— 17 — Novičar iz slovenskih krajev. Iz Stajera 12. jan. Ze dve domorodni duši ste tako pravične želje zastran slovenskih narodnih šol na Štajerskim izjavile, da morajo v sercu vsakega prija-tela narodne omike na ves glas odmevati. Pervi pogoj napredovanja šol in njih cvetenja je gotovo razumna glava, ktera šolarstvu predstoji; ako ona nima bistrega pogleda v bitje šel, in ne pozna, kje stoji krivo, kje je treba pomoči, kje so zapreke, ostane celo šolarstvo mehanieka igra brez koristi, brez vspeha, brez resničnega delovanja. Pregreh pa ima slovensko šolarstvo neštevilnih, v notrajnih metodičkeh oblikah in v zunaj-nim vedenju. Te odstraniti, je le mogoče možu, kteri ima potrebne lastnosti, ki so: znanost narodnega jezika in domačih odnošenj , posebno pa serce neprevstrašeno, v kterim gori ogenj za napredek omike ljudstva. Stara metodika se bode ostro in terdo na noge postavila proti umnim popravam v podučevanju, — in navada,globoko ukoreninjena pri nekterih, kteri šole vodijo , bo v krivih mislih, da se čast njihova pomanjša ali de se namen šole ne bo dosegel, kterega oni le v izobra-ženju serca, ne pa jednako serca in glave, išejo, napredek overala. Tudi od strani naroda se bode zoperstavljala stara napaka nerazumljivosti in tistega nič vrednega načela, ki veleva, „Naj vse pri starem ostane". Narod — otroku enak — je premalo podučen in premalo prepričan, da vsahnuti mora, če se mu ptuja, nenarodna veja ucepi v drevo, ktero stoji na drugi zemlji, kakor pa na tisti, na kteri je ucepljena veja izrastla. „Učite nemšino mojega otroka" bo upii prosti Slovenec vsakokrat, kedar bode fantiča v šolo prignal. On iše materialno korist; pa ta ne izvira iz želje, s pomočjo nemškiga jezika s znanostmi se obogatiti, ampak iz nezaupanja do nemške kanclije. Inrazodevanje takoršnih želja bo tako dolgo terpelo, dokler se ne bo vpeljal domači jezik v posle javne, ktere se opravlajo v kanc-lijah. Prav pomljivo prigledujem in pertresujem nasledke nemčarenja po narodnih šolah (^Volksschulen) , in bogme! žalostni so; — izobraženje naroda ni prišlo tako rekoč nikamor naprej; zakaj od poldrugega stol-letja, kar Slovenec šole ima, bi narodno izobraženje moglo veči napredek dobiti in delavnost njihova bolje se poznati, kakor se je vse to pokazalo. ;,Slovensko ljudstvo je neomikano" slišiš grajati, kamor koli se ozreš. Zapazenje teh okolišin bi pa moglo vladi, kteri gotovo na sercu leži: narodu zaklad potrebnih znanosti, mnogoverstne omike in pobožnega življenja s pomočj'6 šol pripraviti, ne pa ga le s slabim znanjem ptujega jezika obogatiti in tako iz šol le učiteljstvo jezika napraviti— resnico do belega pokazati, da nemčarenje v slovenskih narodskih šolah tudi za naprej nebo pripomoglo, cilja in konca teh šol doseči, ampak narod slovenski bo postal polutan (herma-frodit), več v škodo in sramoto deržavi,jkakor pa da bi bil močan faktor za konec deržavni. Ni tedej čuda, da imamo v slovenskih šolah takoršno delo, kakor ga je imel nekdaj Herkul v Augiasovem hlevu. Prav pošteno sta tedaj že dva dopisnika „Novic" iz Stajera nasveto-vala, ko sta narodu in njegovim vodjam povedala, da za slovenske šole na Stajeri je treba slovenskega svetovavca. Ali bi se ne bil nobeden najšel, kteri bi potrebne znanosti, in zaupanje vlade imel? Naj le vlada iše, ima slovensko štajersko korenjakov zadosti, kteri imajo terdno voljo in blago serce vladi pomagati v rečeh, ktere jo še bodo dosti zadele, preden de jih bo izpeljala po svoji želji in po potrebah časa. Poznamo scer stranko, ktera si perzadeva ubijati vsako napredovanje v narodnih šolah, in misli na sredovekovem položaju jih osnovati, — ali ta stranka ne premisli te reči, ktere hude volje keršava z imenom „die fatalen Ver-haltnisse". — Po razpisu visokega ministra je štajerski šolski svetovavec tudi za slo venske šo le imenovan. „Ich finde gegenvvartig keinen Anstand, dass der Inspector der deutschen Volksschulen in Steiermark die lnspection auch auf die s!owenischen ausdehne, in so lange darin keine andere Bestimmung getrofFen vverden solite." Tako se glasijo besede g. ministra. Iz njih vidimo, da tisti možje, kteri so poklicani čuti nad narodnimi šolami, niso g. ministru razodeli, kar je potrebni ga; in tako razumemo lehko besede, ktere, kakor se govori, je g. minister enkrat nekimu Slovencu povedal: „Slo-venci ničesar ne potrebujejo , ker se pri meni ne oglasijo. Pot želja je po uradijah, ne pa po časopisih." #"} Vradije, posebno šolske, molite zdej : Confiteor! Slišimo, da bodo konec tega mesca vsi šolski svetovavci na Dunaja zbor v zadevah narodskih šol imeli; prosimo preča-stita g. Rudmaša in Močnika: naj g. ministru od-kritoserčno povesta, kar je Štajerskem Slovencom in narodskem šolam potrebno. Ce že od nas za ta keršanski posel drugega plačila ne dobita, verujta pre-častita domorodca! da domorodne duše bodo za Vaji Boga molile. - Šololjub. Iz Savinske doline. Slovenska reč pri nas lepo napreduje. Na Celjski latinski učilnici zdaj *) Mi pa mislimo: naj bi slavnimu vstavnimu ministerstvu razodetje poštenih in odkritosercnih časopisov v vsih rečeh razjasnjenje (Kommentar) bilo uradniških predlogo v in n as ve to v. Če so nasveti uradij v edinosti z vošili časopisov, zamore gotovo biti, de bo njegov sklep s hvalo sprejet. Ako pa so si vradniški nasveti navskriž z vošili odkritosercnih časopisov,bo prav storilo, ako dvomljivo zadevo natanjko preiskati da, de resnico zve* Tako bo sebi, pa tudi občinstvu vstreglo. Vred* - 18 - trije gospodje materinski slovenski jezik uče, in mla- ekih zadevah in potrebah, in iskren Slavjan. Družtvo dina je za-nj vsa goreča. Tudi v začetnih šolah slavj. u Terstu ga nikdar ne bo pozabilo, ktero je krep- 80 rodoljubi učeniki, ki spoznajo, kar čas tirja, kar ko vodil okolj poldruziga leta; družtveniki pa tudi ne vstava zapoveduje, ter se po tem verlo obnašajo. So bodo pozabili besed, ktere je on govoril sinoč, ki so pa, žali bogi tudi nekteri nemški gospodje, ki mislijo, bile tako mile in iskrene, da so globoko segle v serca de bi bilo vunder prav, ko bi vse pri starim ostalo, vseh pričujočih. Priporočil je tudi skerbeti, da bi kmaio Kaj storijo ti? Žalostno in smešno je. Troje se jih v ^Jadranski Slavjan" izhajati pričel, in je nasveto- Gradec poda, gospodu deželnimu poglavarju svoje val iskrenega moža, ki bil bi voljen, časopis družtveni nadloge tožit. Stopijo prednjega, ter začno: „Ker oni vredovati. Ko je g. Rudmaš odstopil, je bil mesto le nemško razumejo (J), prosijo, de bi gosp. poglavar njega jednoglasno za predsednika izvoljen nas slavni zapovedal(M), de bi se v Celjski začetni učilnici g. Vesel, ali on je rekel, da mu je treba enmalo pre- jsamo po nemško učilo[!!!)" Gosp. poglavar jim odgo- misliti, prej ko to butaro na se vzame. Terdno zau- vori: ^Gospodje, mi je žal; pa u tej reči ne morem parno, de slavni mož, ki je že toliko krasnih cvetlic vašim vošilam vstreči. Tem več sim prepričan, de je posadil na polje slavjansko, se ne bo odtegnil vodstvu zlo zlo želeti, de se šolska mladost obeh deželnih je- našiga družtva, ki ima mnogo opravil v vedno veči zikov dobro izuči, in de se slovenski jezik čedalje slavo domovine. Lansko leto smo imeli u Terstu pri bolj izobražuje, ker to potreba sedanjih časov terja, latinskeh šolah, slovensko učilnico, ali od časa, in cesarski ukaz zapove. Jez sam imam zdaj ko seje g. Macun u Zagreb preselil, je tudi slovenska siovenskiga učenika, ter se siovenskiga je- učilnica zaostala; je tedej naloga našega družtva pripomoči, zika učim." Naši nemškutarji, to zaslišati, so jo vsi da se tej potrebi zadosti. — Od sv. Lucije pri Tminu osupnjeni domu potegnili. Čudna stvar je zares z ne- sim dobil list mladega mašnika g. T. Rut a rja, ki me kterimi nemškimi gospodi po Slovenskim: Slovenski kruh je prosil, da bi mu šolskih knjig u slovenskem jeziku jim diši, slovensko meso tudi dobro tekne, slovensko nakupil, kar sim serčno rad storil; on mi piše: ,,Vsi vince radi pijo , — le jezik siovenskiga naroda zani- moji učenci, okoli sedemdeset jih je, se pridno sloven- čujejo! J. S. sko učijo , in veruj mi, de je veselje učenik nepopa- 1% Marbvrga 3pros. Več slovenskih županij iz ceni mladostiv biti," i, t. d. Slava! takemu pridnemu Graškega okrožja je Staj. deželnimu poglavarstvu proš- domorodcu! Želeti bi bilo, da bi se kdo iz Tminske- njo predložilo za uverstenje k Marburškimu okrožju. ga oglasil, in nam kakšinkrat pisal, da bi kaj od ta- 1% Siovenskiga Primorja. (L.) Ko sim prete- mošnih krajev zvedeli. Ker v knjigah govorim, dam ceno pomlad svoje polje obdeloval, in veseliga serca tudi na znanje, da „cvetje jugoslavjansko" g. zemlji seme izročil, sim se ob enim na slavne vradije Macuna se dobi u našem slavj. družtvu na prodaj; in clo na visoko ministerstvo pravosodja s prošnjo ober- prodaja jo tudi — kakor slišim — g. J. N. Kuk, c. k. nil, da bi dovoljenje dobil, svoje zadeve po sodnijah o mornarski uradnik u Terstu. Knjigi je cena 1 gold. sr. domačim slovenskim jeziku opravljati. Nebeški oče je Iz Gorice 12. pros. (J. K.J Tudi pri nas, ka-nas tukaj vsake nesreče obvarval, in razni pridelki »o kor v 1. in 2. listu „Novice" odv Ljubljane pišejo, se trud marliviga kmeta obilno povernili; ali manj srečna cvetlice sem ter tje viditi dajo. Še veči prederznost so je bila prizadetva na polji narodniga izobraževanja. Vi- pa tukej pokazale naslednje drevesa: 1) na Studen-8oke in nar vikši vradije ne perpuste, da bi se bese- cu v Gorici ena češplja, ki je popolnama cvetela, 2) dica v našim maternim jeziku po uradih pisala; smo v cesarskim borštu Sabotin, blizo Svete Gore, dva clo doživeli, česar nismo pričakovali, da pri javnih ob- javora (Acer pseudoplatanus), ki sta clo perje poravnavah Slovenc na svojim domu, glede svojiga jezika, nima gnala in ozelenela, in 3) v nogradu, za Goriškim veči pravice, kakor bi jo ptuji Francoz tukaj imel. Upa- gradam, kjer je 10. dan po novim letu lastnik, gosp. nje tedaj, da javne obravnave v sodnijah bodo sloven- Godina, na tleh tri majske kebre (Maikafer) najdel. ski živlej kaj obudile, je večidel zginilo. Ali vender — Ali v saboto, 11. t. m. se je borja vzdignila, ka-nam ni še popolnama obupati, da bi naša pravična reč tera še dones verši; ponoči je zemlja zmerzniia, in tako zadnjič ne zmagala, ako je res, da srenja je podlaga tem novinam konec storila. deržave. Srenje so pri nas povsod uredjene, in poglav- Iz Planine na Krasu. (d. n. s. cJ) Neka pre- niki slovenskih srenj so pravilama pošteni, za svoj na- možna kmetica je za skušnjo 7. dan t. m. pšenico in rod vneti možje; njih tiče zdaj, o svojim ozkim pa ječmen vsejala, ker je tako lepo vreme celo zimo, de znamenitim krogu djansko prizadevati si, da naš jezik nismo snega več kot enkrat za malo časa vidili. Kako svojo pravico zadobi. Ako se bo vidilo , da mi samih pa bo s tem žitam, neverno; skušnja bo učila. — Zo- sebe ne zapustimo, in se terdno svojih pravic deržimo, per draginjo se tudi pri nas vse pertoži, in ne vemo, bodo tudi protivniki omolknili in našo narodnost bolj kaj de bo! dobro bi pa bilo, de bi naša, za blagor svo- spoštovali. jiga kraja vneta županija za take reči e pravim času kaj storila. — Opomniti moram tudi naše šole in na- 1% Tersta 13. pros. LJ Cas je, da tudi iz ve- siga vredniga g. učitelja F. J. Krajnc-a, kteri že 40 likega Tersta kakšno novico udobite, predrage Novice! m učitelj, vedno za ljubo mladost gori, in častitiga g. pa Vam obečamo, od zdaj večkrat**) kaj pisati, da bo kaplana Brence-ta, vnetiga Slovenca,, ktera oba se Vam znano, da Slavjani še žive pri jadranskem morju, tako verlo obnašata za šolo, de je sploh vošilo: naj bi likoravno jih je veliko, kteri mislijo, da prej ali potlej naša dežela veliko tacih mož imela! bo borja vse Slavjane u morje popihnila. Pa to se ne Iz Postojne 14. prosenca. (K.J Ker vem, de bo zgodilo, akoravno sta se „Giornale di Gorizia" in se radujete kadarkoli kaj od kaciga verliga in iskreni-5?Corriere Italiano di Vienna" borji pridružila, in pi- ga Slovenca, ki je praviga narodskiga duha navdan, hata proti nam, in nas hudournike imenujeta. — Sinoč zaslišite, Vam danes od te reči veseli glas prinesem, je bila vesolna skupšina u slavjanskem družtvu. Pred- Potovaje po stari Liburnii, sedanji Istrii, sim aednik družtva, visoko častiti gosp. Rudmaš, je od se na gori Učka (Monte maggiore) soznanil z verlim isvojeh slavjanskeh bratov slovo vzel, ker ga volja vla- rodoljubam, kteri je v slovenskim jeziku obširno izvede na Koroško v šolsko svetovavnico kliče. Bog ga den, in tudi glagolitico in kirilico, kteri dobro ume, sprimi, kamor se poda; on je učen mož, izveden v šol- pridno prebira in prestavlja. Znan Vam ježe nekoliko, "~--------------------- vender še ne dosti. Časti vredni gospod Jakob Vol- *) Nam bo drago. Vred, čič, rojen Ločan na Gorenskim, zdanji kapelan v Ve- princu - 19 - princu na Učki, po kteri pelje lepa cesta v Istrijo, se veliko peča z nabero ljudskih pripovedk, starih izrekov in pregovorov, vin čistih, nam na Krajnskim večidel neznanih besed. Čast in hvala mu, ki je lepo množico taciga draziga blaga že nabral! Veselje je slišati gladko in čisto slovenšino, ki iz njegov,h ust9 ko iz bistriga zdraviga studenca teče! Poprosil sim ga, mi iz njegoviga nabirka kaj poslati, in mož beseseda! poslal mi je priloženo pismice in nekoliko nabranih besed in pregovorov, ktere vam tukaj pošljem v pokusnjo , in ako Vam, kar ne dvomim, dopadejo, obernite se na pridniga Slovenca v Veprinac; rad Vam bo se več podelil iz svojiga s pridnim trudam nabraniga zaklada. Po L i burni i, v kteri biva čez polovico pravih Sloven-cov, v starih taborih, kterih je dovelj na vse kraje, rastejo in cveto v skritim cvetlice prijetniga duha, in lepiga slovenskiga glasu, ki se bi dale lahko v naše slovstvo vpeljati. Tam se čista slovensina lepo razvija, in pridne čebelice pobirajo po rožcah med iz njih, kateriga bomo lahko serkali, ako se z njimi poprijaz-nimo. Berite priloženo pismice, in sledeče nabirke, in rekli boste! „res je." *) Poleg noviga mesta. ( F. J Okrog Noviga mesta smo imeli ob praznikih dovelj snega, pa zdaj ga je že zlo jug pobral. Tudi tukaj se že kažejo sem ter tje marjetice, posebno pa rumene trobentice. — De so še pred prazniki 4 kontrabantarji na Gorjancih zmerznili, je že morebiti znano. *) Res je, res! Zato serčna hvala Vam, visoko častiti gospod, de ste nam prijazno podelili predrago nabiro slovenskih besed, ki Vam jo je castititi g. Volčič iz Liburnije poslal. Porabila se bo čisto vsa v našim slovenskim besedniku 5 nektere besede pa bomo tudi v »Novicah« naznanili. Lepa hvala Vam pa tudi za to, de ste g. Volčiča nagovorili , de naj nam večkrat kaj iz svojiga kraja pošlje. — S to očitno zahvalo do Vas pa zedinimo tudi očitno prošnjo do gosp. Volčiča: naj nam blagovoljno podari iz svoje nabere, kar ve, de zamore k povzdigiin napredku slovenskiga jezika pripomoči. Vam, iskreni rodoljub, so odperti bogati zakladi čiste slovenščine — Vaše rodoljubje nam je znano. — stopite v kolo z nami in darujte nam, česar nam manjka. Slovenski narod Vam bo za to hvaležen. Vred.