PavSalitl franko v drlavi SNS.
Številka 16.	V Ljubljani, dne 18. novembra 1920.	II. leto.
»j .. Cijena n prodaji 1 K 50 fil ==»
NaS Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72’—
Polugodišnja....................... 36'—
Četvrtgodišnja...................... 18' —
Za inozemstvo dodati poštarino. Oglasi po cjeniku.
H,eHa y npO^ajH 1 K 50 ijHUt. amamm. Ham r.me najiam ce^MHHiio euaieor 'lerrapTKa. 1’oAKmBbft nperajtaTa ..... . K 72
IIojiyrowunH.a ........ n 36
"TeTBpTrviHmita	»15
BnoaeitoTBo ^o^aTH iiourm))HHy. Oraaca no Tapmf'H.
Uredništvo: Ljubljana. Riroaki cesta Štev. 20/It. Rokopisov ue vraSa, ako se ne priloži znamk. Dopite v iutinici in cirilici sprejerna le podpisane in zadostno trankirana. Roko tuše je poSiljati samo uredntšivu v Ljubljani. Hrvatske in irbake dopise je poiiljati la potom organizacij, ki so *a vsebino odgovorne
Upravništvo: Na naročila brez denarja so ne ozitamo. Naročnina naj s« pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/1 Tja je pošilja!! tudi zbirka za naš tiskovni sklad.
6 urno delo.
v
2e neštetokrat se le razoravlialo o delavnem času uradov in do večii ali manjši modrosti merodajnih činiteliev smo prišli ! tako daleč da ima sedal že vsak urad drugačne ure. in ne dolgo, ko bo imel že tudi vsak pododdelek svoie.
Pri določanju uradnih ur se je le v j nairedkeiših slučajih oziralo na želte občinstva. na potrebe uradništva in koristi države.
Jasno sledi to že iz določitve kolikor moeoie nemogočih uradnih ur. Tako imamo sedai urade z nepretrganim delavnim časom od 8—14 in od 8—15; Ualie one z opoldanskim eno. dve in triurnim odmorom. in to ne morda samo do kraiih različno. marveč v enem in istem uradnem poslopju.
Ne samo. da sc s tem popolnoma po nepotrebnem tega občinstvo, katero ima opraviti v uradili in ki si mora za vsak slučai posebej preštudirati — enako železniškemu redu — delavni čas posameznih uradov, marveč ima s tem tudi težkoče uradništvo samo. ki mora lemu oziru posvečati naivečio oažnio. da pravočasno izžonglira snise iz enega urada v druzega če noče. da se ne onemogoči hitra rešitev večinoma nujnih zadev.
Opravičena ie tedai zahteva po uvedbi enotnega delavnega časa pri vseh ura-/ dih in sicer, kakor sa dosedanie izkušnje pokazale, z nepretrganim uradovanjem od 8.—14.
Io ie tudi v resnici čas. ki naiboli pri-ia občinstvu, in v katerem ie nallažie mogoče ljudem z dežele vse potrebno opraviti v kraiu urada. Na ta način zamudi nai-mani časa ter se k svoiemu popoldanskemu delu že zopet lahko vrne domov, ne da bi bil prisilien no nepotrebnem s čakanjem ubiiatl čas in zapravljati denar ter se šele v noči. če ima soloh še kakšno zvezo, vračati domov.
Z uvedbo nepretrganega uradovanja si na tudi država prihrani z lahkoto ogromne svote, zlasti v zimskem času z zmanjšanimi izdatki za kuriavo in razsvetliavo.
Ni vseeno, ali se kuri v uradih 10—12 ur ali samo za 6—7 ur. Na vsak način je poraba toplotne energije za Čas opoldanskega odmora (ene do treh ur) že v normalnih časih, milo rečeno, potrata. V se.-daniem času splošnega pomanikanja kuriva !• pa to neodpustljivo zapravljanje (pa
nai si bo provzrnčiteli fin. delegacija ali kdorkoli) in to teniboh. ker se na ta način odvzema drugim, tudi neobhodno potrebnim institucijam potrebno kurivo.
Isto veiia o1 e de razsvetljave In nai si bo ta kakršenkoli vrste in ki bi do malenkostmi) izjem odipadia.
V nemali meri bi se pa s to reformo ustregla in odpomoglo tudi uradništvu in iavnim nameščencem sploh. Le-to že tako zaradi nezadostne in slabe prehrane, posledic v voini zadoblienih poškodb in bolezni in prenapornega dela za časa vojne, oslabelo na zdraviu. dosedai z malimi izjemami ni imelo niti časa. niti prilike se posluževati najboljšega in naiceneišega zdravilnega orioomočka — zraka, svetlobe in vode.
In kai ie vzrok naivec boleznim v vrstah iavnih nameščencev? Vprašajte zdravnika in za 99 Yo bolnikov bo odgovor: premalo gibania. pomanikania svežega zraka in kot najuspešnejše sredstvo bo priporočal gibanic na zraku, solnčne kooeli etc.
Vse to ie oa lepo in dobro. Kedai nai si pa lavni nameščenec vzame čas za to kuro? Od opoldanskega odmora mu v naibolišem slučaju ostane ena ura prosu*, katero oa mora posvetiti svoii rodbini. — Ravno isto oa veiia za večerni čas in Še to le v poletiu.
In vendar ie zdravje predpogoj rednemu delu. V zdravem telesu zdrav prebiva duh. To veiia v naivečii men za urad-ništvo. ker bo zdrav uradnik tudi z veseljem opravljal svoie delo.
Je pa še dru? faktor, ki prihaja tu v poštev. S prostimi popoldanskimi urami ie javnemu nameščencu omogočeno obdelovati mai vrt ali kai enakega, ter sl tako br.ez pritegnitve tulih liudii doma pridelati potrebno zeleniad. Koliko se ravno za te malenkosti, če se iih mora posamič kupovati. znosi denaria — ve vsaka gospo-' dinia. To si lahko prihrani in zboliša svoie že itak slabo gmotno stanie. vrhu vsega >i oa še z ročnim delom kreol telo. Dokazov za to nam ie dala voina doba dovoli.
Da se na z delnim prostim popoldnevom uradništvu tudi prilika za udeleževanje v iavnem živlieniu. za katero dosedai ni imel časa in katero mu ie bilo do malemu tuje. Posebei bi dobil na ta način v mestih priliko In čas oosečati predavanja etc.
v svrho soonolnitve oziroma nadaljevanja studii In tako bi mogel navesti še nebrol drugih tehtnih razlogov.
Ugovor, da bi se s to uvedbo neprimerno skratil delavni čas. oziroma, da bi se moralo nastaviti v tem slučaju več osobia. ker dosedanie število uradništva dela v skralšani delavni dobi ne bi moglo zmagati, ie ničev.
Zdravo in duševno spočito uradništvo bo gotovo izvršilo delo — za katero le oreie moralo rabiti osem ur — v šestih urah posebno če se tudi delo primerno razdeli.
Nai store organizacije tudi v tem oziru primerne korake.	— k —
M. L.
Še nekaj o sodni pisarni.
Ker radi nepričakovanih ovir nisem 'mel nrilike ureie čitati »Naš Glas« od 4. t. m. si šele danes usoiam izvajanja tovariša g. V. N. s nar vrsticami podkrepili, predvsem ua mu na niegovem moškem nastopu čestitati. Zal, da imamo v naših vrstah malo takih mož. Iz vseh stanov on-liaiaio bodrilni, pogumni glasovi, zahteva-•oči svoio pravico. Vse se giblie. vse zaideva izbolišanie svoiega poiožaia oa tudi oiačenia svoiega ugleda. Samo mi. sodno-pisarniški uradniki še vedno dalie kimamo; ne moremo se otresti onega Jernei-stva iz hlapčevskih diurnistovskih časov,
l.e tu in tam se še zdramimo in odpošljemo kako zelo pohlevno prošnjo, potem pa spimo zopet dalie. Da smo preskromni, te n kazalo tisto suho. uborno ooročilce o našem zborovanju lanskega leta. Tovariši! Več energije, več stanovskega ponosa in moštva, in tudi nam se bodo vremena ziasnila!
Z vsemi silami moramo delati, da dokažemo in prepričamo, da naša sodna pisarna ni več ona pastorka, kakoršna le bila žal. v prejšnjih časih. Osamosvoiila se ie. ni več mrtev stroj, dela somostolno. In ne le niei predpisanih poslov. Omeniam !e nesporne zadeve, izvršilne stvari, zem-liiško kniigo. ki le soloh delokrog pisarne. Ciorie mu. ki ne razume dotičnih predpisov! Zanesti se sme v mnogih slučaiih Le na svoie znanie in zmožnost, drugače ie izgubljen, riskirana pa tudi marsikatera svota nacikmalnega premoženja. Marsi-kda! prideš v zadrego, a težko dobiš za-
slombo na onem mestu, ki bi ti o moral dati. Posebno stareiši sodniki vedo. da smo iiim nenadomestliivi. zato nas tudi imoštčvaio in tudi uri raznih inventuran niso nedostouni. Kolikokrat <?o že revizorji trdili da soada del tudi zunaniih inventur tz mladoletnimi) v delokrog pisarne, a ostalo ie vse nri starem. A ni v redu. da mora pisarna proti izrečnim predpisom zbirati za komisiio potrebne podatke iz katastra in zemljiške kniiee.
Čudili smo se svoičas velikemu številu ianičariev v sodni pisarni. Ta poiav oa ie bik za poznavalca tedaniih razmer čisto naraven. Nemški oz..nemškutarski sodnik ie bil nasproti svoremu podrejenemu ois. uradniku prijazen, dobrohoten, da celo koleeriialen.
Bivša Avstniia ' ie spoznala važnost sodne pisarne in ie vse sodne uradnike z 2 izpitoma pomaknila v skupino C. Pri tem na so iim šli na roko v prvi vrsti sod-n ki. Le čitaite mesečnik »Gerichtszei-tunp«: tam boste videli, kako so se nemški sodni svetniki zavzemali za izboljšanje položaja sodnonis. uradnikov. In pri nas? Naša edina rešitev ie. da še tesneje strnemo svoie vrste in odločno, neustrašeno zahtevamo da naše zahteve na merodajnih mestih uuoštevaio ter nam ustvariio sta-dšče ki nam že davno pristoia.
Tovarišem kličem; malo več ponosa, malo več hrbtenice v boiu za naše pravice in naš ugled! Vsi za enega, eden za vse. četudi se še nismo nalezli komunističnega struna!
Nam naklonjeni sodniki nam ne bodo zamerili naših pritožb:	tudi tele vrstice
veliaio le raznim škodljivim izrastkom, ki se moralo odpraviti.
Od naše severne meie:
Operimo se!
Dogodki na Koroškem so otemnili tudi nam uradnikom liudsko zaupanje. Zato ie naša dolžnost, da pokažemo na o n e mrke točke ki so ga nam otemnile. Nikakor namreč nočemo da bi Javnost kazala s prstom na ves stan. vemveč kaže nai na tiste ki so nam in Javnosti zakrivili toliko, da zahtevamo, nai se izločilo iz naših vrst. Zato takih slučaiev ne smemo zamolčati, oač na razobesiti v svarilen vzgled nam in vse! iavnasti.
Neki uradnik ie v lanskem umiku »rekvirira!« konie in kočiio. med ootio voznika zanodil in sam dalie vozil, potem oa ohole prodal na železniški oostaii. Ko »e lastnik no velikem truplu in strogih dobil oboie nazai. ie čez nar mesecev priromal isti uradnik v Isti krai da ie bil živa priča svetopia nečednega deiania. Vrhutega ie dotični uradnik očitno simpatiziral z Nemci. nosil iim vse zaupne novice, veselil se - da bi mi propadli, delal dolgove pri svojih podložnih, piiančeval med uradnimi urami in ori zameniavi denaria počenjal tako. da sp ie vsem gabilo. »Za liter vina in klobaso« ie ponuial strankam pomoč nri za-meniavi denaria. ki ga zaradi slabih žigov ni bilo mogoče zamenjati.
In ta mož. ki ima protekciio nekaterih »zastopnikov« k* še danes aktiven ter se siiieip svoi; nre<lstoin! oblasti in prezirajočim pa kolegom.
Tnako ie slučaj posebne vrste, ako pride na vodilno mesto uradnik, ki so ga 1919 radi protipatriotičnega osumlienia
n levovi sedanji podložni kot takratni voia-ki aretirali. — Mož ie to jesen prišel na enako mesto na Kraniskem. dasi so nie-vovi sorodniki s črno-belo-rdečimi znaki do Maribora kazali svoi patrijotizem za — Avstrijo! Tudi ta mož še danes ie jugoslovanski kruh.
Zanimiv slučaj ie tudi ta. da ie prišel uslužbenec ziutrai zibale se v pisarno, pričel se s soodgovornim uradnikom prepirati in ie poslednji zvrnil nani pisalni pult. da sta vpričo polne sobe občinstva oba telebnila na tla.
Tudi smo doživeli slučaie. ko je stranka našla na mizi sedeče gospode, mesto pr! mizi uradujočih uradnikov. — Neki posebno znan širokoustnež. ki ie hotel s svojim Jezikom rešiti vso Koroško ie že v torek oo plebiscitu, ziutrai ob 5. url zbežal in pustil za spomin dolgove ori čevliariu in drugih obrtnikih.
Kako ie bilo z moko v Sinči Vesi. vemo vsi.: in tudi tukai ie bil zraven brat boroveljskega iavneea funkciionaria. Doktor Ehrlich ie bil naš koroški zaupnik v Parizu; niiegov brat svetnik Ehrlich pa ie nemška misleč »Slovenec«, oziroma avstrijski sodnik v Dobrli Vesi.
Imeli smo tudi iavnega zastopnika kot zaupnika Jugoslaviji: na Klopiniskem Jezeru ki oa ie imel posle in konflikte radi verižništva.
Sola ie bila brez šole in kjer so učili, so otroke pretepali boli kakor voiake po nekdanjih kasarnah. Neki nadučitelj ie v dveh letih štirikrat menjal barvo in kotel končno po teh dveh letih dobiti našo pokojnino. a obenem ostati v Avstriii.
Vprašamo tudi. kal ie z raznimi računi. sladkorjem, tiskovnimi stroški in posebno. kako ie z obračunom raznih veselic. katere so gotovi liudie tako radi prirejali? Mesto praktičnih del: cesta, vodovodov. železnic regulacij, mostov, javne razsvetliave. potrebnih stavb, se ie razmetaval denar za breznotrebne vožnje, miliioni so tekli po grlu in v tuie žepe. mi sami na nimamo ničesar pokazati razim veiikovškeea mostu in ceste v Vetrinl. — Oospodiie so se vozi.U s hitrostjo 80 km ter butali ne z buticami v zid. temveč z držav-nimi avtomobili v nemške hiše.. Nemci so se smeiali. mi pa smo plačevali.
Skorai vsa uprava ie bila velik švin-del in {oparila: lansko leto so morali celo voiaške konie na tuiem ponoči pasti. P') dnevi oa so kmete za nas navduševali
Javno zahtevamo da se krivce ka-znuie in ooere uradništvo sumnte in očitkov. ki lete na nas vse. tudi na tiste, ki smo zvesti svori prisegi, služili kralju in diomo-vdni.
Kai pravijo dandanes Celovčani? »Die Jugoslaven hatten melir bekommen. als sie eruartet iiabcn. nut hatten die Kraner mit anderen Manieren kiommen sullen.« In te manire gotove inteligence so bile take. da zaslužijo ieoo in službeno odslovitev. Madež na uradniškem telesu sc mora izbrisati. Vsa javnost mora vedeti, da se ie le maiheu del jugoslovanskih uradnikov tako spozabil, ogromna večina se teh Hudi sjamuie. iih obsoia. zahteva kazen in odstranitev iz službe.
Neko stranko so pri zasliševanju obsodili na zanor. vrgli v klet. kamor ie padla no st^-mcah se ranila v trebuh in oo štirih dneh umrla. Četrt prebivalstva ie nam ta slučai odtuiil. avstrijske oblasti na krivca zasleduleio.
Da bo mera našega poročila popolna ooveimo še to kako so delali nreišnili nemško-avstriiski uradniki. V Dobrli Vesi so delili podpore mesečno dvakrat: vselei ie šla stranim v oeraieni prostor, dobila na pult izplačano podporo, sama pa te položila v nrinravlteh predal klobaso, iaice. rnast ali maslo, kakor so delali nri očišče-vaniu v jeruzalemskem ternuliu. V Velikovcu na ie živel tako imenovani »Schin-kenbaron« oficiial okr. glavarstva, ki ie za šunko oprosti! mladeniče vojaščine in pri tem tako obogatel, da si ie kupil hišo.
Za Korošce ie edino pravilno in primerno pisal »Mir«, vse drugo ie bilo večinoma strupena goba. Koroško ljudstvo naše zastrupljene politične javnosti ne pozna. javnemu mnenju vse veruje in vsakemu časniku nasede. Ljudstvo ie bilo zdravo in. rekli bi. nedolžno; do skrajnosti gnila in koruptna pa ie bila uprava in tisti — ki so io molzli. Najboljši dobiček so pri vsem imele razne tiskarne za milijone letakov. brošur, listkov in lepakov. Konec vseh koncev so bili ti listki eoila otročarila in trošenie denaria!
Take razmere ne ustvarjalo držav, ne pridobivalo ljudstev, nego uničuielo državi ugled in posredno in neposredno kradejo ljudstvu milijone.	F. A.
Jouanšu Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite z njimi ------------naročnino j --------------
VAJDA (Ptuj):
Kaj zahtevamo od nase centralne uprave?
B. V stanovskem oziru.
1. Odločno odklanjamo demagogijo in strankarstvo v reševaniu našega službenega razmeria in krušnega vprašanja. Naštevam nekatere kričeče krivičnosti ki so se ilogodaJe v zadniem času. Ne vem več katera vlada in katera stranka »ih ie zakrivila kar ie tudi brezpomembno, ker so si v tem vse stranke enake. Ko so oostaie liriavske in uradniške živiieniske razmere neznosne, ie vlada naiorei ugodila delavcem železničarjem in rudarjem, ker se »e teh naiboli bala m se iim ie hotela prikupiti. brez temeljitega študiia so se železničarjem zvišali prejemki več. nego so ti pričakovali, tako da ie n. ur. železniški portir ali magaciner. ki ie dovršil nekai razredov ljudske šole. imel več preiemkov kakor gimnazijski ravnatelj ali. sodni svetnik ne glede na ap rov izaci iške in vozne ugodnosti železničarjev. Potem ie prišlo vorašanie pasivne volilne .pravice držav-nih uslužbencev. Ena stranka se ie hotela prikupiti učiteljem, ki so ravno zborovali v Bograuu. ter ie zahtevala pasivno volilno pravico zajiie: druga se iim ni hotela za-menti in končno sta se zedinili tako. da so vzeli pasivno volilno pravico še tistim državnim nameščencem, ki so io v Srbiji že imeli. Nadalina demagogija se ie pokazala v dolačevaniu službenih preiemkov in dra-giniskih doklad. Ker so politične stranke mislile, da ima učiteiistvo velik voliv na deželi, so dale učiteljstvu izenačeno plačo v dinariih. Ker so sodnikom poveriene volitve v konstituanto in ker sodniki lahko zapustilo službo ter se posvetijo advokaturi. zato so iim dali posebno doklado. «o
■astOT
levo višio neeo so sodniki v saniah ori-čakovali. Nisem nikomur nevoščljiv, sai vem da tudi železničar, učiteli in sodnik nima oreveč za današnio draeinio. Toda nas drnce vendar boli. da smo naravnost kaznovani za svoie višie študiie. čeravno vemo da ie to samo orehodno in se bo moralo enkrat rešiti sistematično. Prehodno na smo vendar na škodi in sicer znatno.
Razumem da so političari! strankarii. toda tudi minister-strankar mora imeti čut pravičnosti oroti vsem stanovom. Krivičnost bo končno maščevala na strankah samih.
2.	Zahtevamo moderno službeno ora-cmatiko. ki bo uredila naše službeno raz-
; rnerie in naše oreiemke nravično oo stro-kovni kvalifikaciii ter na* varovala ored nasiliem samovolinih oredstoinikov in oo-litiičnih strank. Tu zooet oovdariam. da ni vse slabo, kar ie bilo v Avstriji.
Na profesorskem kongresu v Beogradu sem izvedel čudne stvari. N. ur. gimnazijski ravnatelj v Srbiti lahko kaznuje profesora na plači do nolovice mesečne nlače' Pri nas imamo disciplinarno postopanje. kier ima obtoženec odliko, da se brani. Na kongresu se ie zahtevalo razoi-sanie službenih mest! To ie pri nas nekai samo ob sebi umevnega. Se celo v prehodni dobi do preobratu, ko se ie moralo navrlo delati, ie. bil posameznik vprašan ali hoče na dotično mesto ki pa se ie kon-
tudi razpisalo za definitivno namešče-nie. Zato zahtevamo, da ori izenačentu ne izgubimo tega dobrega, kar že imamo. Gospoda v Beogradu, ki so prevzeli raz-širieno državo, se maralo potruditi in razširiti tudi svoie obzor ie. Tudi ta točka ie v zvezi z zahtevo v 1. točki prvega poglavja.
3.	Končno še bistvena zahteva za reševanje naših stanovskih vprašani. Državna služba ie pogodba med državo in uslužbencem. Socijalna pravičnost zahteva da se ta pogodba ne diktira enostransko od države oziroma od nienih vsakokratnih politično-straukarskih predstavnikov, temveč nai se upošteva tudi želie uslužbencev. Zato ie naša temeljna zaideva: Nil de nobls sine nobis. t. i. o vorašaniih. ki se ti-čeio nas nai se zaslišiio in upoštevalo naše stanovske organizacije!
Mi sami skrbimo, da bo naša organi-zaciia močna, da bo enotna v celi državi, da bo celotna in obsegala vse državne uslužbence do zadnjega. Učiteljstvo se ie iredimilo. srednješolski profesorji smo ustanovili skupno društvo. Toda v teh organizacijah ne sme nobeden manjkati. Na tlr-vatskem obstoia še posebno neuiedinieno profesorsko društvo. To nai nove svoie želie. uiedinieno društvo pa iih nai upošteva vsak nai nekai popusti, na se bo enotnost dosegi?. Ravnotako nas ne sme raz-dvoiiti demagoška začasna ureditev naših nreiemkov. Nastala ie neka napetost med 7'.'Postavlbnimi na eni strani in onimi, ki so nekai dobili, na drugi strani. To ne sme motiti naše solidarnosti. Dokažimo oolitič-nun strankariem in demagogom da se ne damo raztrgati in zlomiti vsak nosebei kakor Svatopolkove palice Pravica mora zmagati.
Tovariši; Zahtevajte po vseh lokalih, kamor zahajate, „Naš Glas*t Nabavljajte svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki insetirajo v „Našem Glasuu'i
j 1. L. (Liubliana):
I Državni vpokojenci in naredba o novih dragiuiskih dokladah.
Dan 2. novembra letos ie bil res vseh | vernih duš dan za državne vbokoieiice. i One. ki so bili tako srečni ali oa neore-| vidni da so si preskrbeli postranski zaslužek doletelo ie veliko oresenečenle. im v jij' ie prinesel Pismonoša golo oenziio in stoto avstriisko doklado, ki znaša v iiaivišiem znesku, reci in beri dvainosemdeset kron!
Res ie. da pravi naredba, da oni vpo-Ko'enci. ki imaio postranske dohodke nad K ZUOO.— mesečno, niso deležni ne 50 % nega zvišania sedanie draginiske doklade in ne dnevnega rodbinskega prispevka.
Nazori o umestnosti te določbe so rač različni. Lahko se argumentira, da oni vpokoaenci. ki so še toliko delazmož-ni. da s; lahko pridobe postranske dohodke s svoinn delom, niso toliko potrebni, kakor oni, ki nimaio tacih postranskih dohodkov. Ce se tako argumentira, tedai ie neiazumliivo. zakai se ie ta utesnitev napravila ravno le za vpokoience in ni uvideti razlogov, zakai bi utesnitev ne veliala ravno tako za aktivne uslužbence? Ali bolie rečeno, zakai ne .bi ta utesnitev veliala v veliko večii meri za aktivne uslužbence, ki ie obenem n. pr. zdravnik, tehnik itd. in izvršuie zdravniško prakso, izgotavlia doma tehnične projekte itd., priiiaia čestokrat v inkomoatibileto. to ie v navzkrižje s svojimi uradnimi dolžnostmi. Tako n. nr. če izvršuie profesor stavbne vede aji gradbeni uradnik zaledno stavbno koncesijo in gradi morda stavbe. katere bi moral sam nadzirati, ali če okrajni zdravnik, mesto da uraduje v uradu, izvršuie svoio aurea praxis! Dočim torej aktivni uslužbenec prav lahko pride v protislovje glede svoiih službenili dolžnosti, a sme vendar izvrševati svoia postranska opravila. — vpokojenec. ki ne more priti v noben tak položai. da le ni. njegovo opravilo »contra decorum« jih oa ue sme izvrševati! Ce ie taka mesno ev umestna, morala bi pač veljati i za aktivne i za penzijonirane uradnike enakomerno.
Lahko se pa trdi. da ie ta utesnitev tudi pri v-nokoiencih popolnoma neumestna. T. mu bode pritrdila tudi javnost. — Drauniska doklada namreč ima svoj izvor v pokojninski pravici in je javnopravnega značala. to se pravi uradnik, ki si ie pridobil pokojninsko pravico, si ie pridobil s tem inplicite in avtomatično že pravico do vseh nadaljnjih ugodnosti, ki so spoieno s poimom pokoinine. In če se uradnika-vpokoienca. ki ie odslužil svoia leta ter sl tako pridobil ookoinino. izkliu-čuie od oravice do pokoininsko-dragini-ske doklade radi tega. ker si ie poiskal kak postranski dohodek, ki seveda ne sme nasprotovali uradniškemu ugledu in časti. — ima taka izključitev naravnost značai kaznovanja. Taka kazen le tembolj neumestna in rem boli nemoralna, ker ie izrečena že a priori brez vsakega kazen-skooravdnega postopania. osobito brez zaslišanja obdolženca, ki se niti braniti ne more. Nemoralna ie toliko boli. ker vvata država sama na ta način naravnost nremiio za lenobo in sili svoie vpokoieno u radništvo da nohaikuie in nič ne dela: kaki kdor dela. bode kaznovan z ukinie-niem draginiske doklade.
Stoii na tudi v protislovju s koncepcijo vse naredbe Dočim vvala naredba na eni strani princip alimentaciie za aktivno in za vpokoieno uradništvo. — » čemer bo še nosebei spregovoriti, na drugi strani zopet ta princip z utesnitvijo do-b ia. Kie ie doslednost?
Nerazumljivo ie tudi. zakai se ie takim vpokoiencem izplačala ravno stara avstrijska draginiska doklada in ne vsai ona draginiska doklada, katero so dobili z naredbo z dne 19. V. 1920. št. 243. U. 1. p. 313. prvotno sicer pač samo za mesec iunii 1920, a potem prejemali nekako molčeče tudi za nadaljnji čas do 2. novembra. Vsak prizadeti vpokojenec. ki ie novo naredbo bral in vedel, da nove dra-činiske doklade ne bode dobival, ie živel do tega dne v zavesti, da bode dobival vsai to baš omenjeno doklado, ne pa stare avstrijske, pri koiem pričakovanju pa ie bil kruto presenečen.
Postulat vpokoiencev ie. da se predmetna utesnitev naredbe, za katere pač ni povoda, takoj ukine, če oa tega ni mogoče doseči. da se prizadetim vnokoien-eem izplača vsai ona draginiska doklada katero so dobivali za mesec iunii do vštetega oktobra.
Tu ima pač osrednji odbor naše Zveze iavnih' nameščencev hvaležno nalogo da poseže vmes in napravi primerne korake v nrid svoiih vpoknienih prizadetih članov.
Volilni shod
zn javne nameščence in vpokojence
priredi g. prof. Josip Reisner
v petek, 19. t. m.
ob 8. uri v dvorani Mestnega doma.
Vestnik.
Uvaiujte /
Danes smo označili poleg naslova vsem naročnikom, ki naročnine še niso obnovili ali plačali zaostanka, vsoto, katero imajo plačati. Da ne bo nesporazumljenja, povdarjamo, da se vse vsote računane z 31. decembrom t. I. Kdor torej plača poleg naslova označeno vsoto, je plačal naročnino z vsemi zaostanki do 31./12.1920. Prosimo vse, da naročnino takoj obnove; ne-obhodno potrebno je, da se število naročnikov pomnoži, ker cena tiska neprestano raste. Zato nujno prosimo vse tovariše, da povsod nabirajo nove naročnike in prispevke za tiskovni sklad.
Zaupnike iščemo po vseh večjih krajih. Kdor od tovarišev bi hotel prevzeti nabiranje naročnikov, inseratov in prispevkov za tiskovni sklad, naj nam to sporoči, da mu vpošljemo nabiralne pole Stroške mu radi povrnemo.
Pri preselitvah prosimo navesti poleg novega vedno tudi prejšnje bivališče. Domnevamo, da se je več tovarišev naročnikov preselilo, ne da bi se nam to naznanilo. Mi pošiljamo list na prejšnji naslov, naročnik ga ne dobi, nam ga pa tudi nihče ne vrne in seveda tudi ne plača. Prosimo tovariše, da v slučajih, če pride naš list na naslov naročnika, ki je odšel drugam, poskrbe, da se pošlje lisi za njim, ali pa nam ga vrnejo s primerno pripombo.
Končno še prosimo, ne vklepajte naše uboge slovenščine v cirilico! V vsakem slučaju prosimo, pišite čitljivo!
Uprava.
Društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani je zaradi opetovanih pritožb glede službene obleke sklicalo za 4. novembra 1920 sestanek. Na tem sestanku se je ugotovilo, da so nekatera poverjeništva dala uslužbencem za nabavo službene obleke za tekoče leto denarne zneske od 1000—1400 K, ne ozi-taje se na to, koliko oblačilnih kosov je to leto posamezniku pristojalo, tako da so bili tisti, ki jim je letos pristojni tudi plašč, prikrajšani, ker se za gori imeno-\ane zneske ne dobi najslabše obleke. Druga poverjeništva so dala nabaviti službeno obleko v naturi, kar je najbolj pravilno. Nekatera poverjeništva pa sploh niso ukrenila radi službene obleke še ničesarrSklenho se je prositi predsed-ništvo deželne vlade za Slovenijo za posredovanje pri vseh poverjeništvih za uieditev vprašanja dobave službene obleke državnim slugam in drugim državnim uslužbencem, katerim pristoja službena obleka. Prosilo se je, naj se da službena obieka pri vseh poverjeništvih v naturi. Namesto plašča, ki ovira pri hoji, naj se da kratek zimski suknjič, za deževno vreme pa kratko pelerino. Blago naj bo trpežno, ker so uradni sluge izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam in drugim službenim štrapacom. Kroj pa naj bi bil enoten za vse. Prošnja se je vložila že pretekli teden.
Užitninskim uslužbencem v vednost j iu ravnanje. Dne 8. t. m. sem bjl podpisa-1 nec z gg. Tomažičem in Otrinom pri fi-: nančnem delegatu g. dr. K. Savniku in i finančnemu nadsvetniku g. Kostanjevicu. j f inančna delegacija deluje na to, da bodo užit. uslužbenci do 35. leta enveut. do 40. leta sprejeti k tinančni straži. Treba pa čakati pritrdila iz Beograda, ki se pričakuje vsaki dan. Ti (mlajši uslužbenci) torej bi postali po triletnem zadovoljivem službovanju in po prestani preizkušnji definitivni uslužbenci pri finančni straži. Dosedanja službena leta bi se jim ne upoštevala pri dr. službi. Starejši užitnin-ski uslužbenci bi ostali v dosedanji službi pod istimi pogoji ter zavarovani pri dosedanjem pokojninskem zavodu, vsa službena leta se jun upoštevajo, pokojnina jim je zagotovljena. (J. uadsvetnik Kostanjevec je predlagal g. delegatu, da se nam uravnajo prejemki analogno drž. na-Stavijencem. Oba gospoda sta poudarjala, ua s članki po časopisih ne dosežemo ničesar, ker z glavo skozi zid ni mogoče, zastopniki društva smo izrazili željo, da bi se vsi užitniuski uslužbenci brez ozira ua starost sprejeli k finančni straži. Odgovorilo se nam je, da to ni mogoče oziroma umestno, ker bi se v tem slučaju morali starejši uslužbenci odreči vsem svojim službenim letom. V Srbiji da se je sprejelo uslužbence do 50. leta. Ostanejo pa večni pogojni nastavljene!, in morebitna prejšnja službena leta se jim ne upoštevajo. „Ce se torej tam ni dalo več doseči," ie menil g. nadsvetmk Kostame-
ostanejo kakor so. Definitivnosti sicer ne dosežejo, a upoštevajo se jim vsa službena leta in dobe tudi pokojnino. Ker je dejstvo, da visoka finančna delegacija deluje vztrajno za nas, pozivam vse užit-ninske uslužbence. ’da prenehalo v časopisih s članki, naperjenimi proti finančni delegaciji. Da se naša stvar tako nesrečno dolgo ne uredi, temu je krivo to, ker se v Belgradu počasi rešujejo predlagani akti fin. delegacije v Ljubljani. Končno sem dobil podpisani vtisk, da naša stvar ne bode do konca t. 1. samo rešena, ampak končno tudi urejena. — Društvo užitninskih uslužbencev v Sloveniji. Anton O vin t. č. predsednik.
Društvo užitninskih uslužbencev v Sloveniji s sedežem v Ljubljani naznanja svojim tovarišem, da se vrši dne 21. t. m. ob 14. uri popoldne izvenfedni občni zbor v prostorih užitninskega urada Sv. Jakoba nabrežje št. 33. Vabijo se tovariši, da se udeleže v polnem številu. Sklepalo se bode o naši bodočnosti. V slučaju nesklepčnosti, vrši se občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu članov.
Nova »SamODOmoč« v Ormožu. Dne 9. XI„ 1920 se ie osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev »Samopomoči« za ormoški okrai Opozarjamo vse lavne nameščence in vookoience radi takoišnie oni-elasitve. ki iih ie nasloviti na tainika tega odbora g. Matiia Meznariča, sodnega kanclista v Ormožu. Tozadevne okrožnice so razposlane
Zadeve državnih cestarjev. Radi enotnega nastopa in zahtev državnih cestarjev se je Društvo državnih uslužben- | cev za Slovenijo v Ljubljani obrnilo na j vsa bratska društva države Srbov, Mrva- | tov in Slovencev s sledečim dopisom: j Podpisano društvo se obrača na Vaše I društvo s prošnjo za sledeča pojasnila: Ali so tamkajšnji državni cestarji udruženi pri Vašem društvu, ali imajo morebiti svoio lastno organizaciio? Kako se i zove dotična organizacija? Tukajšnji državni cestarji so udruženi pri podpisanem društvu in bi prišli radi v stik z bratskimi društvi radi enotnega nastopa in -zahtev pri izdaji nove službene pragmatike. če bi bilo treba, bi se zastopniki cestarjev sešli s tamkajšnjimi odposlanci v skupno posvetovanje za eden ali dva dni, recimo v Zagrebu, da morejo predložiti novi vladi enotne zahteve. Za uslugo naprej zahvaljujoči bilježimo s tovariškim pozdravom...
vec. ..ie to tudi tukai nemogoče, oziroma naravnost izključeno." Zastopniki društva so nadalie orosili da se nam uuka-žek) no možnosti takoj prejemki, kakor drugim državnim nastavijencem. Izboljšanje se ie obljubilo in uvidelo, da je sedi nji položaj nevzdržen. Zagotavljalo se nam je, da finančna delegacija deluje v polni meri za nas. Poudarjali smo ponovno, da je denarna pomoč nujno potrebna in odšli smo z zadovoljstvom. Z ozirom na prijazni sprejem pri visoki finančni delegaciji pripomnim oodoisaucc sledeče: Pričakovati je s precejšnjo gotovostjo, da bodo užit. uslužbenci do 40. leta starosti sprejeti k finančni straži. Mislim,, da bi bilo umestno, da se tozadevni naknadno prijavijo Nadzorništvu drž. užitnine. Ti bj torej v tem slučaju mogli pričakovati definitivnost in napredovanje; a pd«Tci bi bi se morali dosedanjim službenim letom. Upati pa je, da se kasneje doseže vpo-'števanje ieteh. Starejši uslužbenci pa
iS	tl i r iini.. s
1	f I. L Kolar, | ^ Ljubljana |
1	H Wolfova ul.3*^ 3-0
Priporoča se tvrdka 4 - 6
Jos. Peteline
trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga Šivalnih strojev in njih posameznih delov.
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.
Prečrtajte v svojo korist
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takojšnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr, krone sedaj še nizek. Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po S1/«0/#, na osebni kredit po 6%, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/».
Modni salon
LJU BLiANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, žepič in slamnikov za dame In deklice.
Popravila toino In	Žalni hlobukl ved-
no v zalogi.
ceno.
m

Udaja: Osrednja Zvez« lavnih nameščencev in npokojencev za Slovenijo v Ljubljani Odgovorni nrednlk Makao Dadu, — Tilka Učiteljska tiskarna v Ljubljani.