PavSalitl franko v drlavi SNS. Številka 16. V Ljubljani, dne 18. novembra 1920. II. leto. »j .. Cijena n prodaji 1 K 50 fil ==» NaS Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72’— Polugodišnja....................... 36'— Četvrtgodišnja...................... 18' — Za inozemstvo dodati poštarino. Oglasi po cjeniku. H,eHa y npO^ajH 1 K 50 ijHUt. amamm. Ham r.me najiam ce^MHHiio euaieor 'lerrapTKa. 1’oAKmBbft nperajtaTa ..... . K 72 IIojiyrowunH.a ........ n 36 "TeTBpTrviHmita »15 BnoaeitoTBo ^o^aTH iiourm))HHy. Oraaca no Tapmf'H. Uredništvo: Ljubljana. Riroaki cesta Štev. 20/It. Rokopisov ue vraSa, ako se ne priloži znamk. Dopite v iutinici in cirilici sprejerna le podpisane in zadostno trankirana. Roko tuše je poSiljati samo uredntšivu v Ljubljani. Hrvatske in irbake dopise je poiiljati la potom organizacij, ki so *a vsebino odgovorne Upravništvo: Na naročila brez denarja so ne ozitamo. Naročnina naj s« pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/1 Tja je pošilja!! tudi zbirka za naš tiskovni sklad. 6 urno delo. v 2e neštetokrat se le razoravlialo o delavnem času uradov in do večii ali manjši modrosti merodajnih činiteliev smo prišli ! tako daleč da ima sedal že vsak urad drugačne ure. in ne dolgo, ko bo imel že tudi vsak pododdelek svoie. Pri določanju uradnih ur se je le v j nairedkeiših slučajih oziralo na želte občinstva. na potrebe uradništva in koristi države. Jasno sledi to že iz določitve kolikor moeoie nemogočih uradnih ur. Tako imamo sedai urade z nepretrganim delavnim časom od 8—14 in od 8—15; Ualie one z opoldanskim eno. dve in triurnim odmorom. in to ne morda samo do kraiih različno. marveč v enem in istem uradnem poslopju. Ne samo. da sc s tem popolnoma po nepotrebnem tega občinstvo, katero ima opraviti v uradili in ki si mora za vsak slučai posebej preštudirati — enako železniškemu redu — delavni čas posameznih uradov, marveč ima s tem tudi težkoče uradništvo samo. ki mora lemu oziru posvečati naivečio oažnio. da pravočasno izžonglira snise iz enega urada v druzega če noče. da se ne onemogoči hitra rešitev večinoma nujnih zadev. Opravičena ie tedai zahteva po uvedbi enotnega delavnega časa pri vseh ura-/ dih in sicer, kakor sa dosedanie izkušnje pokazale, z nepretrganim uradovanjem od 8.—14. Io ie tudi v resnici čas. ki naiboli pri-ia občinstvu, in v katerem ie nallažie mogoče ljudem z dežele vse potrebno opraviti v kraiu urada. Na ta način zamudi nai-mani časa ter se k svoiemu popoldanskemu delu že zopet lahko vrne domov, ne da bi bil prisilien no nepotrebnem s čakanjem ubiiatl čas in zapravljati denar ter se šele v noči. če ima soloh še kakšno zvezo, vračati domov. Z uvedbo nepretrganega uradovanja si na tudi država prihrani z lahkoto ogromne svote, zlasti v zimskem času z zmanjšanimi izdatki za kuriavo in razsvetliavo. Ni vseeno, ali se kuri v uradih 10—12 ur ali samo za 6—7 ur. Na vsak način je poraba toplotne energije za Čas opoldanskega odmora (ene do treh ur) že v normalnih časih, milo rečeno, potrata. V se.-daniem času splošnega pomanikanja kuriva !• pa to neodpustljivo zapravljanje (pa nai si bo provzrnčiteli fin. delegacija ali kdorkoli) in to teniboh. ker se na ta način odvzema drugim, tudi neobhodno potrebnim institucijam potrebno kurivo. Isto veiia o1 e de razsvetljave In nai si bo ta kakršenkoli vrste in ki bi do malenkostmi) izjem odipadia. V nemali meri bi se pa s to reformo ustregla in odpomoglo tudi uradništvu in iavnim nameščencem sploh. Le-to že tako zaradi nezadostne in slabe prehrane, posledic v voini zadoblienih poškodb in bolezni in prenapornega dela za časa vojne, oslabelo na zdraviu. dosedai z malimi izjemami ni imelo niti časa. niti prilike se posluževati najboljšega in naiceneišega zdravilnega orioomočka — zraka, svetlobe in vode. In kai ie vzrok naivec boleznim v vrstah iavnih nameščencev? Vprašajte zdravnika in za 99 Yo bolnikov bo odgovor: premalo gibania. pomanikania svežega zraka in kot najuspešnejše sredstvo bo priporočal gibanic na zraku, solnčne kooeli etc. Vse to ie oa lepo in dobro. Kedai nai si pa lavni nameščenec vzame čas za to kuro? Od opoldanskega odmora mu v naibolišem slučaju ostane ena ura prosu*, katero oa mora posvetiti svoii rodbini. — Ravno isto oa veiia za večerni čas in Še to le v poletiu. In vendar ie zdravje predpogoj rednemu delu. V zdravem telesu zdrav prebiva duh. To veiia v naivečii men za urad-ništvo. ker bo zdrav uradnik tudi z veseljem opravljal svoie delo. Je pa še dru? faktor, ki prihaja tu v poštev. S prostimi popoldanskimi urami ie javnemu nameščencu omogočeno obdelovati mai vrt ali kai enakega, ter sl tako br.ez pritegnitve tulih liudii doma pridelati potrebno zeleniad. Koliko se ravno za te malenkosti, če se iih mora posamič kupovati. znosi denaria — ve vsaka gospo-' dinia. To si lahko prihrani in zboliša svoie že itak slabo gmotno stanie. vrhu vsega >i oa še z ročnim delom kreol telo. Dokazov za to nam ie dala voina doba dovoli. Da se na z delnim prostim popoldnevom uradništvu tudi prilika za udeleževanje v iavnem živlieniu. za katero dosedai ni imel časa in katero mu ie bilo do malemu tuje. Posebei bi dobil na ta način v mestih priliko In čas oosečati predavanja etc. v svrho soonolnitve oziroma nadaljevanja studii In tako bi mogel navesti še nebrol drugih tehtnih razlogov. Ugovor, da bi se s to uvedbo neprimerno skratil delavni čas. oziroma, da bi se moralo nastaviti v tem slučaju več osobia. ker dosedanie število uradništva dela v skralšani delavni dobi ne bi moglo zmagati, ie ničev. Zdravo in duševno spočito uradništvo bo gotovo izvršilo delo — za katero le oreie moralo rabiti osem ur — v šestih urah posebno če se tudi delo primerno razdeli. Nai store organizacije tudi v tem oziru primerne korake. — k — M. L. Še nekaj o sodni pisarni. Ker radi nepričakovanih ovir nisem 'mel nrilike ureie čitati »Naš Glas« od 4. t. m. si šele danes usoiam izvajanja tovariša g. V. N. s nar vrsticami podkrepili, predvsem ua mu na niegovem moškem nastopu čestitati. Zal, da imamo v naših vrstah malo takih mož. Iz vseh stanov on-liaiaio bodrilni, pogumni glasovi, zahteva-•oči svoio pravico. Vse se giblie. vse zaideva izbolišanie svoiega poiožaia oa tudi oiačenia svoiega ugleda. Samo mi. sodno-pisarniški uradniki še vedno dalie kimamo; ne moremo se otresti onega Jernei-stva iz hlapčevskih diurnistovskih časov, l.e tu in tam se še zdramimo in odpošljemo kako zelo pohlevno prošnjo, potem pa spimo zopet dalie. Da smo preskromni, te n kazalo tisto suho. uborno ooročilce o našem zborovanju lanskega leta. Tovariši! Več energije, več stanovskega ponosa in moštva, in tudi nam se bodo vremena ziasnila! Z vsemi silami moramo delati, da dokažemo in prepričamo, da naša sodna pisarna ni več ona pastorka, kakoršna le bila žal. v prejšnjih časih. Osamosvoiila se ie. ni več mrtev stroj, dela somostolno. In ne le niei predpisanih poslov. Omeniam !e nesporne zadeve, izvršilne stvari, zem-liiško kniigo. ki le soloh delokrog pisarne. Ciorie mu. ki ne razume dotičnih predpisov! Zanesti se sme v mnogih slučaiih Le na svoie znanie in zmožnost, drugače ie izgubljen, riskirana pa tudi marsikatera svota nacikmalnega premoženja. Marsi-kda! prideš v zadrego, a težko dobiš za- slombo na onem mestu, ki bi ti o moral dati. Posebno stareiši sodniki vedo. da smo iiim nenadomestliivi. zato nas tudi imoštčvaio in tudi uri raznih inventuran niso nedostouni. Kolikokrat