Poštnina platana o dotovlal
U Qubl)anl, suda 21. aptUa 1931
Cena din 1
Sle«. 89
Z Ilustrirano prilogo "Teden o slikah"
telo II.
Sestanek v Benetkah in Jugoslavija
Dunaj, 21. aprila, o. Avstrijski kancler dr. Schuschnigg bo v družbi zunanjega ministra dr. Schmidta ter verjetno v spremstvu voditelja tiskovne službe, polkovnika Adama, odpotoval nocoj v Benetke. Z italijanske strani so storili vse, da dajo sestanku med Mussolinijem in Schuschnig-gom v Benetkah čim slovesnejši značaj. rla sestanek bo prvi od lani, ko je Schuschnigg obiskal Mussolinija, preden je Avstrija sklenila sporazum z Nemčijo.
Sestanek " Benetkah ima dva namena: Ob tej priliki naj se ponovno dokaže italijanska volja in zahteva po avstrijski neodvisnosti v vsakem oziru. To neodvisnost ograža po eni strani vrnitev Habsburžanov, po drugi strani pa priključitev k Nemčiji. Italija nasprotuje tako enemu, kakor drugemu, saj bi ob kaki taki spremembi takoj dobila novega sovražnika na svoji severni meji. Zato Italija vztraja, da^ se morajo vse podpisnice, zlasti pa Avstrija, držati obveznosti, ki jim jih najagajo rimski protokoli.
Drugi namen beneškega sestanka pa je v tem, da tudi Avstrija pritrdi italijanskemu načrtu, po katerem naj bi se rimski protokoli razširili še na druge države, zlasti na Jugoslavijo. Da Italija to v resnici hoče, kaže italijansko-jugoslovanski sporazum, čigar važnost se bo v kratkem še jasneje pokazala. Ni dvoma, da bo Avstrija zaradi svojega zunanje- in notranje-politionega položaja na italijanske zahteve pristala.
Zaradi beneškega sestanka so zelo vznemirjeni avstrijski monarhisti in avstrijski hitlerjevci, ker vedo, da bo o stremljenju obojih govora tudi v Benetkah.
Na Dunaju govorijo tudi, da bosta Mussolini in Schuschnigg pripravila pogoje za nove dvostranske pogodbe med državami srednje Evrope po primeru italo - jugoslovanskega pakta. Glavno prizadevanje Mussolinija pa gre za tem, da sklene Schuschnigg pakt z Jugoslavijo. Ti pakti nftj bi segali drug v drugega in zasigurali trajno ureditev in utrditev političnega in gospodarskega položaja Podonavja.
Rim, 21. aprila. 0 sestankih v Benetkah piše »Giornale d’Italia«, da spada nted tiste, sestanke
od časa do časa, ki so med voditelji prijateljskih dežel, kakršni sta Italija in Avstrija, že v navadi. Glede na splošne pravce ter politične in gospodarske stike med obema deželama, ta sestanek ne prinaša nič novega.
List piše nato proti tistim, ki skušajo v raznih tujih deželah z raznimi spletkami dokazovati, da se je italijanska politika preusmerila. Po mnenju teh naj bi avstrijsko-nemški dogovor, italijan-sko-nemški dogovor, stališče Italije do morebitne obnove Habsburgovcev in italijansko-jugoslovanski
dogovor pomenili začetek nove .italijanske smeri v podunavski kotlini. List nadaljuje, da se Italija vsekakor živahno zanima za vsa vprašanja podonavske Evrope in za vse probleme, ki so v zvezi z Avstrijo. List zaključuje svoj članek takole: Glede na dosedanjo usmeritev ni treba pričakovati nobene izpreniembe tako s strani Avstrije kakor s strani Italije. Nasprotno, sestanek v Benetkah pomeni novo stopnjo prijateljskih stikov med Italijo in Avstrijo, ki naj brani njihove koristi in sedanji red v Podonavju.
Amerika pozdravlja Hitlerjeve predloge
Washington, 21. aprila. A A. Havas: Roosevelt jc včeraj časnikarjem izjavil, da je bil zmeraj pristaš zboljšanja gospodarskih odnošajev na svetu. Torej mu more biti Hitlerjeva izjava samo simpatična.
• Roosevelt je podal izjavo tudi o angleškem oboroževanju in je rekel, da moramo ločiti med narodi, ki se oborožujejo zato, da se bodo branili, in med narodi, ki se oborožujejo zato, da bodo-napadli.
Was"liington, 21. aprila. AA. (Havas) V wa-shinglonskih političnih krogih prevladuje vtis, da izjava nemškega vodje Hitlerja ne bo vsaj posredno no imela posledice, da hi Roosevelt sklical mednarodno gospodarsko konferenco. V teh krogih poudarjajo, da v Beli hiši ne vidijo nikake konkretne možnosti za gospodarski sporazum, vse dotlej, dokler se ne najde vsaj neko začetno izhodišče za omejitev oboroževanja.
Washington, 21. aprila, o. Bodoči namestnik ameriškega zun. ministra Wells je imel pred-snočnjim na nekem občnem zboru govor, v katerem jo pozval evropske države, naj sodelujejo za mir.
Ameriška politika se mora opirati na stvarne osnove, hkratu naj pa bo tudi izvedljiva. Zaradi vojne nevarnosti naj Amerika upošteva dvoje:
V	vsakem vojnem spopadu naj ostane ob strani, po drugi strani pa naj s svojo moralno pod-
poro sodeluje aktivno pri ustvarjanju mirnega razpoloženja jned narodi.
Rezultati vseameriške konference miru v Buenos Airesu so ameriški državniki izjavili, da hočejo sodelovati pri omejitvi oboroževanja. Amerika bo sodelovala pri vseli mednarodnih prizadevanjih, ki naj narode vojaško in gospodarsko razorože. Mir se more utrditi samo na podlagi popolnega sodelovanja med narodi.
Priprave za pogodbo med Bolgarijo
in Turčijo
Sofija, 21. aprila. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj ob 10 sta prispela v Sofijo s posebnim vlakom, ki ga jima je dala bolgarska vlada od bolgarske meje dalje, predsednik turške vlade Izmet Ineni in zunanji minister Ruždi Aras
9	svojima soprogama in spremstvom. Na postaji so turške goste pozdravili turŠKi poslanik v Sofiji Berker, šef protokola zunanjega ministrstva, generalni ravnatelj bolgarskih železnic, ravnatelj sofijske policije in dva višja uradnika zunanjega ministrstva, ki sta prideljena gg. Ineniju in Arasu med prebivanjem na Bolgarskem. Sofijska postaja je bila okrašena z zastavami, s cvetjem in zelenjem. Turške goste so prišli pozdravit: posebni odposlanec kralja Borisa, predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov s soprogo, člani vlade, poslaniki Jugoslavije, Romunije, Grčije in Češkoslovaške, sofijski župan, poveljnik sofijske garnizije, višji uradniki zunanjega ministrstva, osebj‘e turškega
poslaništva, upravni odbor bolgarsko-turškega društva, zastopniki turške kolonije in Številni časnikarji. Častna četa z godbo in zastavo je izkazala turškim gostom čast. Pozdrav med turškimi gosti in Kjoseivanovim je bil izredno prisrčen. Po običajnem predstavljanju so se gostje v sprevodu odpeljali do turškega poslaništva, kjer so se nastanili.
Na programu je bil vpis v dvorno knjigo in izmenjava obiskov. Kralj Boris je sprejel predsednika turške vlade in turškega zunanjega ministra v avdijenci, nakar sta bila njegova gosta v dvorcu v Vrani. Pri teh obiskih so se natančno razgovorili o pogojili, pod katerimi bi bilo mogoče skleniti prijateljsko pogodbo med Turčijo in Bolgarijo po vzorcu jugoslovansko-bolgarske pogodbe. Ni dvoma, da bo do take pogodbe v najkrajšem času prišlo.
Zakaj Anglija priznava blokado Bilbaoa
London, 21. aprila, o. Sinoči je prišlo pri zasedanju v spodnji zbornici do ponovnega prerekanja glede nacionalistične zapore na delu španske »bale pred Bilbaom. Opozicionalni politiki so napadali vlado, ki je odrekla oboroženo varstvo tistim angleškim ladjam, ki bi se približale temu delu španske obale čez mejo 3 km obalnega pasu, tunaj katerega bodo angleške vojne ladje varovale trgovske ladje. Opozicija očita vladi, da s tem podpira španske nacionaliste.
Opoziciji je odgovarjal sir Samuel Hoare, ki je navedel podatke o blokadi Bilbaa. Vlada meni, da je blokada Bilbaa uspešna, in to zaradi tega, ker imajo uporniki v teh vodah eno vojno ladjo, eno križarko, en rušilec in več pomožnih vojnih ladij, vlada pa ima samo en rušilec^ eno podmornico in eno manjšo ladjo. Mine ne igrajo take vloge, dasi se je na njih potopilo več ladij in Francove ladje dnevno polagajo nove mine. Prvič v razvoju španske državljanske vojne se je zgodilo, da je ena stran lahko zaprla na morju en del španskega ozemlja. Angleška vlada tudi ve,
S seje Jug. nogometne zveze
Belgrad, 21. aprila, m. Na sinočni seji Jugosl. nogometne zveze je bilo sklenjeno, da bo nedeljski nogometni tekmi med Ljubljano in Baskom v Ljubljani prisostvoval ko* delegat Mirko Kuhelj. Določeno je tudi bilo, da bo jugoslovanska B reprezentanca igrala z madžarsko B reprezentanco tekmo 9. maja na igrišču Jugoslavije v Belgradu. Jugoslovanska nogometna zveza je tudi končno veljavno sklenila, da bo tekma z Bolgarijo dne 12. julija v Sofiji. Za mednarodno tekmo med Belgijo in Jugoslavijo dne 26. julija v Jugoslaviji, je bil sporazumno določen za sodnika Romun, g. Ksifando.
da so uporniške ladje večkrat plule v bližini obale in jih topovi z obale niso mogli zadeti.
Odgovarjal je opoziciji tudi zunanji minister Eden, ki je ob koncu svojega govora rekel, da bo vlada storila vse, da ne bi podpirala nobene stranke v španski državljanski vojni. Zahteval je, da naj se debata o tem vprašanju zaključi. Predlog je bil sprejet s 119 proti 49 glasovom.
Pred sprememba v bolgarski vladi
Sofija, 21. aprila, m. Bolgarska politična javnost zatrjuje, da bo predsednik vlade in zunanji minister Georgij Kjoseivanov v kratkem izvršil rekonstrukcijo vlade. Nekateri napovedujejo to spremembo že za danes. Sprememba v bolgarski vladi ne bo imela nikakega važnejšega političnega pomena. Na položaje ministrov, ki bodo sedaj izpadli, bodo zopet prišle nevtralne osebnosti. Rekonstrukcija vlade v nobenem primeru ne bo vplivala na notranjo in zunanjo bolgarsko politiko.
Pot grofa Ciana v Albanijo
Rim, 21. aprila. AA. (Havas) Potrjuje se, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano obiskal Tirano prve dni meseca maja ali pa konec aprila, p6 obisku dr. Stojadinoviča v Rimu. Znano je, da te vesti poprej niso demantirali, zdaj jo pa potrjujejo tudi uradni krogi. Italijanski poslanik v Tirani je te dni prišel v Rini, da se tam dogovori o podrobnostih tega obiska.
Grof Ciano bo osal v Tirani 2 ali 3 dni.
Ta obisk je v popolnem sporazumu z Jugoslavijo. Potovanje grofa Ciana torej nima namena spremeniti razmer v Albaniji, ker bi bilo to v nasprotju z belgrajsko pogodbo, po kateri se ima vsaka sprememba sedanjih pozicij obeh držav izvršiti samo sporazumno z obema državama- Italijo in Jugoslavijo.
Peklenski stroj za Stalina v gledališču
Berlin, 21. aprila. AA. DNB poroča iz Moskve: Izvedelo se je, da so te dni aretirali ravnatelja moskovskega Malega teatra Ljadova. Poluradno poročilo pravi, da je Ljadov imel zveze s trockisti. Izvedelo se je pa, da gre za mnogo večjo zadevo. Ljadov je baje po naročilu miniral ložo v Malem teatru, rezervirano za člane sveta ljudskih komisarjev. Pod ložo je dal postaviti peklenski stroj kar največjega obsega in kapacitete. Pripominjajo, da Stalin in drugi ugledni sovjetski prvaki zelo pogosto prihajajo v Mali teater.
Hitler je odpotoval z letalom t Miinchen in je
sinoči imel zaupen sestanek s sv njimi strami pri- | staši v znani kleti »Hofbrauhaus«.
Na potovanju v Berlin se je madžarski vojni minister general R6der nekaj časa ustavil tudi na Dunaju ter napravil nekaj krajših izletov v dunajsko okolico. Uradno bo general Roder obiskal Dunaj dne 26. t. m.
Nova ofenziva na španskem severu
Orel je odnesel Šestmesečnega otroka v sardinski vasi Apiccia. Otrokov oče je streljal za ptico * puško in jo ranil. Orel sc je spustil na tla in o-dložil otroka nepoškodovanega, san pa je kmalu nato poginil. Otrok je bil samo malo opraskan, ker ga je orel udaril pri doletu s perutmi,
Saint Jean de Luz, 21. aprila. AA. (DNB.) Kakor se je izvedelo iz poučenega vira, se je včeraj začela ofenziva nacionalističnih čet severne armade pri Bilbau, v odseku Kergari Mondra-gonu, in sicer s hudo topniško pripravo in z izdatno podporo letalstva. Ob 10 je pehota prešla v napad. Na francoskem ozemlju so včeraj ves dan slišali močno topniško grmenje iz Biskajskega zaliva.
Nacionalisti proti posredovanju
Salamanca, 21. aprila. AA. (Havas.) Govor, ki ga je imel general Franco v nedeljo zvečer, je poslušala vsa nacionalistična Španija. General Franco si je izbral najugodnejši trenutek za ta govor. Njegov namen je bil z enim samim zamahom odpraviti vse glasove, ki so krožili v tujini o možnosti posredovanja. Francov govor je imel namen pokazati voljo nacionalistov in njihovo odločnost, da se bore do končne zmage v državljanski vojni. Ta govor je zato kategorična zavrnitev vsakega predloga o arbitraži in posredovanju.
Vesti iz Francovega tabora
Salamanca, 21. aprila. AA. Po podatkih vrhovnega poveljstva ni bilo v nasprotju z izmišljenimi poročili rdečih do včeraj nobenih pomembnejših bojev, izvzemši docela neznatne praske na baskovskem bojišču in izvzemši nenaden napad nacionalističnih čet in zavzetje vladne postojanke na aragonskem bojišču.
Radijska postaja v Cordobi je objavila, da je
propadel poskus madridskih čet, da bi zavzele Penarojo, dasi se to trdi v nekih madridskih in valencijskih listih.
Havas: Radijska postaja Verdad poroča, da so vladne čete z letali, ki so sipala ogenj, zopet napadle samostan Vediveica de la Besa v Sieri Moreni. Semkaj se je umaknil del prostovoljcev in civilnih gardistov že v juliju lanskega leta in se bori proti vsem napadom. Odbili so sedaj tudi ta napad.
uNevmešavanje" se bo izvajalo dalje
Pariz, 21. aprila. AA. (DNB.) Valencijska vlada je glede na to, da stopi v veljavo mednarodno nadzorstvo, dala posebna navodila svojim pomorskim oblastvom in jih pozvala, da po vsaki ceni preprečijo ustavljanje in preiskovanje ladij, ki vozijo material za rdeče oblastnike v Valenciji.
Carigrad, 20. aprila, AA. (DNB.) Zadnjih 14 dni je plulo po morski ožini na poti proti Španiji 17 sovjetskih in pet rdečih španskih ladij.
Tudi ljudi plenijo
Bukarešta, 21.'aprila. A A. (Havas.) Dva častnika s cisternske ladje »Soroso«, ki je last va-lencijske vlade in ki je prispela v Conslanco, da natovori nove zaloge petroleja, pogrešajo. Ker sta neprestano dobivala grozilna pisma, domnevajo nekateri listi, da so ta dva častnika španske trgovinske mornarice s silo ugrabili pristaši generala Franca.
Vesti 21. aprila
Predsednik belgijske vlade van Zeeland bo po
vrnitvi iz Združenih držav obiskal tudi Berlin, ker bo imel sestanke z nemškimi voditelji.
Proti vestem o zbližanju med Sovjeti in Nemčijo
je nastopil japonski generalni štab, ki je poslal vsem listom opozorilo, naj ne priobčujejo izmišljenih vesti o Nemčiji.
Odredbe južnoafriške vlade, ki se nanašajo na prepoved političnega udejstvovanja za inozemce, so stopile včeraj v veljavo. Vlada je razpustila tri največje prosvetne in politične organizacije nemških naselnikov.
Vse japonske vladne stavbe bedo do leta 1939 gradili zgolj iz lesa, da bodo prihranili železo, ki ga zmeraj več potrebuje vojna industrija. Leta 1939 pa bo japonska proizvodnja železa tolika, da bodo lahko odpravili te omejitve.
Sestanka med predsednikom Miklasom in dr.
Benešem, ki bi po napovedi nekaterih evropskih listov moral biti nekje na Moravskem, kamor pojde Miklas na zaseben obisk, ne bo. Tako piše uradna uradna dunajska »Wiener Zeitung«.
Nemčija bo protestirala v Belgiji zaradi žalitev, ki so jih proti nemški državi zagrešile nekatere stranke pri zadnjih volitvah v Bruslju.
O obisku angleškega delavskega voditelja Lans-buryja pri Hitlerju pišejo francoski listi, da je samo nemški manever, ki naj Nemčiji pomaga iz slabega gospodarskega položaja. Francoski levičarji se boje, da Anglija morda zares ne bi sprejela nemških predlogov.
Plače narodnim poslancem bodo zvijali na predlog ministrskega predsednika v Angliji tako, da bodo znašale 600 funtov letno, to je 150.000 din.
Zakonski načrt o podpori brezposelnim je poslal ameriškemu državnemu zboru predsednik Roosevelt. Njegov načrt zahteva poldrugo milijardo dolarjev za to pomoč.
ZviSanje davkov je opravičeval voditelj angleških konservativcev Chamberlain v angleškem radiu ter dejal, da to zvišanje opravičuje potreba po izpopolnitvi angleške vojske, mornarice in letalstva.
Stavka nameščencev v pariških zabaviščih in
kinematografih se je končala včeraj, ko so zastopniki nameščenskih organizacij in lastniki zabavišč podpisali splošni sporazum o razsodiščih v bodočih delovnih sporih.
NemSka tajna policija je razpustila judovsko bratovščino »Bna Brith«, ki je kot svojo nalogo proglašala širjenje moralnih in človekoljubnih idej. Bratovščino so razpustili zaradi tega, ker je tihotapila denar iz Nemčije.
Število italijanskega prebivalstva znaša po podatkih za njega ljudskega štetja 42,943.000 duš. To prebivalstvo je razdeljeno na 7793 občim.
500 porok v Napoliju danes, ko Italija praznuje H obletnico Rima in praznik dela.
Albanski kralj Zogu se bo baje poročil z neko bogato italijansko meščanko.
Za vzpostavitev Habsburžanov na avstrijski prestol ter za obnovo avstroogrske monarhije se zavzema spet francosko levičarsko časopisje in poje slavo Otctau Habsburškemu. Marksistični ideali se povsod, tudi pri nas, hitro menjajo.
General Goring pride nocoj v Rim in se bo iz
Rima takoj odpeljal v Napoli na daljši oddih.
Hitlerjev rojstni dan je vsa Nemčija slavila z velikimi paradami in prireditvami. Nemški vojski je Hitler p.i tej priliki izročil 90 novih zastav.
Pakt prednjeazijskih držav Turčije, Perzije, Afganistana in Iraka bo postal dejstvo v kratkem, ko se bodo zunanji ministra teh držav sestali v Teheranu, da podpišejo pogodbo o varstvu sedanjih meja, o izročevanju političnih zločincev, o ureditvi zračnih in cestnih zvez ter o skupnem nastopu, če bi kdo ogrožal njihove meje.
Strahovita eksplozija je uničila poslopje bolniške blagajne v romunskem Temišvaru. Eksplozijo je povzročil zemeljski plin. Pod razvalinami palače sta našla smrt dva človeka, veliko pa je težje in lažje ranjenih.
Hitler je sprejel avstrijskega notranjega ministra Horstenaua in se celo uro razgovarjal z njim.
Ureditev angleških dolgov v USA, ki izvirajo še iz svetovne vojne, bi rada dosegla angleška vlada tako, da bi ji Amerika dovolila dolg razdeliti na 50 letnih letnih obrokov.
Za častne doktorje atenskega vseučilišča so
ob 100 letnici te znanstvene ustanove proglasili veliko evropskih in ameriških učenjakov. Med njimi sta tudi dr. Dimitrijevič, profesor pravoslavnega bogoslovja na univerzi v Belgradu ter profesor filozofije Anastasijevič.
Za novega belgijskega pravosodnega ministra
bo imenovan voditelj belgijske liberalne stranke Victor de la Ley.
Voditelja madjarske desničarske stranke »Narodna volja«, polkovnika Salaszyja so izpustili.
Večerjo na čast predsedniku dr. BeneSu je priredil naš poslanik v Pragi dr. Protič. Večerje so se poleg predsednika in njegove soproge udeležili še predsednik čsr. vlade dr. Hodža, več ministrov, načelnik generalnega štaba in novi praški župan dr. Zenkl.
Romunski princ Nikolaj, s civilnim imenom Nikolaj Brana, je danes z letalom odpotoval iz Bukarešte čez Jugoslavijo v Florenzo.
Sestanek skandinavskih zunanjih ministrov se
je začel danes v Helsinkih z uradnim sprejemom pri predsedniku finske republike.
Največja nevarnost za kulturo je oboroževanje, tako je izjavil predsednik USA Roosevelt ter dejal, da bi si morale druge države vzeti za gled USA, ki izda sorazmerno zelo malo za oboroževanje.
S seje zbornice za TOI
Ljubljana, 21. aprila.
Že včeraj smo zasledovali v »Slovenskem domu« potek plenarne seje Zbornice za TOI, v kolikor nismo morali prej zaključiti našega lista. Danes podajamo najglavnejše točke nadaljnjega poteka te seje, med katerimi omenjamo tudi predlog g. Ogrina, da se sestavi nov pravilnik Zavoda Jia pospeševanje trgovine. Namen novega poslovnika je, da zagotovi obrtnemu odseku svobodo razpolaganje s sredstvi tega sklada v obrtno pospeševalne namene. V širšo upravo naj bi po tem predlogu prišli vsi člani obrtnega odseka ter po en član ostalih odsekov s posvetovalnim glasom. Predlog zaenkrat še ni bil sprejet ter se bo o njem govorilo še na prihodnji seji.
Soglasno pa je bil nato po daljšem razgovoru sprejet predlog o dopolnilu pristojbenika za zbornične takse. V roku štirih mesecev se mora tudi vrniti taksa vsem onim prosilcem, katerih prošnje za dovolilo so bile odbite.
Na predlog g. Ogrina naj hi se tudi uredilo vprašanje prehoda delavstva v samostojne, obrtniško poklice. Letno preide iz vrst zavarovanih delavcav v obrti okoli 2000 k samostojnemu izvrševanju obrta in tako ostane pri delavskem zavarovanju letno okoli 2.5% vseh vplačanih rentnih prispevkov, dočim ostanejo oni, ki so leta in leta plačevali, brez starostne rente. Zato je potrebno, da se novelira zakon o zavarovanju delavcev in omogoči, da se vplačani prispevki za starostno zavarovanje delavstva v primeru prehoda zavarovancev v samostojni obrtni poklic po odbitju režijskih stroškov zbirajo v plodonosno naložen sklad. Čim se uvede zavarovanje samostojnih obrtnikov po obrtnem zakonu, se ta sklad izroči pristojni obrtniški krajevni zavarovalnici. Izda naj se nemudoma uredba o zavarovanju obrtništva, in sicer naj se uvede najprej obvezno zavarovanje pa primer onemoglosti, starosti in smrti, ostale panoge pa postopno. To se naj izvede po načelu čim širše samostojnosti posameznih zavarovalnih institucij jkj okoliših posameznih zbornic. Obrtni odsek je že sklenil to in votiral 10.000 Din, da se prične študirati osnutek takega zavarovanja. V ta odbor, ki naj bi to delal, naj pridejo gg. Kavka, Rebek in Ogrin. Predlog g. Ogrina je zbornica z odobravanjem vzela na znanje.
Banovinske trošarine in prometni davek
Prav zanimivo poročilo pa je podal g. Senčar
o	tem, koliko banovinskih trošarin in davka na poslovni promet plačamo pri nas. Strokovnjaki cenijo, da je bilo od 1. aprila 1936 do 31. jan. 1936
Svojo vinsko klet zažgala
Celje, 20. aprila.
V	»Slovenskem domu«, dne 7. aprila smo poročali, da se je vršila pred okrožnim sodiščem razprava proti zakoncema Blasina Jerneju, posestniku iz Žetal in njegovi ženi Blasina Ani, ki sta bila obtožna, da sta zažgala 23. dečmbra zvečr svojo vin-eko klet z namero, da bi dobila zavarovalnino, ker sta potrebovala denar, kleti pa nista neobhodno potrebovala. Razprava je bila takrat preložena na današnji dan, da so s« zaslišale še nekatere priče.
Oba obtoženca sta dejanje zanikala. Priča T. Miha pa je izpovedal, da je videl zvečer v mesečini iti obdolienko v smeri proti njeni vinski kleti m da je nesla s seboj žerjavico, zaradi česar je poatal pozoren, dokler ni izbruhnil požar. Takoj je tekel h kleti, kamor so prihiteli tudi sosedje, Blatnikovih pa ni nikogar videl. Na to izpoved je obtoženka priznala, da je povzročila izbruh ognja iz malomarnosti, oziroma iz nerodnosti s tem, da je prišla s 6večo preblizu slame. Sodišče je ta njen zagovor ovrglo, češ zakaj je imela s seboj žerjavico, razen tega pa še žepno svetilko in je spoznalo Blasnikovo krivo požiga in jo obsodilo na štiri mesece strogega zapora in 300 Din denarne kazni ter na dveletno izgubo častnih pravic.
| pobranih nič manj kot okoli 12 milijonov Din banovinske trošarine, kljub temu, da je v proračunu postavljen znesek 5,580.000 Din. Tako sc vidi, da naša banovina prispeva letno težke milijone na trošarinah — za druge banovine. Če se hoče deliti donos po številu prebivalstva, naj bi so delila po teni ključu le polovica, ostalo pa po tem, kolik^ kakšna banovina plača.
Še krivičnejšu je razdelitev davka na poslovni promet. V naši banovini so davčne uprave od-premilc Drž. hipotekarni banki od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937 13,976.687 Din. Ceni se nadalje, da je glavna carinska blagajna oddala banki okoli
10	milij. Din za ta fond. Skupno je torej naša banovina plačala okoli 24. milij. Din, dobila je nazaj od 1. aprila 1936 do 31. jan. 1937 1.9 milij. Din, za celo leto 1936—1937 pa je proračunano 2.9 milij. dinarjev. Iz tega se vidi, kakšna so nesorazmerja pri donosu in vrnitvi tega davka za našo banovino. Sedanja razdelitev obeh dajatev povzroča, da mora _ naša banovina pobirati najvišje doklado v državi in tudi sicer obremenjevati prebivalstvo izdatneje kot druge banovine. Potrebno je to v bodoče preprečiti in omogočiti predloge, da rc to krivično nesorazmerje odpravi in se porazdeli pri nas nabrani denar tako, kakor to zahtevajo interesi našo banovine.
Izpremenjena smer avtobusne vožnje Pgu;>Haloze
Da 6e omogoči potnikom, ki so dospeli v Ptuj zjutraj po najkrajši poti, tudi povrate-k po najikraj-ši poti, bo obratoval poštni avtobus na krožni progi Ptuj-Haloze-Ptuj počenči s 25. aprilom 1937 takole:
A. Ob lihih dnevih (to je 1.. 3., 5., 7. itd.)
a) Pri prvi vožnji:
Ptuj — Sv. Vid — Sv. Andraž — Sv. Barbara
— Sv. Marko ■— Ptuj;
b) Pri drugi vožnji: .
Ptuj — Sv. Mamko — Sv. Barbara — Sv. Andraž — Sv. Vid — Ptuj.
B. Ob sodih dnevih (to je 2., 4., 6., 8. itd.)
a) Pri prvi vožnji:
Ptuij — Sv. Marko — Sv. Barbara — Sv. Andraž — Sv. Vid — Ptuj.
b) Piri drugi vožnji:
Ptuj — Sv. Vid — Sv. Andraž — Sv. Barbara
— Sv. Marko — Ptuj;
Neizpremenjen ostane vozni red glede časa prihoda in odhoda na posameznih postajah (izpre-memba je torej nastala samo v smereh voženj).
Z 22. majem 1937 se bo uvedla za nedelje in praznike še III. redna vožnja v Haloze v smeri Ptuj — Sv. Marko — Sv. Barbara — Sv. Andraž — Sv. Vid — Ptuj z odhodom iz Ptuja ob 18.25 in s povratkom v Ptuj ob 20.20 (zveza k vlakom in od vlakov Maribor, Ljubljana).
Usodno zlato Kalifornije. Boji in romantika divjega zapada. — Film pustolovnih podvigov legendarnega
ROBIN HOOD EL DORADA
V	glavni vlogi
WARNER BAXTER ANN LOR1NG Režija William A. Wellmann Premiera danes
v KINU MATICI
Tržaški svedrovci - za rdeči
Madrid
Ljubljana, 21. aprila.
Trije tržaški svedrovci, strokovnjaki za vrtanje velikih in težkih blagajn, so se lani po božiču sestala v Trstu, tam v tistih zatohlih beznicah starega mesta. Politizrali so in rešetali situacijo v Španiji. Glavar svedrovcev Ivan Škapin je tovarišema pripovedoval svoje čedne dogodivščine na abesinski fronti, kako lahko premeten človek pride do bogatega plena, če ima za ta posel urne roke in bistro
famet. Sprožil je idejo, da bi bilo dobro oditi V panijo na pomoč rdečim, kajti tam se jim bo nudila ugodna prilika, da si brez vsake kontrole in z lahkoto nagrmadijo mnogo dragocenih stvari in denarja. Samo znati je treba! Vsi trije so se navdušili za Madrid Toda, kako priti tja? Načrt: Najprej čez mejo v Jugoslavijo. Tam v Ljubljani izvršimo kak večji vlom ali pa kje na deželi pri kakem bogatem kranjskem stricu. Odpotovali so pod Skapinovim vestnim vodstvom. Škapinu in tovarišu Portelliju se je na novega leta dan posrečilo srečno prekoračiti mejo, tretjega, nekega »Crocija«, ki so ga v Trstu poznali tudi pod imenom »Pino«, pod katerim imenom pa se baje skriva neki kriminalen tip Korošec, doma baje iz okolice Zidanega mosta in ki je s seboj nosil vlomilno orodje »svinjsko nogo«, pa so naši obmejni organi prijeli in vrnili nazaj.
Škapin in Portelli sta pa včeraj prišla pred mali kazenski senat, da se zagovarjata zaradi zločina vlomne tatvine in poskušenega vloma.
»Sedaj pride na vrsto znani vlomilec Ivan Škapin! Kaj delate tu? Vas ne rabimo, ker pri nas samo kradete in praznite blagajne,« je pripomnil predsednik malega senata s. o. s. g. Rajko Lederhas, ko je uvajal glavno razpravo proti obema svedrovcema. In državni tožilec dr. Julij Fellaher je takoj vmes posegel: »V zadevi velikega vloma pri Bati si pridržujem obnovo kazenskega postopanja proti Škapinu.«
Razdrto gnezdo nevarnih
II
Ljubljana, 20. aprila.
Na policijo so v zadnjem času romale dan za dnem neštete pritožbe ljubljanskih meščanov zaradi tatvin in vlomov. Že takoj spočetka je bilo jasno, da mora biti na delu izurjena in dobro organizirana vlomilska tolpa, ki krade in vlamlja po ljubljanskih predmestjih na debelo.
Prav za prav sta bili dve vlomilski tolpi, ena v Mestnem logu, druga na Rožniku. Policijski organi so že dolgo sumili nekatere ljudi, ki na zunaj niti malo niso podobni vlomilcem. Pri nekem mesarskem pomočniku — brez posla kajpak
—	so policisti že dvakrat napravili preiskavo, toda vedno brez uspeha. Zdaj pa se je mlademu policijskemu agentu, ki si je zastavil nalogo, da mora na vsak način priti na sled tem vlomilcem, posrečilo po temeljitem opazovanju že prej osumljenih ljudi, ki jim pa niso mogli ničesar dokazati, tolpo razkrinkati.
Če je plašč prevelik
Dolgo je sledil gori omenjenemu mesarskemu pomočniku Alojziju E. Poznal ga je že od poprej, zato se mu je čudno zdelo, kje jemlje zadnje čase toliko denarja, da lahko v enem samem večeru zapravi kar po 300 Din in se več po raznih sumljivih lokalih. V soboto je detektiv opazil, da nosi E. čez roko dežni plašč. Plašč jo bil še nov in ni bil nič kaj podoben, da bi bil zanj umerjen. Sel je s stražnikom za mesarskim pomočnikom do njegovega stanovanja v Mestnem logu in potrkal pri njem na vrata. Vprašal ga je, kje je dobil ta dežni plašč. Lojze je sprva dejal, da je njegov. Detektiv mu je rekel, naj ga obleče. Ko ga je Lojze oblekel, se je izkazalo kljub temu, da ima zelo široka ramena, da je zanj vendarle prevelik. Zdaj se je Lojze pričel izgovarjati, da ga je kupil od neznanca za 30 Din in da ga je pravkar mislil nesti v popravilo. Toda ves izgovor mu ni nič pomagal, ker je detektiv v njegovem stanovanju opazil neke sumljive predmete, ki vsekakor niso mogli biti njegovi. E. je bil takoj aretiran.
„Sai v*ditef da je samo staro železo"
Toda preiskave s tem še ni bilo konec. Kljub vsemu obtežilnemu gradivu, ki ga jc detektiv našel v Lojzetovem stanovanju, um vseeno še ni
v Mestnem logu lIVllilIV in na Rožniku
bilo mogoče dokazati krivde. Detektiv* je slutil, da je moral imeti še nekaj pomagačev, kajti vseh prijavljenih tatvin b tem, kar so našli pri Lojzetu, vendarle ni bilo mogoče pojasniti. Ker je imel prve dokazilne nfTi v rokah, jo začel povpraševati pri ljudeh, ki so stanovali v bližini Lojzetovega stanovanja. Nekateri so ga videli, kako je pozno ponoči hodil v. družbi še enega človeka daleč, tja v Mestni log. Detektiv je šel za sledom in prišel do majhne hišice. Spodaj je stanoval gospodar, zgoraj pa je imel svojo podstrešno sobico star berač Valentin V. Detektiv je šel k njemu in takoj spočetka ostro nastopil. Dejal je beraču, naj kar lepo pove, kje ima skrite stvari, ker je njegov tovariš Lojze že vse skupaj izdal. Berač se je pričel od strahu tresti in je obotavljajoč se pokazal na neke predmete, ki so bili razmetani po sobici. Detektiv pa je še silil vanj, ker je slutil, da to ne more biti vse. Preiskal je vso hišo in nazadnje šel na vrt. Tam je bila majhna uta, ki je bila od vseh strani zadelana z drvmi, tako da se je zdelo, kakor da je nihče ne uporablja. Rekel je beraču, naj mu jo odpre. Ta se je sprva obotavljal, potem pa je le odprl. Detektiv 'je stopil noter in zagledal samo staro železo. Berač je zagodrnjal: ^Saj vidite, da ni drugega kot staro železo!« Toda detektiv se ni dal ugnati in je ukazal, naj znosijo železo ven. Zgodilo se je in detektiv skoraj svojim očem ni mogel verjeti, kar je zagledal. Bilo je pravo skladišče najrazličnejšega blaga. Policija je morala kasneje kar s tovornim avtomobilom ponj. Vse križem so ležale buteljke vina, likerji, olja, sladkor in druga živila (samo masti je bilo 200 kg ter vse polno najrazličnejših stvari.
Berač je bil ogleduh za vlomilce, ker je oprezoval ob svojem beračenju po hišah, kje bi se dalo kaj dobrega izmakniti. Bil pa je tudi posredovalec med vlomilsko tolpo, ki je imela svoje taborišče pri njem v Mestnem logu, in šc drugo tolpo, ki je imela svoje zatočišče na Rožniku. Policija je doslej aretirala že omenjenega mesarskega pomočnika Alojzija E., ki je doma z Dolenjskega, berača Valentina V., po rodu Primorca, in pri njem stanujočega "ključavničarja brez posla Alojzija L., ki je tudi iz Julijske Krajine. Išče pa še nekega R. in njegovega tovariša, ki sta pobegnila v gozdove, kjer ju bo težko najti.
Ljubljančani pa si bodo za nekaj časa oddahnili, dokler se ne bo spet sestavila taka lepa družbica, saj se ne manjka takih tičev v deželi,
Atlet in gfavar svcdrovcev
Ivan Škapin je bil 12. VII. 1902 rojen v Ljubljani. Po starših je pristojen v Vipavo in je italijanski državljan. Večjidel, kadar je na svobodi, se zadržuje v tržaškem starem mestu. Je pravi atlet po postavi. Širokih prsi, krepkih mišic, srednje postave, elegantno opravljen. Njegov obraz ima nekaj marcijalično-brutafnega na seb:. Oči mu iskre kot levu, ki išče svoj plen. Ljubljansko sodišče je imelo z njim že mnogo posla, prav tako ljubljanska policija, pri kateri je zaznamovan tudi kot nasilen človek, pred katerim je treba biti zela previden, kajti v svojo obrambo rabi talcoj revolver. Kmalu po vojni se je Škapin seznanil s kriminalom. Večkrat je bil že pred nekdanjo poroto obsojen zaradi drznih vlomov na večletne ječe. Doslej je presedel po Jiubljanskih in mariborskih ječah vsega 13 in pol leta, torej dobro tretjino svojega življenja. Pred 15 leti je bil obsojen z večjo vlomilsko tolpo na 6 let težke ječe. Zadnja kazen je bila leta 1931 izrečena na 2 leti in 6 mesecev robije. Takrat je sodišče izreklo proti Škapinu tudi izgon '7. naše države za večne čase. Po prestani kazni je bil odgnan v ltaliio, Tam so ga pobrali k vojakom in je bil poslan v Abesinijo.
Njego pajdaš je na videz nedolžnejši človek. Kornelij Portelli je bil 19. julija 1908 rojen v Rudi (Rezija), pokrajina Videm, Italija. Po poklicu je »konjski trener«. Iz Trsta je nameraval oditi, kakor sam pravi, preko naše države in Avstrije v Francijo. Bežal je iz Trsta samo »zaradi politike«. Treba je vpoštevati, da nazivljajo pravd tržaški svedrovci svoje drzne vlomilske podvige »oo':iične akcije« in če kdo takega tipa vpraša, zak%j je odpotoval v inozemstvo, vedno pravi kratko '»Per la politica«.
Svedrovec Škapin osumljen velikih vlomov
Leta 1934 je bila poleti n? vrtana blagajna tvrdke Bata v Šelenburgovi ulici. V’omil;i so odnesli oleeli 34.000 din gotovine. Tega vloma je bil osumljen med drugimi tudi Škapin. Presedel je v preiskovalnem zaporu ljubljanskega okrožnega sodišča dobre 4 mesece, naposled je bilo zaradi pomanjkanja dokazov proti njemu ustavljeno postopanje in on puščen na svobodo. Sedaj ima državni tožilec proti Škapinu v tej zadevi zbrano novo gradivo in bo predlagal obnovo kazenskega postopanja za ta vlom. Dalje je Škapin osumljen, da ima na vesti kot vodja in organizator veliki vlom na Vrhniki, ko so vlomilci lani poleti navrtali železne blagajno lesnega trgovca Stanka Kunstlja in mu odnesli okoli 80000 din. Škapina so dalje sumili, da je sodeloval 1. junija 1932 pri vlomu v okrožno sodišče novomeško, dalje 12. julija 1933 pri vlomu v kmetijsko šolo na Grmu in naposled 14. septembra 1933 pri vlomu v okrajno načelstvo novomeško. Pri teh vlomih pa ni bil udeležen, ker se je izkazalo, da je takrat ždel za železnimi križi mariborske kaznilnice.
Obtožena dveh manjših vlomov
Ko sta januarja letos Škapin in Porteli prispela v Ljubljano, sta prvo noč prebila pri Skapinovi ljubici Albini, a se nista čutila varna, zato sta se zatekla v Štepanjo vas, kjer sta si poiskala samoten kozolec za svoje skrivališče. Po dnevi sta spala. Ponoči sta hodila okrog in skala primeren plen. Škapin je tovarišu razodel: »Tiho bodiva! Ko bi me policija izvohala, pet let mi ne fali ričeta«.
Ponoči od 5. na 6. januarja letos je bilo vlom. Ijeno v Zaninovičevo gostilno v Mostah. Plen je bil: velika zaloga sardin, 5 kg sira, cigarete in steklenica hruševca. Gostilničar je imel do 344 din škode. Ponoči 7. januarja pa je bilo skozi okno vlomlieno v delavnico čevljarskega mojstra Jeršeta na Tyrševi cesti 37, Vlomilca sta se plena že razveselila, kajti v roke bi jima padlo 2000 din gotovine, mnogo čevljev in usnja v vrednosti 3600 din. Gospodar pa je začutil ponoči ropot in še pravočasno prepodil oba vlomilca. Kmalu nato je policija aretirala Škapina in Portelliju. Obeh teh zločinov sta bila sedaj obtožena omenjena svedrovca.
Oba sta vlom pri Zaninoviču odločno zanikala, češ da sploh ne vesta, kje da so Moste in da gostilničarja nikdar v svojem življenju nista videla. Priznata pa, da sta odšla iz Trsta opremljena z vlomilskim orodjem. Poskušen vlom pri Jeršetu pa sta indirektno priznala.
Predsednik Škapinu: »Pravite, da ste bili v Abesiniji. Kdo naj vam verjame? Zakaj ste zapustili Trst in s kom?«
Škapin ležerno: »Da, bil sem v Abesiniji. Pozneje sem se vrnil v Trst in sem se tu spoznal s Portellijem in »Pino«. Z njima sem nameraval oditi najprej v Jugoslavijo, nato v Francijo in Španijo.«
Proslava 60 letnice pisatelja Šorlija
Maribor, 20. aprila. Vsa mariborska javnost, vse kulturne in narodne organizacije širom naše domovine so sodelovale pri proslavi 60 letnice slovenskega pisatelja dr. Iva Šorlija, ki se je vršila sinoči v narodnem gledališču. Proslavo je priredil Klub mariborskih umetnikov. Mariborsko gledališče že dolgo časa ni nudilo tako slavnostnega izraza, kakor sinoči in malo je tudi slovenskih mož, katerih življenjski jubilej bi se bil obhajal s toliko prisrčnostjo, kakor se je sinočnji Šorlijev večer. Uvodno besedo k proslavi je v imenu Kluba mariborskih umetnikov izpregovoril dr. Šnuderl, ki je plodovitemu umetniku čestital k 65 letnemu življenjskemu prazniku in prebral vso neštevilne čestitke, ki so jih poslali vidni možje prosvetne in narodne organizacije. Za njim je nastopil znani naš književni kritik prof. Fran Koblar- iz Ljubljane. S klenimi besedami je izoblikoval pred po-slušalci Šorlijev umetniški lik, začrtal njegovo pot v slovenski literaturi in označil častno mesto, ki mu gre v vrsti slovenskih umetnikov. Elvira Kraljeva in Peter Malec sta nastopila z recitacijami šorlijevih del, Igličeva in Sancin pa sta zapela pesmi in operne arije, ki jih je slavljenec kot znan prevajalec naše operne literature prevedel v slovenščino. V Malčevi režiji so nato izvajali igralci narodnega gledališča dva Šorlijeva skeča, ki sta značilna za Šorlijev humor. Ob koncu se je jubilant v iskrenih besedah zahvalil, ki so mu pripravili tako lep večer in s šegavo besedo prisotnim podal svoje misli o svoji preteklosti in bodočnosti. Po proslavi se je v mali dvorani Kazine vršil^družabni večer, ki je v veselem razpoloženju združil vse Sorlijeve prijatelje.
Ljublianica počasi narašča
Ljubljana, 21. aprila. .Včeraj smo omenili, kako deževna doba je
ar V	l 4(?, dneIl’ ko ie nastopil tako zvani
režim 40 mučenikov. Se vedno dežuje. Vse vremenske napovedi so danes močno pesimistične in soglašajo v tem, da ni pričakovati v krajšem času kake boljše izpremembe. Povsod v naših krajih je močno oblačno in deževno. Snoči se je nekoliko zjasnilo. Davi je najprej zavladala visoka megla, nato pa je ponovno začelo deževati.
Ogromne množine vode, ki prihajajo iz planinske kotline po podzemskih vodnih strugah v Ljubljanico, so poleg deževja na Barju povzročile naraščanja Ljubljanice in njenih pritokov. Pri Bevkah so travniki in njive daleč naokrog pod vodo. Isto je pri Vnanji gorici okoli železniškega mostu čez Ljubljanico. Pri Lipah je situacija kritična. Tudi pri Črni vasi se je Ljubljanica že razlila čez bregove. Po jutranjih poročilih pa za enkrat ni nevarnosti kake katastrofalne povodnji. Deževno vreme pa je izredno zavrlo pomladanska dela na Batvju, pa tudi celo po visokih ravninah. Zemlja na Barju je prenamočena. Prehod po nekaterih njivah je zato popolnoma nemogoč in takoj je moralo bili tudi oranje njiv odloženo za več dni. Letos mnogi kmetje ne bodo mogli dati krpmpjrn ja v zemljo pred sv. Jurijem, ko je bil laninfcimife pir zasajen že prve dni aprila. Sploh so na..Barju, vsaka poljska dela nemogoča.
Ljubljanica je od včeraj do davi na Špici narasla za 11 cm. Še vedno počasi' narašča. Pri Fužinah je bilt) davi vodno stanje 4.78, včeraj 4.64 m, torej tudi v spodnjem toku Ljubljanica narašča. Sava je nasprotno še v mejah svoje struge. Nikjer ni hujše narasla in zato je izliv Ljubljanice, ki vali s seboj večje množine vode, še skoraj normalen. Pri Zalogu še ni nevarnosti za povodenj. Sava je le nekoliko narasla. Pri tacenskem mostu je bilo davi vodno stanje Save 2.50 m.
Cene krompirju padle
Ljubljana, 21. aprila.
Dovoz semenskega krompirja na Sv. Petra nasip, kjer se je danes razvil velik krompirjov semenj, je v tej sezoni dosegel rekord. Vladala je na nasipu pravcata gneča voz, velikih in malih, kakor tudi prodajalcev in kupcev. Povpraševanju po lepem, prvovrstnem semenskem krompirju pa je danes nekoliko ponehalo. Na trgu je bilo do 9.) voz krompirja, katerega težo cenijo okoli 90.000 fcff- V soboto so se cene krompirju močno dvignile. Običajno so bile poprej cene od 0.90 do 0.95 Din, v soboto pa so se dvignile od 0.90 kar na 1.15 Din za kg. Danes pa so padle. Kmetje so skušali vzdržati cene na višini, a ni bilo mogoče. Kupovalci so plačevali krompir splošno po 0.85 do 0.95 Din, izredno lep zgodnji krompir pa jc bil še po 1 Din kg. Cene pa so šle že zgodaj dopoldne celo pod 0.80 na 0.75 Din. Od vseh krajev je bil semenski krompir pripeljan. Mnogi so vozove napregli celo včeraj zjutraj, da so prispeli v mesto pozno v noč.
Za vse flano Akademskega pevskega zbora
je udeležba pri pogrebu pokojne Terezije Kolarjeve, matere našega tovariša Milana Kolarja — dolžnost. Zberemo se danes, ob četrt na tri popoldne pri hiši žalosti, Ažbetova ulica 28. Odbor.
Predsednik: »Rekli ste tudi v preiskavi, da ste hoteli iti na pomoč rdečim v Španijo,«
Državni tožilec: »Zakaj niste ostali v Abesiniji? Tam bi bilo lepo za vas!«
Škapin: »Sem bil ranjen v nogo.«
Velik streh pred Škapinom
Ljubljanska policija je bila kmalu obveščena, da je prišel sloviti Škapin zopet čez mejo na nedovoljen obisk v Ljubljano. Previdno ga je zasledovala. Kriminalni oddelek je odredil posebne nadzorne straže zanj Detektivi so tudi izvedeli, da je Škapin oborožen z najboljšim brovvningom in da ima v njem vedno več nabojev, vedno pripravljen, da strela proti detektivom, ki bi ga hoteli prijeti. Imeli so celo strah pred njim. Na periferiji so ga naposled 8. januarja prijeli. Bila je kritična situacija. Eden kriminalnih organov je hitro nameril re* vo.. Proti Škapinu in ga ustrelil v nogo. Tudi na policiji je pravil Škapin, da je nameraval oditi po velikem vlomu v Španijo rdečim na pomoč.
Po izčrpanem dokaznem postopanju in drugih formalnostih je bila izrečena sodba: Ivan Škapin zaradi poskušenega vloma in prepovedanega povratka na 3 leta in 10 dni robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Pri sodbi se je Škapin kar tresel. Njegov pajdaš Portelli pa zaradi poskušenega vloma na 10 mesecev strogega zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti in v izgon iz naše države za vedno. Oba pa sta bila oproščena glede vloma pri Zaninoviču.
Kulturni koledar
Janko Leban
21. aprila 1855 se je rodil v Kanalu pisatelj in glasbenik Janko Leban. Učiteljišče je študiral v Goriei in Kopru. Kot učitelj je služboval po raznih krajih, dokler ni bil leta 1911. predčasno upokojen. Uinrl je 18. febr. 1932 v Kandiji pri Novem mestu. Od prve zbirke mladega študenta (Pesni in povesti na poskušnjo, Gorica 1871) pa vse do pozne starosti je marljivo literarno deloval. Pisal je v vse slovenske liste. Njegove pesmi imajo poučno tendenco in so brez notranje sile. Prevedel in prikrojil je več stvari za mladino, ki jih je izdajal v samostojnih knjigah. Napisal je tudi več strokovno pedagoških člankov: Materin jezik v ljudski šoli, O pravopisju v slov. ljudski šoli itd. Janko Leban pa je bil tudi prijeten skladatelj. Posebno njegove cerkvene pesmi je kritika ugodno sprejela.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 21. aprila: Anzelm.
Četrtek, 22. aprila: Soter.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič.
Drama: Simfonija 1937.
Opera: Plamen. Premierski abonma.
Kino Union: Kreutzerjeva sonata.
Kino Sloga: Kraljestvo smeha.
Kino Matica: Robin Hood El Dorada.
Sin ustrelil očeta, ker je pripeljal tujo
ženo v hišo...
Pretresljiva družinska tragedija pred sodniki
* K IN
UNION
Danes poslednllč’
Krentzerieva sonata
Lil Dagover	Peter	Petersen
TEI.
27-30
SLOGA
Premiera vesele operete
Kraljestvo smeha
Stane Laurel	Oliver	Hardj
TEI.
21-24
MATICA
Premiera!
Film pustotovntli podv gov legendarnega
RODIN HOOD EL DORADA
Warner uazter
Ann Loring
{pAjejdAbasoz. cr&■ 16.,19.l5A-t 21.15.uAa
Predavanje o mednarodni razstavi v Parizu I. 1937 o turizmu v Franciji. O. Jean Bourgoin, ravnatelj- lista »Echo de Belgrade« in generalni tajnik centralnega propagandnega odbora belgrajekega za rtffeHtfhrbdno razstavo v Parizu leta 1937, bo imel predavanje o razstavi in o turizmu v Franciji v dvorani »Delavske zbornice« na Miklošičevi cesti
prihodnji četrtek, 22. aprila ob 20. — G. Bourgoin bo govoril v francoskem jeziku. Opozarjamo občinstvo na to predavanje, ki bo posebnega pomena za
tiste, ki nameravajo poseliti razstavo.
Slalom klub 34. — Tekmovalci! Današnji sestanek odpade, pač pa bo zadnji 6estanek v tej 6ezoni danes teden ob 19. Radi važnosti polnoštevilno!
Vstopnice za cerkveni koncert, ki ga v prid cerkvi 6v. Terezike na Kodeljevem 'priredi mladinski pevski zbor salezijanskih gojencev in bogoslovcev z Rakovnika v nedeljo, 25. aprila ob 8 zvečer v župni cerkvi sv. Petra, se dobe v predprodaji v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem in v prodajalni Ničman v Kopitarjevi ulici.
Naraščaj Rdečega križa ljubljanskih šol nastopi prihodnjo nedeljo v veliki filharmonični dvorani. Ob pol 11 dopoldne se bo začela akademija, katere program bo zelo zanimiv.
Iz bogatega sporeda, ki nam ga bo nudil v petek na svojem koncertu francoski pianist Gilles Guilbert posebno opozarjamo na dve Lisztovi legendi, ki jih že dolgo časa nismo slišali na naših koncertih. Ena legenda ima naslov Sv. Frančišek Asiški — Ptičia pridiga, druga pa Sv. Frančišek Pavlanski — Hoja po morju. Liszt sam najodličnejši pianist svojega časa je znal pisati za klavir tako kakor malokdo. Poleg tega so na sporedu še Rameau, Brahms, Debussy, Albeniz in Musorgski. 'Koncert' bo v petek, 23. t. m. ob 20 v mali filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni.
Trije naši koncertanti, gospa Milena Verbič-Štrukljeva (mezzosopran), pianist Pavel Šivic in konservatonstka gospa Marta Osterc-Valjalo iz šole prof Ravnika bodo izvajali v penedeljek, dne 26 t m. v mali filharmonični dvorani koncert pretežno poliske moderne glasbe. Na sporedu je za-slopan tudi en argentinski skladatelj. Da spoznamo novejšo glasbo bratskega poljskega naroda, že danes prav posebno opozarjamo_ na to prireditev, za katero se dobe vstopnice v knugarm Glasb. Matice.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani namerava s 1. maiem letos vzeti v najem 10 do 12 svetlih in zračnih prostorov, in sicer polovico večjih in polovico manjših, v skupni izmeri ca. 200 m2. V poštev pridejo le poslopja v središču mesta in prostori do največ II- nadstropja. Natančnejša pojasnila se dobe v banski ,palači na B1eiweisovi cesti 10, soba št. 49, pritličje. — Kr. banska uprava dravske banovine. _	, .
G. Drenovec Lujo proslavi 25 letni iubilei svojega oderskega dela v novi češki opereti »Loizka«, ki bo v soboto, dne 1. maia v opernem gledališču. Vstopnice bodo v predprodaji od torka, 20. t. m. dalje ori operni blagajni.
»Pedagoško društvo v Ljubljani« je priredilo v dneh od 5. do 10. aorila vzgojne večere za starše, ki so se vršili na VI. deški osnovni šoli v Spod. šiški. Tečaja se je udeleževalo okoli 100 staršev-zlasti mater, ki so hodile z veliko vnemo in e toplim zanimaoiem poslušat večer za večerom predavanja
o	telesnem in duševnem razvoju otrok, o njih govornih napakah in težkočah o pravilni vzgoji in
o	bodočnosti naše mladine ter o njenem uspevanju v šoli. Po predavanjih so se razvijali živahni razgovori. v katerih so starši razkrivali svoje vzgojne skrbi in veliko odgovorno ljubezen do lastnega naraščaja. Tečaj je imel popoln uspeh in je pokazal kako zelo težiio rodbino in dom živi pedagoški problemi in skrb za zdravo rast mladine, edairoško društvo bo jarirejalo podobne točaje tudi v bodoče.
MuMhnsko gledališče
DRAMA if«'ek ob ostnlb Sreda, 21. aprila: »Simfonija 1937«, Red Sreda.
E
Maribor, 20. aprila.
V	družini posestnika Ivana Ž. v Žerovincih pri Ljutomeru se je odigrala letos v začetku februarja pretresljiva družinska tragedija, ki je imela danes svoj zadnji odmev na okrožnem sodišču v Mariboru. Posetnik Ivan Ž. v Žerovincih je bil imovit človek, ki je posedoval okrog 35 oralov zemlje ter je živel v lepi zakonski harmoniji z ženo Antonijo in štirimi otroci, od katerih je najstarejši sin letos dosegel 17 let. Nenadoma se je ta družinska sreča zrušila po krivdi hišnega gospodarja. Usodno je bilo zanj znanstvo z Ivano Zrnec, s katero je navezal razmerje. Od tega časa je nastal v njegovi družini nepremostljiv razdor in življenje se je spremenilo za njegove svojce v pravcati pekel. Mož je začel vabiti Zrnčevo na svoj dom in nazadnje se je povsem naselila pri njem. Zakonsko ženo je mož ^pognal iz spalnice in njeno mesto je zavzela priležnica. Domače je začel popolnoma zanemarjati in naravnost sovražiti, v vsakem njihovem dejanju je videl samo kljubovanje in nasprotovanje. Pretepal in zlostavljal jih je, grozil jim, da bo vse postreljal, dasi se mu zaradi njegove nasilne narave nihče od domačih ni upal sploh upirati. Pač pa jo izgubljal ugled v soseščini, kar ga je posebno bolelo, pa je zaradi tega svojo družino še bolj zasovražil. Največja trpinka je bila njegova - žena, ki je včasih sredi noči morala bežati od hiše, vsa pretepena, ter iskati zavetja pri sosedih. Nekajkrat je za svojo ženo in
Krvav obračun med sosedoma
Celje, 20. aprila.
Danes dopoldne se je vršila na celjskem okrožnem sodišču razpirava proti Burgerju Francu, 31 letnemu delavcu iz Žlaborja pri Mozirju, ki je bil že predkaznovan. Burger je namreč 7. marca letos pri medsebojnem prerekanju trikrat zabodel Mohorka Martina in mu prizadejal težke poškodbe, da je bilo poškodovančevo življenje v nevarnosti.
Med družinami obdolženca in poškodovanega Mohorka je vladalo že dalje časa nesoglasje in prepir. 7. marca je šla okrog 17 žena Mohorkova od svojega doma s škafom po vodo k studencu. Nekako na križišču pota k studencu je srečala obdolženca, s katerim sta se začela hudo prerekati. Sin Mohorkove je slišal prepir, zato je skočil po očeta, ki je pravkar sekal desko. Z desko v roki je šel Mohorko na kraj prepira in udaril z njo Burgerja, nakar sta se začela prerivati. Nepričakovano pa je Burger potegnil iz žepa nož in ga sunil najprej v desno ramo, takoj za tem pa v levo, kjer mu je prerezal mišice. Poškodovani Mohorko je zbežal, obdolženec pa za njim in ga v teku še enkrat sunil z nožem, kmalu zatem pa se je poškodovani onesvestil. Ko je obdolženi Burger že z nožem poškodoval Mohorka, je pritekel k očetu Mohorkov 10 letni sin ter mu prožil sekiro rekoč: »Ata, nate sekiro, da se boste branili, da vas ne bo zaklal.«
Obdolženec se je zagovarjal, da ga je Mohorko udaril z desko, on ga je udaril zatem z roko okrog ušes, nato ga je Mohorko zgrabil za ovratnik, radi česar je segel po žepni nož in zabodel Mohorka. V tem hipu je pristopil Mohorkov sin s sekiro v rokah in jo prožil očetu rekoč, naj ga z njo ubije. Ko pa je Mohorko segel po sekiro, ga je v silobranu še dvakrat zabodel.
Sodišče je obsodilo Burgerja na 1 mesec zapora, razen tega mora plačati oskrbo poškodovanca v bolnišnici, njegov prevoz v bolnišnico in zdravnika, Burgerju pa izplačati za bolečine 400 din.
flLuksus-ekspres" na Zagrebškem velesejmu
Maribor, 19. aprila.
Izreden dogodek včerajšnjega Zagrebačkega Zbora je bil obisk modrega »luksus-ekspresa«, ki je polno zaseden pripeljal Mariborčane na ogled zbora in Zagreba. Ponosni voz je bil preko dneva razstavljen na Zboru. Vozilo, katero je v prvi vrsti namenjeno za daljša potovanja »Putnika« v tu- in inozemstvo, niso občudovali samo posetnik i Zbora, temveč tudi strokovnjaki, ki ga niso mogli prehvaliti. Na licu mesta je bila predbeležena cela vrsta naročil za udeležbo ob priliki prvega potovanja na Pariško razstavo. Lični ilustrirani prospekti »Putnikovih« potovanj v letu 1937 so bili v trenutku razgrabljeni. Tudi zvečer, pred odhodom elegantnega kolosa, so množice kar oblegale voz na Jelačičevem trgu in živahno pozdravljalo udeležence vožnje, želeč jim ugodno potovanje v Maribor. Za izvrstno kakovost vozila govori tudi dejstvo, da nihče od udeležencev tudi v najmanjši meri ni čutil nikako utrujenosti navzlic temu, da je stanje naših cest naravnost obupno in posebno odsek med Zagrebom in Krapino žo skoraj ne zasluži več naziva ceste.
Izlet v Po$ to'm ko ramo
Vožnja Itakek —Postojna —Rakek, kolektivni potni list in vstopnina v jamo (stara jama in nova rajska jama, prevoz z motorno podzemsko železnico) 50 Din; rezerviranje kosila stane 25 Din, do Rakeka si vsak nabavi nedeljsko povratno karto, ki stane na pr. iz Ljubljane do Rakeka in nazaj 21 Din. Otroci plačajo namesto 50 samo 30 dinurjev. Prijave sprejemajo: Tičar, Šelenburgova ulica; Goreč, Tyrševa cesta, in Združenje železniških uradnikov vsak torek in petek od 17—18 v pisarni, Ljubljana, Kolodvorska 43.
Četrtek, 22. aprila: »DR.« Red Četrtek Petek, 23. aprila: Zaprto.
OPERA
Začetek ob osmih
Sreda, 21 aprila: »Plamen« Premierski abonma. Četrtek, 22. aprila: »Pikova dama«. Red C.
Petek, 23. aprila ob 15: »Ero z onega sveta«. Dijaška pred6tava. Cene od 2 do 15 Din.
Mariborsko gledališče
Sreda, 21. aprila: Zaprto.
Četrtek, 22. aprila ob 20: »Koncert tria F. Brand-love«. Red B-Petek, 23. aprila: Zaprto.
Sobota, 24. aprila ob 20: »Dolarska princesa«. — Premiera.
Nedelja, 25. aprila ob 15: »Punčke žive«. Otroška predstava. Prireditev »Ženskega društva:. — Ob 20; »Dr,« Znižane cene,
Od tu in tam
za starejšim sinom celo streljal. Tako je nastajalo v družini nevarno vzdušje, ki je postajalo vedno bolj napeto ter je katastrofa vsak čas grozila. Ž. se je sam tega zavedal, pa je večkrat dejal sosedom, da tako ne more iti več dalje, da bo postreljal družino in sebe.
Dne 4. februarja t. 1. se je mož odpeljal po opravkih v Ljutomer. Domači so ga pričakovali šele ponoči, pa so izrabili priložnost ter popoldne obračunali z Zrnčevo, katero so pošteno pretepli.
V	tem pa se je že vrnil domov. Domači so se razbežali in se poskrili, on pa je vzel lovsko puško, jo nabil ter se postavil na prag na prežo, v nameri, da ustreli vsakega, ki ga bo videl. Takrat se je njegov 17 letni in Ivan priplazil za oglom, zagledal očeta na pragu s puško ter naglo zagrabil za cev orožja in ga očetu iz rok izvil. Med ruvanjem je oče padel, sin pa je iz neposredne bližine sprožil vanj obe cevi. Oba strela sta zadela, eden v vrat, drugi v prsi ter je bil nesrečnež na mestu mrtev. Sin je vrgel puško iz rok ter odšel na orožniško postajo, kjer je prijavil svoje dejanje.
Danes se je 17 letni mladenič zagovarjal pred sodniki mariborskega malega senata zaradi uboja očeta. Državni pravilnik je v svojem govoru sam prosil sodnike za milo kazen. Sin je bil obsojen na 2 leti strogega zapora. Če bi bilo slučajno prišlo do usodnega dejanja 20 dni prej, bi bil obsojen samo na 1 leto poboljševalnice, ker takrat še ne bi bil imel 17 let. Razprava je bila tajna.
Volfa do zmage
Niti znanje, niti talent in niti trening ne zadostujejo za zmago. Res je, ves telesni napor mora prenesti telo, toda duh je, ki mu ukazuje.
Neštetokrat opažamo pri športnikih, ki so pri tekmah in na treningih dosegali že prav lepe uspehe, da naenkrat povsem odpovedo. Teh primerov je nešteto in prav sedaj se izprašujemo, ko gledamo te porazne rezultate nedeljo za nedeljo, kaj je Ljubljani, da nikamor ne gre. Površni odgovori pravijo: danes je bil slab dan, moštvo ali atlet je in-disponiran. Toda taka opravičila so zares zelo površna. Za vsemi takimi izgovori tiči ena sama beseda: volja. V tej kratki besedici »hočem« leži ves smisel vsakega tekmovanja in sploh vsega športa.
Treba je hoteti! Z trdno in železno voljo je treba vzgajti sebe, svoje mišice in sklepe; s skrbnim delom se je treba truditi na treningih po cele ure, med tem ko se drugi zabavajo v veselih družbah. Pravi športnik se mora mnogokrat odreči mamljivim užitkom, ki jih nudi življen:e drugim. Ko pa pride do tekme, tedaj mora telo biti v popolni kondiciji in pripravljeno na slednji napor, da ga zdrži. K vsemu temu pa je potrebna tudi popolna duševna koncentracija. Tekmovalec mora vedeti za kaj gre in mora zato vse svoje misli podrediti enemu samemu cilju. Vse bistvo tekmovalca mora biti osredotočeno samo na zmago.
V	vsaki panogi športnega udejstvovanja pa pride ob tekmah gotov čas, ki mu pravimo mrtva točka. Tedaj se človeku upre v njem samem vse in popolnoma nerazumljivo se mu zazdi, da se tukaj zastonj trudi v potu svojega obraza in si misli koliko bi bilo prijetnejše stati ob ograji in gledati, kako se pote drugi. Ni tekmovalca, ki je kedaj zares tekmoval, da tega ne bi začutil. Vsak tekmovalec je to občutil na svoj način. Tekač na progi drugače, kot pa nogometaš na igrišču. Občutil je vsak in vsak je moral to kritično točko preboleti na svoj način.
športna vzgoja tekmovalca ni samo trening telesa in mišic ampak je predvsem vzgoja človekove volje, ki se pri pravem športniku ne javlja samo v rhunskih rezultatih, ampak v njegovem celotnem življenju. Tekmovalec in moštvo, ki hoče kaj doseči mora predvsem vedeti, kaj je volja, borbenost, zagrizenost in nepopustljivost ravno takrat, ko je ta kritična doba najhujša. Preboleti to točko — v kateri se trenutno nahaja tudi Ljubljana, kot se nam zdi — se pravi preboleti krizo. Kritična doba Ljubljane je že dovolj dolga in upajmo, da se nam bo v nedeljo predstavila kot moštvo, ki je krizo prebolelo.
Bodoče sprehajališče v Mariboru
Skoraj vsa sprehajališča v Mariboru so več ali manj prašna. Nova pešpot na desni strani Drave pa ni posebno vabljiva in je tudi razmeroma jnalo obiskana. Ko se mesto na vse strani tako živahno razširja in širi, bo treba misliti na zgraditev sprehajališča ob Dravi na levem bregu od državnega mostu do broda, ali pa vsaj do železniškega mostu. Zapreke se bodo dale razmeroma lahko odstraniti.
Ko se bo zgradila na prostoru med Bergovo hišo in dravskim mostom ob Glavnem trgu velika palača »Vzajemne zavarovalnice« in se bo dobilo novo pokrito stopnišče z Glavnega trga do Drave, bo podan prvi pogoj za ustanovitev keja na levem bregu Drave.
Misliti bo treba na odstranitev Bergove in Halbartove usnjarne (ki absolutno ne spadata več tu sem). Vse drugo, kar ovira ustanovitev keja proti železniškemu mostu, je manjša stvar.
Tu pridejo v poštev samo Se del vrta podžupana Zebota, kojiališče Kristian, bivše (opuščeno) Sternovo kopališče in prosta parcela mlinarja Lirzerja.
Mariborsko olepševalno društvo, Tujsko prometna zveza in razne druge slične korporacije, skupno z mestno občino so naprošene, da izdelajo projekt in proračun za tak moderni kej v Mariboru. Prebivalstvo bo ta projekt sprejelo z zado voljstvom in praznanjem na znanje.
Zadeva je izvršljiva, treba je le dobre volje, pa bo šlo.
i
Cene žitu
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor, ban,, srem., slav. 158—160, gornja bč. 160—162, gornja ban. 160 do 162, bč, ladja Begej 170—172, bč., ban., potiska šlep 170—172. Oves: bč.( srem., slav. 100—102. Rž: bč. 143—145. Ječmen: bč., srem. 63—64 kg 118 do 120, bč. sporaladni 67—68 kg 125—127, bar. spo-mladni 67.—68 kg 127.50—130. Koruza: bč. gar. kval. 90—92, srem. gar. kval. 91—93, bč. bela 2% 93—95. Moka bč. Og Ogg 255—265, 235—245, 215—235 195—205, 165—175, 112.50—115. Otrobi: bč., srem.
90—92. Fižol: bč. beli 230—240. Tendenca čvrsta Promet 17 vagonov.
Novi Sad. Pšenica; bč. potiska 168—170, bč. srem., slav. 159—161, ban. 157—161. Ječmen: bč., srem. 64 kg 120—122.50. Koruza: bč., srem. nova
91—93, ban. nova 90—92. Moka: bč„ ban, Og Ogg 245-255, 225-235, 205-225, 175-185, 145-155,
Včeraj so nehali sejati voditelji srbskega dela združene opozicije. Zemljoradnik Joca Jovanovič je dejal časnikarjem, da je vse v najboljšem redu. Vsa nadaljnja pojasnila da bo dal Miša Trifunovič.
Ko so ga časnikarji vprašali, kakšni so njihovi odnošaji z Zagrebom, je dejal, da se ni še nič I»okvarilo. Sporazumevali pa se bodo še dalje. Večdnevnim konferencam je prisostvoval tudi stari Aca Stanojevič.
Ljotičevo glasilo »Otadžbina« sc je zadnje čase pojavilo v velikem številu med hrvatskim in srbskim narodom na Hrvatskem. Vsi ga prejemajo brezplačno. I< temu pojavu je dal predsednik b. SDS Adam 1’ribičevič zanimivo izjavo, v kateri pravi: Prav te dni je bilo javljeno, da prejemajo naši fašisti denar od ene tujih držav. Lahko je pgtem njim brezplačno deliti časopise. Toda drago bi naš narod plačal to zastonjkarstvo, če bi poslušal tisto, kar ti časopisi, ki so plačani od tujine, uče. In tako je tudi z drugimi brezplačnimi časopisi. Izjava je toliko bolj zanimiva, ker je v zadnjem času ropotanje zaradi afere »Tehnične unije« že nekoliko potihnilo.
Dr. Maček je pred dnevi izključil iz svoje stranke dr. Ivana Cuzzia zaradi nediscipliniranosti in nedovoljenega dela v njegovem gibanju. Izključeni se pa seveda brani in pravi, da se v boju za cilje hrvatske narodne politike in pri obravnavanju življenjskih problemov hrvatskega naroda ne more nikdar pustili vezati od katerekoli stranke in njenih funkcionarjev.
Šest brezposelnih se je včeraj znašlo nenadno v plamenih na posestvu zagrebške univerze. Tamkaj je stalo gospodarsko jioslopje, v njem pa na-gromadena slama. Za brezdomce je bil to »Hotel Slama«. Vsi, ki niso imeli svoje strehe in postelje, so se zatekali semkaj. Uredili so kar celo naselje. Skozi sklade natlačene slame so si izkopali rove in v njih stanovali. Včeraj zjutraj pa je nenadoma začelo goreti. Preden so prihiteli gasilci, je bilo vse poslopje že v plamenih. Zaradi velike vročine pa niso mogli gasilci niti blizu. Preden pa so oni prišli, so iz gorečega poslopja skočili štirje mladeniči, ki so bili vsi opečeni. Vsi so bili mladi delavci, ki so prišli v Zagreb iskat dela in zaslužka. Ko so gasilci požar že omejili, so potegnili iz jiogorišča tudi že izgorelo truplo. Po pripovedovanju tistih, ki so se rešili, pa je zgorel še eden, vendar njegovega trupla niso mogli najti. Požar je nastal gotovo zaradi neprevidnosti brezdomcev. Najbrž je kdo odvrgel tlečo cigareto ali vžigalico.
Veliko povpraševanje po blagu povzroči dvig cen. Tega si želo zlasti naši kmetovalci in živinorejci. Cim je bila sklenjena pogodba z Italijo, so se Italijani začeli v vedno večjem številu pojavljati na živinskih sejmih. Pred dnevi je bil velik živinski sejem v Ivanič gradu na Hrvatskem. Zaradi slabega vremena so kmetje prignali na sejem manjše število živine. Prodali so je pa mnogo, predvsem pa konje. Skoro vse konje so Italijani pokupili. Cene so temu primerno tudi poskočile: žrebeta so prodajali po ‘2000 do 2800 din, konje pa po 3300 do 3900 din.
Finančni stražniki in lihotapci so se udarili v ponedeljek ponoči na jugoslovansko-madžnrski meji nad Čakovcem. Stražniki so namreč že prej1 zvedeli, da bosta dva najnevarnejša in najpod-jetnejša tihotapca prekoračila mejo. Zasnovali so zasedo in ju počakali. Res sta tihotapca prišla, obložena s težkimi tovori. Cim pa sta zagledala stražnike, sta pobegnila. Da bi zmedla sled za seboj, sta se vsedla na kolesa in zavila v gozd. Toda stražniki so jima bili takoj za petami in nazadnje tihotapca tudi obkolili. ' Ko sta tihotapca uvidela, da jima ni rešitve, sta se spustila v borbo. Pri tem sta pa le našla priliko in se izmuznila. Pustila pa sta vse blago. Stražniki so zaplenili 25 kilogramov saharina, 10.000 kamenčkov za vžigalnike, 300 vžigalnikov in mnogo igralnih kart. Vse skupaj je bilo vredno preko 200.000 dinarjev. Tihotapcev pa še niso dobili v roke.
Kri mora nazadnje teči, če se več fantov spusti v tekmo za enim dekletom. To se je zgodilo v vasi Belici pri Čakovcu. Več fantov se je zagledalo v lepo Anico, ona sama pa je obračala oči le za bogatim Fabijanom. V ponedeljek so bili vsi zaljubljeni kandidati v gostilni, kmalu pa se jim je pridružil tudi Fabijan. Zaradi Anice so fantje sklenili z njim obračunati. Zunaj so ga napadii, eden pa ga je z nožem sunil v trebuh in mu ga prerezal. Da bi ostal pri življenju, skoraj ni upanja.
Zaradi močnega udarca po glavi je Jurij Trolitcr iz Varaždina izgubil govor in spomin. Več fantov se jo zabavalo na veselici in seveda so ge morali nazadnje stepsti. Razvila se je prava bitka, kajti vsak je izruval iz plota lato in mlatil naokoli. Jurij jo je bil najbolj izkupil. Ko so ga pred sodiščem zasliševali, se ni ničesar več sporn-nil, nikogar ni več poznal, s kretnjami pa je dajal take znake, kot bi bil otrok.
Veliko mednarodno igralnico bodo baje zidali v Splitu. Neki Bolgar se je s takim predlogom ponudil mestu. Zraven pa bi so obvezal, da bi letno plačeval občini poldrug milijon dinarjev ali pa 50% vseh dohodkov igralnice za dobo 25 let. Občina je v načelu ta predlog sprejela in se bo o podrobnostih s ponudnikom še pogajala.
Tri dijake so izključili iz banjaluške gimnazije, ker so metali kamenje v okna ravnateljevega stanovanja. To se je ponavljalo kar štiri dni zaporedoma. Nazadnje so šolski sluge opazovali in spoznali štiri dijake. Tri so izključili, enega pa so se usmilili s strogim ukorom.
Ferdo Barilar, ki smo o njem včeraj poročali, da so ga v Zagrebu operirali na srcu, je proti večeru umrl zaradi prevelike izgube krvi. Kljub temu pa ostane dejstvo, da se je operacija srcu posrečila. Napadalca in morilca pa je policija že prijela v osebi delavca Kundačiča.
Popravek. V včerajšnjem poročilu o režimu 40 mučenikov se je vrinila računska napaka, ki je smisel dotičnega odslavka močno spremenila. Pri številki »2.90 m« bi moralo biti pravilno 29 cm.
350 milijonov litrov vina, 100 milj. litrov žganja in lOO milj. litrov piva popijejo vsi državljani Jugoslavije. Abstinenti pravijo k tej statistiki, da spadamo gotovo med države, v katerih se največ pije.
V	vsej državi je 40.000 pivskih lokalov in 100.000 kotlov za kuhanje žganja, dočim imamo le 9000 šol. Tako pride na 360 ljudi že ena gostilna, ena šola' pa šele na 1500 ljudi.
110—115, srem, slav. Og Ogg 240—250. 220—230, 200—210, 170—180, 140-150, 110—115. Otrobi: bč. ladja 9.4—95, Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca
Vprašanje naših cest
Eno najvažnejših vprašanj, od katerega je v veliki meri zavisen razvoj tujskega prometa pri nas, je vsekakor vprašanje naših cest.
Če se vprašamo na podlagi kakšnih kriterijev in s kakšnim interesom se pri nas odloča o zboljšanju in izgraditvi cestnega omrežja, moramo žal priznati, da primanjkujejo naši cestni politiki one smernice, ki se ozirajo na kulturne, gospodarske in turistične potrebe države kot celote in pa države kot člena mednarodnega sožitja. O sistematični in pravilni cestni politiki pri nas sploh ni bilo govora takrat, ko je bila nje potreba najbolj aktualna.
Razvoj avtomobilizma
Avtomobilizem in sploh mototurizem se je po svetovni vojni začel nepričakovano naglo razvijati. Vzniknile so nove tvornice, delavnice in podjetja, avtomobilizem je dal neštetim tisočem eksistenco in zaslužek. Državne uprave so uvidele ogromni gospodarski pomen avtomobilizma ter so z vso vnemo pričele z razširjenjem cestnega omrežja in temeljito rekonstrukcijo obstoječih cest, ki so v vseh državah med svetovno vojno silno trpele. Pri tem so merodajni činitelji gledali na to, da se z modernimi cestami zvežejo glavna trgovska in kulturna središča in tujskoprometne postojanke ter da se vpostavi zveza s cestnim omrežjem sosednih držav. Pri nas v tem oziru žal ni bilo ničesar podvzetega. S tem je nastala za nas neponravljiva škoda, ker je bil zamujen pravi trenutek. Danes imajo vse sosedne države glavne prometne žile- asfaltirane in betonirane ter izpeljane vse do naših meja, kjer pa manjka vsak priključek oziroma nadaljevanje na naše ozemlje. Težko je pač oceniti škodo, ki je nastala naši državi vsled te zamude oziroma opustitve, gotovo pa je, da gre ta škoda v milijarde narodnega premoženja. Kaj nam pomagajo vse pri-rodne krasote našega Jadrana, Slovenije, Bosne in Južne Srbije, če jih ne znamo gospodarsko izrabiti za naš tujski promet, 2e od njih odvračamo one interesente med 10 milijoni avtomobilistov, kolikor jih šteje danes Evropa, ki bi si želeli ogledati naše krasote, ki jih pa ne moremo prisiliti, da bi pustili svoja vozila doma in da bi se potrudili k nam po železnici. V avtomobilističnem svetu je danes Jugoslavija na najslabšem glasu.
Jugoslavija - zadnja
Jasno je, da vsled tega jugoslovanski avtomobilizem ni mogel slediti razvoju drugih držav, in to v glavnem radi slabega stanja naših cest, pa tudi radi izredno visokih dajatev, s katerim ije obremenjen avtomobilizem v obliki uvoznih carin, trošarine na gorivo, pneumatiko itd. Jugoslavija je med evropskimi državami na zadnjem mestu glede števila avtomobilov, glede davčne obremenitve avtomobilov pa daleko na prvem mestu. Dalje razvidi-mo, da so Avstrija in Češkoslovaška 8 krat, Italija
11	krat, Nemčija 20 krat, Švica 30 krat in celo Madžarska 2 krat močnejše od Jugoslavije glede števila avtomobilov. Primerjave z Anglijo, Francijo, Belgijo ali celo Ameriko niti ne omenjamo.
Ničesar torej ni nerazumljivega, če mototuristi iz inozemstva vse manj obiskujejo našo državo, in še oni redki, ki še prihajajo, so namenjeni v glavnem le na krajša potovanja, ki nam ne morejo prinesti posebnih gospodarskih koristi. Na drugi strani pa opažamo, da naši avtomobilisti vedno več potujejo v inozemstvo in sami izjavljajo, da so prisiljeni potovati v tujino, če hočejo uživati lepote avtomobilske vožnje na dobrih cestah. Pravijo, da se razlika dražjega življenja izenači z razliko bolj
cenega goriva, razen tega pa na dobrih inozemskih cestah ne štrapacirajo toliko svojih vozil, kakor na obupnih jugoslovanskih cestah. Na ta način je škoda za naš tujski promet dvojna.
Država	število	1 avto	dajatve
	avtomobilov	odpade na	na 11
		prebivalcev	v Din
Češkoslovaška	110.000	137	3900
Avstrija	45.000	148	4200
Romunija	35.000	517	4900
Poljska	26.000	950	5800
Madžarska	17.000	510	6600
Grčija	15.000	420	3300
Belgija	163.000	51	2800
Švedska	150.000	42	1500
Nizozemska	144.000	50	2700
Danska	131.000	27	1700
Švica	91.000	38	4800
Italija	392.000	100	4600
Nemčija	1,104.000	60	3800
Anglija	1.900.000	25	2100
Francija	2,183.000	22	6100
Jugoslavija	12.400	1145	8000
Na'več turistov iz držav, ki nimafo morja
En pogled na našo tujskoprometno statistiko nas uči, da je med inozemskimi obiskovalci naše države največ turistov iz Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske, torej iz držav, ki nimajo morja. Če razen tega še upoštevamo Poljake ter obiskovalce ir Nemčije in severnih držav, vidimo, da prihaja v našo državo približno 75% vseh inozemskih gostov v pretežni večini in po najugodnejši zvezi ravno preko Maribora. Kakor za železnice, velja to še v mnogo večji meri za avtomobilsko zvezo. Nepo-bitno dejstvo je torej, da predstavlja Št. Ilj pri Mariboru glavno in daleko najvažnejšo prestopno točko ▼ našo državo. Kardinalna točka vseh cestnih programov bi morala biti torej brezpogojno sodobna zgraditev ceste iz Št. lija preko Maribora, Celja in Ljubljane na Sušak, ki bi predstavljala nadaljevanje edine asfaltirane ceste, ki vodi skozi Avstrijo v našo državo. Ni pričakovati, da bi Avstrija izpeljala še eno asfaltirano cesto do kake druge prehodne točke v Jugoslavijo, to pa posebno iz razloga, ker stremi Avstrija za tem, da po izpeljani cesti na Veliki Klek isto zveže preko Celovca s Packstrasse, da ustvari na ta način krožno cesto Dunaj—Salzburg—Veliki Klek—Celovec—Gradec— Semmering, ki bi vsakega obiskovalca Avstrije ta-korekoč prisilila, da si ogleda vse važnejše kraje in krasote Avstrije. Poleg omenjene asfaltirane ceste skozi Avstrijo do Št. lija je kvečjemu še pričakovati izgraditev praktično v drugi vrsti v poštev prihajajočega prehoda preko Dravograda v Dravsko dolino.
Iz Ljubljane skozi Planino v Italijo
Iz Ljubljane bi bilo seveda brezpogojno potrebno izpeljati nadaljevanje ceste iste kakovosti do Planine s priključkom na Italijo, da bi bila na ta način zagotovljena možnost tranzitnega prometa preko naše države v Italijo, ker je bil ravno ta skoro popolnoma izključen z izgraditvijo sijajne Packstrasse, kar je mnogo škodovalo našemu gospodarstvu in turizmu.
Če upoštevamo še dejstvo, da si želi vsak mo-
I	omenjene najnujnejše krožne ceste od avstrijske
1	meje pri Št. liju preko Maribora, Celja in Ljubljane do Sušaka in nazaj preko Karlovca, Zagreba, Rogaške Slatine do Slovenske Bistrice, ki bo postala pravi zaklad za naš tujski promet. Kakor v vseh drugih državah, naj se gradijo najprej one ceste, ki rfas vežejo z inozemstvom, pa če tudi bi se moralo morda zato ustaviti delo na drugih cestah, saj inozemski mototurist potrpi tudi s slabšimi cestami v notranjosti države, če so le glavne arterije v dobrem sodobnem stanju in če ima pri vstopu v državo prvi vtis o dobrih cestah.
Brezkompromisna zahteva gospodarskih in turističnih interesov naše države in še prav posebno Slovenije in Primorja se mora torej glasiti: Dajte nam moderno zvezo med Srednjo Evropo 5n Jadranom, dajte nam sodobno zgrajeno cesto Št. Ilj— Sušakl
Ob ustju angleške reke Temze so postavili takele topove. Značilna je njihova varovalna barva.
Zanimiva peresa pri kolesih najnovejših angleških letal.
toturist potovati pri povratku po drugi poti, smatramo, da bi bilo enako potrebno izpeljati istočasno tudi cesto iz Sušaka preko Karlovca do Zagreba in odtod preko Zagorja in Rogaške Slatine na omenjeno glavno žilo Ljubljana—Maribor.
Polovičarsko delo
Na podlagi neprestanih pritožb in intervencij, še bolj pa vsled katastrofalnega padca avtomobilskega prometa v Št. liju, se je gradbeno ministrstvo končno odločilo za rekonstrukcijo te najvažnejše državne ceste z avstrijsko mejo v našo državo. Žal pa je padla ta odločitev brez tehničnih predpriprav, t. j. brez predhodnega zadevnega elaborata in strokovnega predračuna. Namesto, da bi se vzela v obzir izgraditev celotne trase od Št. lija do Sušaka, je ministrski svet s sklepom z dne 21. III, 1935 odobril popravilo le najmanjšega odseka te ceste, in sicer delnice od meje do Maribora, kar predstavlja le prvih 16 km ter je za to delo votirala kredit 5,000.000 Din. Ko pa so strokovnjaki izdelali podrobnejše načrte, se je takoj izkazalo, da je ta znesek absolutno nezadosten. Cesta od Maribora do odcepa ceste za Sv. Lenart bi morala biti radi vzpona in izredno močnega prometa brezpogojno tlakovana s kockami. Vsa zadevna opozorila poklicanih faktorjev pa so bila zaman, prošnje za povišanje kredita so spravile celo akcijo naravnost v nevarnost. Vsled takega odklonilnega stališča se je moral gradbeni načrt prilagoditi višini kredita ter znaša za to najvažnejšo zvezo Jugoslavije s Srednjo Evropo za tekoči kilometer komaj 312.000 Din. Dnevno imamo priložnost čitati o licitacijah za druga cestna dela, kjer se giblje proračun za tekoči kilometer med 800.000 Din in 1,000.000 Din. Jasno je, da more biti na ta način delo le polovičarsko. Razen tega pa po dve leti trajajočih predpripravah še danes niso končane formalnosti za pričetek gradbenih del na tem cestnem odseku. Licitacija za odsek Pesnica—Št. Ilj še ni potrjena. Pa če se bo tudi v najboljšem slučaju spomladi začelo z delom, moramo na podlagi izleženega računati s tem, da bo najdalje v treh letih zopet aktualno vprašanje res temeljite rekonstrukcije ceste Št. Ilj—Maribor.
Če so se našla sredstva za izpeljavo jugoslovanske trase mednarodne prekocelinske ceste London—Bruxelles—Munchen—Wien—Budapest—Beograd—Sofia—Istambul v najmodernejši betonski izdelavi, se morajo brezpogojno najti tudi sredstva za zvezo Srednje Evrope s Slovenijo in našim Jadranom. V celoti priznavamo velik prestižni pomen omenjene prekocelinske ceste, gospodarske in turistične koristi te ceste za našo državo pa se vendarle ne dajo primerjati s koristjo ceste št. Ilj— Sušak, ki nam dovaja vsakoletno desettisoče turistov, katero število pa se lahko z modernizacijo te ceste podesetori.
Naiprei ceste, ki nas veiejo z inozemstvom
Prestižni, gospodarski in turistični interesi Jugoslavije, v prvi vrsti Slovenije in Primorja, imperativno zahtevajo, da se takorekoč v dvanajsti uri prične z velikopoteznim delom za modernizacijo
Podroben program tjui.jjuu -a, u,	.m	ru|>
tikih postaj dobite * najboljšem in oajeeuejiern ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno s u m o deset dinarje«. —
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 21. aprila: 12 Operetni venčki (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 čas, spored, obvestila — 13.15 Vse mogoče, kur kdo liočo (plošče po željni)) — 14 Vreme, borza — 13 Mladinska ura: O jadrulncm letalstvu (g. Janko Čolnar) — 18.2U Mladinska ura: Kako si pripravim zbirko metuljev (g. Miroslav Zor) 18.40 Zavarovanje deluvcev za starost (g. R. Smersu) 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.31) Nac. Slovenska literarna kritika (Božidar Borko, publ.) — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar). V II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored.
Četrtek, 22. aprila: ;2.00 Koncert na ivurliških orglah (plošče) — 13.45 Vreme, poročila — 13.00 Čas, spored, obvestila — 13.15 Virtuozi igrajo (plošče) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Radijski orkester — 16.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo naroda /(Bgd) — 19.50 Zabavni kotiček — 20.00 Plošče — 20 30 Orkestralna ura Josipa Vidošiča in Ralio Rajheniča (izvaja Radijski orkestor) — 22.00 čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Vesele pesmi s spromljevanjem harmonike in kitare.
Drugi programi
Sreda. 21. aprila: Belgrad: 19.50 Narodne pesmi —> 20.30 Humor — 21.30 Orkester — Zagreb: 20.00 Ljubljana
— Dunaj: 19.30 Schubertova maša — 20.30 Koncert po željah — 22.33 Zabavna glasba — Trst-Milan: 17.15 Zbor
— 21.05 Puccinijeva opera «Tosea« — Itim-Bari: 21.05 Opora — 1’raga: 19.20 Luhka glasba —. 20.15 .Tugoslov. narodne — 21.05 Slovanski koncert — 22.35 Koncert na dvoh pianinah — Varšava: 19.20 Operna glasba — 21.00 Chopinove skladbo — 21.45 Bachova kantata — Berlin: 21.00 Pfitznerjev večer — Lipsko: 21.00 Kabaret —t Koln: 20.45 Kortomi koncert — Strassbourg: 21.30 Sin-fonični koncert — Toulouse: 21.30 Sinfonični koncert.
•*. ^
»Tožil sem Klepetavca. Pomisli, rekel mi je, da sem star osel.«
»Neumnost. Saj ti vendar niti še trideset let nimaš.«
Zasilni denar, ki so ga izdali na Španskem in ki za njegovo vrednost nihče ne jamči
Jetniki s	21
Hudičevih otokov
»Kam me vodita?« je vprašal, čeprav je dobro vedel, kaj pomeni ta njegova pot.
Stražar Bello se je surovo nasmehnil.
»Moramo te malo povprašati po tem, kaj je z dr. Muddom. Na ta vprašanja boš ti lepo odgovoril ... Kaj ne, da boš?«
»Ničesar ne vem,« je odgovoril Buck. »Dr. Mudda sploh ne poznam drugače, kakor samo le toliko, ko 6em mu sem pa tja kdaj prinesel hrano v celico.
»Bomo videli,« je pripomnil drugi beli stražar. »Če ne boš hotel govoriti, ti bomo pri tem malo pomagali, ha!«	,	.
Črnec je prav dobro vedel, kaj to pomeni. To pomeni, da bodo s 6ilo skušali iz njega izviti priznanje ..., da ga bodo mučili.
Kaj se je dogajalo pri takšnem izpraševanju, mu je bilo, pa še kako, dobro znano. Tega posla ni hotel opravljati niti eden od črnih čuvajev, pač pa je bil prihranjen le za Zwerga in Bella.
»Naprej!« se je zadrl Zwerg nanj in ga sunil z držajem samokresa v hrbet.
Čeprav je bil udarec precej močan, vendar se krepki Buck ni niti premaknil z mesta. Samo z zobmi je zaškripal in 6e zagledal v bela tovariša.
»Kaj zijaš, pes?!« je zarenčal Bello nanj.
Pri teh besedah je že sunil Bucka na vso moč 8 puškinim kopitom v bok.
Črnec se je opotekel, nate pa se je skozi odprta vrata skotalil v globino.
Oba bela čuvaja sta se samo spogledala in že odšla po stopnicah za njim ter zaprla za seboj vrata.
Globoko doli je vlada! jx>lmrak. Le sem pa tja je kak trak svetlobe prodrl skozi malo, zamreženo okno. Bilo je to edino okence v tem podzemskem prostoru.
Malo proč od stopnic je stokal črnec Buck od bolečin. Oba bela čuvaja 6ta 6topila k njemu. ■
»Vstani, pes!« se je znova zadrl nanj Bello.
Toda Buck se ni mogel niti premakniti z mesta.
Drugi čuvaj se mu je približal od zadaj in mu nadel težke okove na roke.
Buck se ni upiral. Prepustil se je usodi in se ni upiral, ko sta bela čuvaja delala z njim, kar sta le hotela.
Zvverg in Bello sta bila tudi zelo oprezna. Preden sta začela 6Voj posel, sta imela navado, da 6ta vsakega jetnika zvezala.
Bila sta okrutna po naravi, v dno duše hu: dobna, pa vendar največja strahopetca, kakor ni navada takšnih ljudi.
Hinavca, ovaduha in brezznačajna tipa sta 6e znala prilizovati predpostavljenim, da so jima jx>-verjali tudi najvažnejša opravila. Prej, preden sta prišla v kaznilnico, sta služila oba pri jooliciji in sta se v burnih časih narodnega nezadovoljstva, jx>gostih sprememb, ko je vladala pravica pesti in se je državljanska svoboda jedva priznavala, pokazala za posebno sposobna.
Komaj je prišla kaka nepodpisana prijava, morda je bilo samo šepetanje/že je bil ta ali oni osumljen največjega zločina. Preiskavo sta vodila Zvverg in Bello, da se je vsaka gotovo končala z usj>ehom. Sredstva, ki sta jih pri tem uporabljala, so bila taka, da 6e jim nihče ni mogel upirati. Padala so priznanja tudi v takih stvareh, ki jih noben človek nikdar ne bi mogel izvršiti, stvari, ki so j5o svoji vsebini že mejila ob norost.
Kasneje se je nekaterim posrečilo, da 60 dokazali svojo nedolžnost, posrečilo se jim je pred sodiščem, da so se izvlekli, in sodišče jih ni obsodilo. Bili so spuščeni na svobodo.
Toda posledice, ki jih je na njih pustilo zasliševanje Zvverga in Bella, so mnogokaterim ostale vse življenje.
Ko so se s časom razmere spremenile in so se morali krvniki, ki so imeli še bolj krvniške 6luge,
umakniti, sta bila tudi Zvverg in Bello prisiljena oditi.
Nikjer nista mogla najti zatočišča, vse se ju je ogibalo kakor steklih psov. Morala sta se prav skrivati, tako so bili ljudje na niu ogorčeni. Ko je kaznilnica na Hudičevih otokih javno iskala bele čuvarje, sta bila onadva edina, ki sta se javila.
Takoj sta bila 6prejeta.
Svoj krvavi posel sta nadaljevala tudi tukaj.
Uprava kaznilnice je komaj kaj vedela o tem, ali pa se je delala, kakor da nič ne ve, kako sta ti dve krvi žejni zverini, opravljali 6Voj krvavi posel.
Ostali čuvaji so se ju izogibali.
Ni ga bilo črnca, ki bi 6e družil z njima.
Bila sta tako čisto osamljena, prezirana, kar je v neki meri celo povečavalo njuno okrutnost proti vsakomur, ki bi jim le padel v roke.
Sedaj je bil črnec Buck v pmpolni njuni oblasti.
Iz njega je bilo treba izsiliti priznanje, da je sodeloval pri jjrjpravah za beg zdravnika Mudda.
Pograbila sta vklenjenega Bucka in ga odpeljala v spodnje prostore.
Tu je bila popolna tema.
Pro6tor ni imel nobenega okna, niti najmanjšega ne.
Ko sta spustila ubogega Bucka na tla, je Bello prižgal žepno svetiliko. Njena luč je razsvetlila celico, ki je bila približno tri metre široka, tri metre dolga in prav toliko visoka. Gole stene so bile vlažne, enaka so bila tudi kamenita tla.
Celica je bila skoraj prazna. V njej se je nahajala le lesena klop, nekaj vrvi, ena je visela na železnem členku s stropa, in stol, na katerem je bilo nekaj debelejših in tanjših igel, kakor tudi nekaj ozkih, podolgovatih vrečic, napolnjenih s peskom.
Bello je jx)stavil svetiljko na stol.
Tedaj sta oba pograbila Bucka in ga položila na klop.
»Lahko začneva,« je rekel Zvverg z zlobnim na-
smehom, ki je njegovemu obrazu dajal še okrut-nejši izraz.
»Pustita me v miru!« je spregovoril Buck, ki je med tem vsaj malo prišel k sebi od silnega udarca. »Ne vem ničesar.«
»Boš že vedel, tiček, kadar te malo navijeva,« je za6mehljivo dejal Bello.
Tedaj sta se mu zopet oba približala, ga obrnila na hrbet, mu zvezala noge, povrhu pa ga še privezala za klop.
»Zakaj si pomagal zdravniku Muddu na begu?« ga je vprašal Zvverg.
»Nisem trni j>omagal.«
»Si!« 6e je zadrl nanj Bello ter že segel po vrečici, ki je bila napolnjena s peskom.
Že ga je začel tolči s to vrečico, kamor je padlo.
Buck je občutil silne bolečine. Pa ni niti črhnil.
»Močneje! Jačje ga udari, Bello,« je brezčutno nagovarjal Zvverg.
Bello je ubogal.
Začel ga je mlatiti z vso silo.
Buck se je opotekal, rožljal z okovi in poskušal je, da si jih sname z rok, toda okovi so bili močni in niso popustili.
Celo Bello 6am se je že utrudil.
>vPaJ Bello, da ga jaz malo pogladim!« ga je prekinil Zvverg. »Morda bom imel jaz kaj več uspeha.«
Vzel je v roke vrečico s peskom, se obrnil k zvezanemu jetniku, ki 6i ni mogel jjomagati, in dejal:
»Bolje bi bilo za te, če priznaš. Torej?«
Buck pa je še bolj čvrsto stisni zobe in ni zinil niti besedice.
»Živinče ne mara niti spregovoriti!« je zarenčal nad njim Bello.
_ »Sedaj bo,« je spregovoril Zvverg. »Ha, dragi moj, to ti bo pomagalo. Tega nežnega božanja ne boš nikdar pozabil.. Dobro je to, to ti prija .. • Ha, takole... ti prija, ne? Govori! Priznaj!«
Komaj je spregovoril te besede, ga je že silovito udaril z vrečico, naj je padlo, kamor je hotelo.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečne naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din DrodniStvo: Konitarjeva nliea (PTTL Telefon	la	299t>.	Uprava.	Kopitarjeva	6.
Telefon 2392 Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: EL Čeč. Izdajatelj: Ivan tlakovec. Urednik: Jože Košiče k.