vse pestro, kot slikarjeva deščica. Rolf ji stopi za hrbet in vja-me njeno roko. — Oh, — zakliče, — ti le tam — in pokaže na jato belih tiČev, ki so se spreletavali po zraku, se v dolgih lokih poganjali na vodo ter nato kriee odletavali čez pristanišče. Karola se obrne in pogleda v cobo. Sedaj zopet spozna pohištvo, stole z gobelini, mizico z zlatimi levjimi nogami in tudi francoske rizbe na stenah. V istih sobah je stanovala, ko je pred petimi leti čakala na odhod parnLka, ki jo je imel odpeljati v Brazilijo. Tukaj je obhajala svoje ženitovanje. Za trenutek jo prešine misel, da bi si najela druge sobe. Xato pa postane trmasta. S preteklostjo je obračunala, nima več moža, nanj tudi noče več misliti, vsak spomin je bilo breme za mlado prostost. Tukaj se je pričelo njeno ujetništvo — dobro, sedaj je bila tukaj sama svoja gospodinja. Rolf jo moral z Dolores v sobo za služkinjo. Tam je bil najboljše prekrbljen. Karolina je ljubila svojega sina na svoj način, z naglo strastjo in vso materinsko sladkostjo. Njegove nervozne strašilne sanje so bile strašne. In zamorka je bila 7vesta kot pes. Dolores je imela srce najnežnejših čutov. Belo mleko njenih temnih prsi je napajalo otroka. Tedaj je postal samo njen otrok. Njenega otroka je pobral duh rme-lio mrzlice. Karolina se preobleee. Tam je bila jesen, tukaj pa je mogla seči v roke s pomladjo. Nič več ni trudna in gre iz hotela. Toda s seboj vzame tudi Rolfa in Dolores, ki je morala sesti na zadnji sedež kočije. Na črnormeni obraz in bele zobe in si-jaj oči so ljudje celo v vrvenju pristanišča postajali pozorni. In če je kdo pogledal Dolores, so zadeli pogledi tudi lepo gospo. To je bilo,pikantno nasprotje. V Rio so bili ljudje na to navajeni, tukaj pa je še vplivalo. Otročji občutek nečiinunio-sti se prilizuje Karolini. Lepa je bila vožnja okoli modrega zaliva in dalje v me->to z novimi trgovinami in mimo skladišč prostega pristanišča ter dalje mimo vrtov predmestja. Vse drugače kot v*Rio de Janeiro, kjer se nova in široka Avenida s svojimi palačami preriva skozi sosteske starih ulic. Karolina je naenkrat sovražila to mesto, ki jo je pri odhodu v čarobno pristanišče pozdravilo občudovanje — toda huda jeza je vrela iz vrelcev, ki so ji ležali v spominu. To je bil spomin na dolgo ječo, kateri je sledila neomejena in nebrzdana prostost. V resnici je bila Karolina srečna, ker je zopet mogla enkrat živeti, kakor se ji je poljubilo — in samo zaradi tega se ji zdi vse tako čudovito lej>o in bi se ji zdelo ravno tako čudovito lepo, ko bi deževalo in bi se svinčeno siva megla plazila po mlakužah. Za kosilo se zoi»et preobleče. Nadela si je srebrno sivo kašmir obleko, katero je zanjo naročil njen mož iz Pariza in bila je vesela, da so se v hotelski obedni dvorani oči vseh obrnila vanjo. Tudi tu-seni ji sledita Dolores in Rolf, toda morata sesti k sosednji mizi, ker se Dolores ni mogla odvaditi, da pri jedi ne bi cmokala. In diskretno opazovanje se nadaljuje, glave se stikajo, vse govori in šepeče o tujki. To Karolini ugaja, v svoji notranjosti se smeje ter si naroči pol steklenice clicquota, katerega meša z Vicliy vodo. Nekoliko od nje oddaljen sedi med oknom starejši gospod, nekoliko sivimi lasmi nad ozkim, finim obrazom, vitek in vzravnan v svoji rjavi sakko obleki, športno odličen v svoji zunanjosti in zmage gotovega zadržanja. Pokliče natakarja in ga vpraša o tuji gospe. Natakar jo je poznal, pove mu njeno ime in gospod zadovoljno prikima. Ko Karolina zopet odide iz obednice, gosjxxl vstane in ji sledi na koridor. — Milosti ji va — Karolina obstoji in se obrne. Crospod se prikloni z ljubeznivim nasmehom in sladkimi ustnicami ter z bleskom v sivih očeh. ~ Ali me več ne poznate, pravi. — Ali se smem poklicati v va-š spomin! Zadnjikrat sva se videla — moralo je biti leta devetdeset. Peljal sem vas na dirkališče v Iffenzlrcim skupno z Mr. Cockburnom in princem Henrikom Broglie, ki se je nekaj mesecev zatem ustrelil. Baron Kredel. Pri predstavljanju se še enikrat prikloni in tedaj Karo-in spozna in mu ponudi roko. — Da, seveda, — pravi Karolina, — kje sem imela svoje oči — morate mi že oprostiti, gospod baron, za najinim spoznanjem je že šest let in med tem časom sem bila izven Evrope. — Vem, — odvrne baron. — Poročeni ste ki živite v Braziliji. — Ne več, — mirno odgovori Karolina, — sem ločena in se bom nastanila v Berlinu. NOVA TEKSTILNA TOVARNA V SOVJETSKI UNIJI SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU na west nth street new iobk, h. i. PlftlTE NAM TLA CENE VOZNIH LMTOV, reZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE maja: I 15. A(]ti!*ania v Cherliourg 17 Kuropa v Itrpmi'D Saturiiiu v Trst VZ. 14. 13. 11». 26. 1.1». M:ijest i<- r ('lirrtwiurg lsn-mt'D v Kremen Ri'X v < ;«-n< >:i Chumplaiii v Havre Manhattan v Havre Bereiigaria v < 'herboura Noriiiamlie v Havre A«]tiitaiiia ▼ Cherbourg lie «li- France v Havre Majestic v Cherltourg Kiirop?. v Bremen Con t u <11 Savl<»a v Genoa Tovarna, ki jo vidite na .-liki, je bila zgrajena v Azerbajanu ter je bolj slična palači nego tovarni. Prostori v nji so zračni, svetli ter ustrezajo vsem higienskim zahtevam. PRIVLAČNOST ZA STOLE KOPALIŠKIH GOSTOV V • angleškem kopal i š č u Brightonu je obrežna promenada na kilometrsko daljavo zasedena s stoli, na kater.- • > i smeš sesti le za določeno majhno vsoto. I*prava kopališča j«« ugotovila, da donašajo ti stoli vsako leto manj, čeprav število pališkib gostov stalno ras«*. Uprava je o tem neskladnem pojavu premišljevala in je prišla do prepričanja, da bo vzrok v kasirkali za slolnino, ki so dame v zrelejših letih m zato manjše privlačnosti za moški svet. Odločila se je, da jih v novi sezoni nadomesti z mladimi, dražestnimi dekleti. Kopališki ravnatelj je izjavil, da bo sam izbiral ta deklet i, in -sicer tako skrbno kakor kakšen gledališki ravnatelj j.lesnike za kakšno revijo. ! mrl Fernando, boš umrl tudi J ti!" Oblasti so se zbale za rab- ) Jjevo življenje in so ga pripr- " i li, da bi ga zločinci ne mogli .... . .' u.-mrtiti. je obstal kakor ukopnn pred , , , i , , . i . , Medtem ie ropar Bolero pro- k let ko, v kateri ie zagledal ko- .. v, / , .. . , ... sil za pomilostitev. Ker pa ie zo z rdečimi uhlji. I . . . ,., „. r.. ,. . - ' -i i . i - njegova prosn|a bila odbita, >o Judi koza ie prihitela takoir " 1 , ... , . , i, i i- i i iia ur nato obesili. Obesil ga k njemu. Povedali so mu, da ". , .. ,, .. . , , , . . , • |c rahel j L ontreras. \ ta na io je privede! neki potovalec . . , ... i imen sta obsojenec in rabcii s SalomonsKili otokov in jo n.. i» * i : . napeto čakala, kaj se bo zgo-»njegova koza l oliv. Postal je f 1 . . ° zelo znana figura ined obisk..-\ ih{o' .Ktr '"Z" J" l".1?' ,M valci živalskega vrta. Mno-ri grožnje pozabili. Kdo pa imj mu smejejo in ga smatrajo za' ko,li?,° ^rjame, da bi mor,. j pasti rabelj, ki j«> izvršil le sv »- ROBINZONOVA KOZA žrtev samoprevare. Toda on ne da spremeniti mnenja in 7. i je tako tudi všeč. DRACOCENE KOVINE NA ŠPANSKEM ko-1 dolžnost / Tako sta minila i meseca. Naenkrat je rabelj padel, zadet od več krogel. Se-j daj je razburjenje toliko več-i je. Roparji so s tem napove'i li odkrit boj državni oblasti, ki se pripravlja, da jih z vsu silo za tre. V londonskem živalskem vrtu imaš priliko videti vsak dan starega gospoda, ki se ustavlja pr«*d neko kletko in se d«»l- Kcr je zadnje čase donos iz rudnikov dragocenih k o v i i piecej nazadovai, so začeli i-skati novih ležišč zlat'., bakr i in -viiica. Pri tej priliki so i«i• -iLogrede ugotovili tudi to!t» zanimivost, da je Alhambra v }►••! zi.čeli kopati zlato v >tarih n že davno opuščenih zlatih leži ščih v La> Medulas v pok raji ni Leon ter v nekaterih drugih PREMETENI CIGANI 18. I le de France v Havre g'1.. Majestic v Chcrliourg Manhattan v Havre —'). Cham plain v Havre Ui-x v (iciiiia 2S. Itri-ni'-u v Bremen IS). Itercngaria v Cher bourn JUNIJA: 1. Lafayette v Havre r». Ai|ititauia v Clu-rlmurB WashiiiKtmi v Havre JITLIJA: 3. IlercnOTria v f*herl»ourg: Washington v Havre Saturnia v Trst Bremen v Itrcmen Cham|»lain v Havre Ilex v (ri-noa Normanflie v Havre Aqiiitania v Cherbourg i«;. 17. •I" 7. Norman«lie v 8. Kuropa v ISrcmcn Coiite »Ji Savoia v fiennr I Kuropa v Bremen Cotite CranMe v Gpona Majestic v Chertiourg Manhattan v Havre lie ile Krnnf-e v Havre 1 onte i!i Savoia v Cen«« Iterengaria v Cherbourg Bremen v Brr-mcn <*hani|>laln v Havre Washington v Havre Aquitania v Cherltourg Normatulie v Havre go pogovarja s kozo z rdečimi' ^-i11' Pokrajine Darro-Heml lisami na uhljih. x t,,h krajih so namreč, kako Zgodba tega prijateljstva pripov.-duje že rimski pisatelj med človekom in živaljo je kaj 1>lini-b Rimljani izkopali vsak., zanimiva. Mož se imenuje Mac h to (;o.,MM> funtov zlata. P »-pomorski častnik' ^'digniti hočejo tudi donos (Dalje prihodnjič.) Winder in je v pokoju. Pred dolgimi leti je imel ženo po imenu Polly, ki jo je oboževal. Nekega dne jo je vzel s seboj na ladjo "Five Ports", kjer je bil prvi častnik. Pri Salomonovih otokih se je ladja ustavila, častniki so napravili izlet. Mac Winter je legel pod neko palmo in zaspal. Ko se je zbudil, ni bilo ladje nikjer več. Nikoli ni bilo mogoče pojasniti, zakaj je odšla brez prvega častnika in zakaj je odpotovala z njo sama tudi njegova žena. Zvedeli so le to, da je 4Five Ports' kmalu potem zašla v strašen vihar in se potopila z vso ]k)sadko in mlado ženo. Mac Winder pa je ostal na otoku in prebil več nego 22 let na njem kot pravi Robinzon. Na njem je prebil tudi vojno dobo, ne da bi vedel zanjo. Živel je večinoma od mleka, ki so mu ga dajale udomačene koze. V zadnjem času se je posebno spoprijateljil s kozo z rdečimi lisami na uhljih, ki ga je spremljala povsod in ki ji je dal ime Pollv. Končno je prišla mimo angleška ladja, ki ga je rešila robizonskega življenja. Vrnil se je domov in se nastanil v majhnem mestu kot u-pokojenec. Zadnjo zimo ^rišel slučajno v londonki zoološki vrt in l akra in svinea. Za razi-kav njc in izrabo zemeljskih zlati!«, bakrenih in svinčenih zakla ** je že izbran kapital ]00,000 pezet. Pri teh delih bo zaposlenih .»0,000 delavcev. RABELJ PADEL OD ROKE MAŠČEVALCEV Barcelonskega rablja Fede-riea Munoz Contrerasa s-ta list relila dva mladeniča, ko j" rahel ravno s-topil iz gostilne, da bi šel domov. — Tako sulio poročilo. Ozadje pa je to-le: Rabelj je bil 48 let star mož in 8 let rabelj v Barceloni. — Zadnjega obsojenca je usmrtil 21. decembra 1. 19.54. Ta je bil član nevarne zločinske tolpe, katero Španci imenujejo "pi-stoleros", in ki je že več mesecev po Barceloni morila in ropala. Obsojeni ropar se je pisal Fernando Bolero. V družbi 5 pajdašev je napadel neko banko in jo oropali ter pri tem Bukareštaii-'ki li>ti poročajo o premetenem triku, ki ga j« ;:porahil neki cigan, da si i • nabral denarja. V raztrgani obleki in s petimi jokajočimi, nagimi otroki je legel na tir pred prihodom brzovlaka. V zadnjem trenutku so vlak u->tavili, strojevodja j«' vpil na cigana, da bi ira bil z vso družino skoraj povozil. Saj sem to hotel, je menil cigan, ker ne \ciii, kako naj prebranim svoje j ij.čiie otroke. Med potniki ' stvar zbudila sočutje in nekaj dama je priredila zbirko, ki jef vrgla ciganu skoraj 10,(HM) di-j na rje v. . To bi za nekaj ča-a že zado-J s-tovalo, toda cigan je imel dru- j g< namene. Naslednjemu brze-i vlaku se je primerilo isto in j tako še drugim v naslednjih I dneh. Cigan je bil nabral žel težke deset t isočake. Toda lic- j koga dne je ponovil trik pred brzovlakom, ki je ga vodil eden izmed strojevodij prejšnjih vlakov. Takoj je pozval policijo. Možje postave pa so ujeli h petorieo nagih otrok, premeteni oče je ušel. Stara domovina kliče! Obiščite deželo svojega rojstva! Na j h it rejša Po t v Jugoslavijo Bremen - Europa Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane Ali potujte z znanimi ektpresnimi parmki : DEUTSCHLAN D HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izbome železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga Z;i pojasnila vprašajte ;iK»-nta a!i lokalm-£. HAMBIRG-AMERICAN LIRE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY NEW YORK V A 2 N O ZA t NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d§ kdaj imate plačano narocnijux Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo slali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate n& ročnino pravočasno poravnan. Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni cbiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lani MAČKA KAZNOVALA VLOMILCA V stanovanje neke stare že-nied v Pragi je ponoči vdrl tat. Baš ko je praznil omaro s siebrnino, se je starka zbudila, zaslišala ropot in prišla ") gledat, kaj je. Vlomilec je p'a-liil nanjo in jo vrgel na tla. COLORADO: Pueblo. Peter Cnllg, A. Saftl« Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Louis Bantcb ILLINOIS: Chicago. J. BevčiC, J. Luknnfcfi Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcen in Illinois) Jollet, Mary Bambicta, Joseph Hra Tat 141 Salle, J. Spelieh Mascoutab, Frank Angustln North Chicago, Joie Zelen« KANSAS: Girard, Agnes Motnfk Kansas City, Frank Žagar 1 Hotel jo je zadaviti. Tedaj pa ^——^ ustrelil erton. Frank Troha Clevelnml. Anton Iiolwk Chas. liar-linger, Jacob Result. John S la pol k Girard. Anton Xagoygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Laah Tanebar Diamond Tille, Joe Ro!lch Vsak zastopnik 1x6* potrdila n