Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah.
Velja sa vse leto.........$6.00
Za pol leta...............$3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every daj except Sundays and legal Holidays. Sf 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 12 — STEV. 12.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 16, 1922. — PONDELJEK, 16. JANUARJA, 1922.
VOLUME XXX.
LETNIK XXX.
NOVI TEK FRANCOSKE POLITIKE
ROVI FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK POINCARE SMATRA POGODBO, KATERO JE SKLENIL BRIAND Z ANGLIJO ZA NESPREJEMLJIVO. ON JE PROTI VDELEŽBI RUSOV NA KONFERENCI V GENOVI.
Pariz, Francija, 14. januarja. Raymond Poincare, novoimeno-vani ministrski predsednik, je po zaključen ju sestave svojega kabineta obvestil angleškega min. predsednika Lloyd Georpa tekom pogovora ~r angleškem poslaništvu v Parizu, da ne more Francija privoliti v to, da bi se sestala z ruskimi boljševiki na gospodarski konferenci v Genovi kot z enakovrednimi člani in nadalje, da ni angleško-francoska pogodba, kot je bila sestavljena ,v Cannes med Llovd Georgom in Briandoir.. sprejemljiva novi francoski vladi.
Poročevalec newyorškega lista Tribune j^ izved?l, da ne bo Francija nikdar odobrila sklenjene pogodbe in da se tudi ne bo Francija vdeležila konference v Genovi, če bodo na nji zastopani boljševiki kot polnovredni člani konference. Iz tega je raz-vidno, da so postali odnošaji med Francijo in Anglijo znova bolj napeti kot so bili kdaj v zadnjem času.
V krogih, ki bodo vodili zana-pr«-j francosko politiko, prevladuje naziraujc, da mora obstajati \sak dogovor z Anglijo v tem, da se dobesedno in natančno izvede versaillsko mirovno pogodbo. glede katere sta Francija in Angli.a sklenili dogovor, da jo bosta izvedli v vsakem slučaju in proti katerikoli sili, ki bi nasprotovala tej pogodbi.
Nasprotniki pogodbe, kot je bila sklenjena ▼ Cannes, izjavljajo, da bi bilo stališče Francije fttslišee vazala in da bi se morale vse bndo«"e konferenc«1 klanjati angleškim naziranjem. Izjavljajo nadalje, da bi s pod pisan jem tega dokumenta padla Francija s svojega stališča kot zaveznik Anglije, kot zmagovit narod in da bi be morala klanjati vsem željam Lloyd Georga glede preosnovanja L v rope.
Poincare je povedal Llovd Georgu. da se noče Francija sestati z Nemci in Rusi kot polnovrednimi člani na konferenci v Cannes in sicer i%ditega. ker ob-
staja nevarna možnost koalicije Nemcev, Rusov in nevtralnih, katera bi nasprotovala francoskim interesom ter pomagala boljševi-kom pri razširjenju lijih propagande pod krinko finančnega sodelovanja z drugimi narodi.
Novi francoski min. predsednik se je preko dneva sestal z voditelji posameznih strank ter možni, katere hoče imeti v svojem kabinetu. Llovd Geortre je tekom obiska v Parizu posetii belgijskega min. predsednika ter več drugih oseb, a značilno je, da se ni oglasil pri Millerantiu.
Angleški min. predsednik se bo vrnil v London s prepričanjem, da se je Francija pod novim režimom odločila nastopati povsem neodvisno. Njegova konferenca z i Poincarejem je bila sicer prisrč-| na .a vsakdo izmed vdeleženih je t zapazil preobrat v francoski politiki.
ARMENCI BEŽE IZ TURČIJE.
Ženeva, Š\:ca, 15. januarja. — Pavel Hymens, predsednik sveta Lige narodov je predložil slednjemu brzojavko, kat< ro je dobil belgijski kardinal Moreier od armenskega katoliškega patriarhata v Coiigradu. V brzojavki se glasi, da je celo prebivalstvo Albanije oklenilo zapustiti deželo. V brzojavki nujno poziva civilizirani svet, naj da 7)3 razpolago ladje za prevoz 120.000 ljudi.
ŠAMI JON V POŽERUŠTVTJ.
V neki restavraciji na 99. cesti in 2. Ave. v New Yorku je vladala v soboto zvečer velika zmeda, ko je prišei notri neki Miller, znan kot velik požeruh ter vzel velik steak s krožnika nekega gosta. Ko je lastnik steak.i protestiral proti temu. jr, vtaknil Miller ves sieak v usta. Nekrj časa ga je skušal požreti, a j^ padel na to na tla ter se zvijal v*hudih bolečinah. Poklicali so ambulanco. Se predno je dospela, je bil mrtev.
Lastnik restavracije trdi, da je b:! požeruh pijan.
Denarna izplačila v| jugoslovanskih kronah, v lirah in avstrijskih kronah
m potom naSe tenke Izvršujejo p« nizki ceni, zanesljivo In hitro. TfmJ §o bOe bm« cene sledeča: Jugoslavija:
Razpošilja ca adnje pošte in izpUtu> "Kr. poštni fekovvni urad** hi "Jadnuislta banka" v Ljubljani.
300 kron......$ 1.25 1,000 kron......$ 4.00
400 kron...... $ 1.65 5,000 kron......$19.50
500 kron......$ 2.05 10,000 kron......$38.00
Gluaa asredbo ministrstva za pošto in brzojar ▼ Jugoslaviji je tedaj morete tem nakazovati zneske potem pošte edinole v dinarjih; za vaake štiri krone bo Izplačan en dinar; razmerje med dinarjem In krene ostane torej neizpremenjeno.
Italija in zasedeno ozemlje:
Betpošllja na zadnje pošt«	In Izplaiaje "Jadranska banka" v Trste.
50 lir......$ 2.80	500 lir.....$23.00
100 lir......$ 5.10	1000 lir .... $46.00
300 lir.....$14.70
Kemika Avstrija: T-flje tta zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank na
Ponajn.
Radi velikanskih razlik t tečaju Izplačujemo eedaj v Avstriji eemo emrrllfnafcn dolarja. Z* vsak o posamezno nakazilo de $50. računamo po $L za velja nsksrile v 2 centa od dolarja.
fenoli i"
Denar nam Je poeAetl najbolj pe P mi usti i Money Mar, aH pa pa Nem York Beak Draft.
mxz flAW-enra STATE BANK, 82 Cartlandt St* Haw Tack
i
17 MIUONOV LJUDI PRENEHALO PITI
PROHIBICIJSKI RAVNATELJ HAYNES POROČA. DA JE TEKOM DVAJSETH MESECEV PADEL RAČUN ZA PIJAČO NA DVA TISOČ MILJONOV DOLA RJEV. — 30.000 LJUDI STAVLJENIH POD OBTOŽBO RA DI KRŠENJA PROHIBICIJE.
JAPONSKI VOJAKI NA VOJAŠ FIH VAJAH.
GENERALNI POSTNI | MOJSTER BO DAL SLOVO
Hays je rekel, da se hoče odpovedati svojemu mestu v kabinetu ter postati diktator kinematografov.
Washington. I). C.. 35. jan. — Will II. Hays bo kmnlo odstopil kot gen. poštni mojster ter prevzel mesto ravnatelja nove narodne organizacije vseh. ki so in-teresirani v kinemotografski obrti, To je iiMo objavljeno danes v Iieli I.iši po konfert n»*i, katero je Fiel Ilavs s predsednikom llard-ingom, tekom katere je razprav-•jfil ge:i. postni mojster s predsednikom o stavljeni ponudbi.
Posedaj »i bila podpisana še nobena pogodba med poštnim moj str o m ter kinematografsko organizacijo, vendar pa je pričakovati, da bo tozadevna pogodba se-stavlejna, kakorhitro se bodo sestali zastopniki imenovanih interesov z gen. poštnim mojstrom v N"ev. Vorku.
Glasilo s»e jo, da bo dobival Mr. Ilays letno plačo ji>0,00 dolarjev, a on je rekel, da to veliko pretiravanje.
S svojega mesta ue bo odstopil, dokler ne bo imenovan njegov naslednik.
POINCARE SESTAVIL FRANCOSKI KABINET
Koncc kabinetne krize v Franciji. Prejšni predsednik republike je ministrski predsednik.
OPROSCENJE IRSKIH POLITIČNIH JETNIKOV
Irski jetniki so bili oproščeni iz treh ječ. — Ulster je sprejel "hands off" politiko.
Pariz, Francija,	januarja.
Ilayniond Poincare je nocoj objavil. da je sestavil svo j kabinet na naslednji način:
Ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve: M. Poin-*sre.
Justica in portfe! J za Alzacijo Lorensko: Lo'iis Barthou.
Notranje zadeve: M. 3Ianourv.
Finance: Charles Lastevrie.
Vojna in penzije: Andre Bagi-not.
Mornarica: M. Raiberti. Poljedelstvo: Adolf Cheron.
Delo: Alexander Berard.
Pouk; Leon Berard.
Kolonije: Albert Sarraut.
Javna dela: L. Tocqueur.
Trgovina: Lucien Dior.
Oproščene okrajne pokrajine: M. Peibel.
Prvi sestanek novega ministrstva se 1)0 vršil na domu Poincare ja jutri zjutraj ob devetih.
London, 14. jan. — Jrslci politični jetniki v londonskih ječah i— UrixtoiL, Pentonville in Worni-|wood Scrubbs — so bili oproščeni v petek zjutraj na temelju amne-Istijske proklamacije kralja Jurja, I ki je bila izdana v četrtek. Tudi J v provincijalne ječe so bila po-| slana navodila v tem smislu.
Dublinski poročevalec "Daily ! ilaila" pravi, da je poslala Er-!skine Childers stranka nujen poziv v Ameriko za denarno pomoč, ;s katero bo mogla pričeti z volil-! no kampanjo v opoziciji proti iio-| vi vladi proste irske države. I Dublinski poročevalec Morning ' Post je sporočil svojemu listu naslednje :
t — Odgon Danielda Breen v Združene države, ki se je potikal ■ krog irskega republikanskega parlamenta s tolpo tolovajev ter pretil, da bo prišel noter ter po-strelil celo zbornico, če bi odobrila pogodbo, nam kaže, da vesta Michael Collins in Richard Mul-eahy, kaj je treba storiti v takem slučaju.
J Dublin, Irska, 14. jan. — Uveljavi jen je amnestije (pomilošče-nja) irskih, političnih jetnikov je vzbudilo tukaj več na zunaj vidnega navdušenja kot katerikoli drugi razvoj t mirovnih aktivnostih. Mimogrede je treba pripomniti. da je bila fraza "dejanje pozabi jen ja" mesto "dejanje milosti" v oficijelnein obvestilu srečna diplo matična poteza, ki ni zgrešila zaželjenega učinka.
Dublinski meščani so vprizorili v četrtek živahne demonstracije, iiajti pred Mountjov jet-nišnico se je zbrala velika ljudska množica, ki je z velikanskim navdušenjem pozdravila skupine oproščenih jetnikov, ki so prihajali iz jetniš-niee. Po vseh ulicah je prevladovala srečna atmosfera. Slieni prizori so se z a vršil i tudi v Corku in Limericku, kjer so bili oproščeni nadaljni jetniki.
Glasilo se je, da bo večje število ljudi, oproščenih iz angleških ječ, dospelo semkaj, vsled česar je pričakovati nadaljnih demonstracij. Ljudske zahteve glede jetnikov pa ne bodo popolnoma zadovoljene, dokler se ne bo amnestije raztegnilo tudi na one, ki so bili aretirani v Angliji radi tam izvršenih nepostavnili dejanj. Xeki uredniški članek v "Irish Independents * je tipičen za to razpoloženje. V članku se glasi:
— Na stotine Ircev je bilo poslanih v ječe radi političnih aktivnosti v Angliji, radi aktivnosti. ki bile posledica istih moti-vov, ki so navdajali njih. rojake - doma. Te je treba takoj izpustiti Belfast, Irska, 14, jan. — Ul-
Washington, D. C., 15. jan. — Dve leti prohibicije sta napotili več kot 17,000.000 prejšnih zavži-valcev opojih pijač, da so se odpovedali zavživanju teh pijač in narodni račun za pijače se je zmanjšal za celih, dva tisoč mi-ljonov dolarjev, soglasno z izjavo prohibicijskega komisarja Ilav nesa, ki je izdal včeraj dolg seznam takozvanih "dejstev", v katerih je pojasnil uspeh druge obletnice uveljavljenja prohibicije.
Le 15 odstotkov prejšnih pivcev in pijancev zav/iva še sedaj opojno pijačo in še ti popijejo sedaj le pet odstotkov one količine kot so jo popili prej. Stroški prohibicije so znašali nad šest mi-Ijonov dolarjev in vlada je dobila v obliki glob približno 57 mi-Ijonov dolarjev. Od te svote pa so seveda kolektirali le približno tri miljone dolarjev.
Soglasno z njegovo izjavo, je bilo zaplenjenega v celem 950.000 galon distiliranih pijač in vina. Vrednost pijače ter priprav za izdelovanje slednje ccnijo skoraj na 13,000,000 dolarjev. Vladni organi so zaplenili nad 600 avtomobilov, 40 motornih čolnov, 26 voz. en aeroplan. pet motornih koles, nad 7000 dolarjev v gotovini, deset kosov zemlje :ri več drugih stvari.
Število zveznih obtožb radi kršenja prohibicije cenijo na 30 tisoč in 17 tisoč izmed obtoženih se« je izjavilo krivim.
Krivim je bilo spoznanih 21,000 in oproščenih 950. Nadaljna dejstva, katera navaja komisar v svojem pregledu, so naslednja:
Uvoz opojnih pijač tekom preteklega leta je znašal le pol od-odstotka splošne uporabe opojnih pijač v času pred prohibicijo.
Aretacije radi pijanosti so se zmanjšale za 60 odstotkov.
Jemanje opojnih pijač iz vladnih skladišč je bilo skrčeno za 50 odstotkov."
Nadaljni uspeli: oflcijelni kemiki so sporočili da sta le dva odstotka vseh zaplenjenih preiskanih pijač sposobna za zavživanje.
Več kot 300 pivovarnarjev je bilo obtoženih in nekateri so morali celo v ječe.
Izdelovalce žganja so kazensko zasledovali ter dognali pri tem, da so se prodajalci posluževali
KOLERA V MANILI.
BORIS NE BO ISKAL SVOJE KRALJICE V AMERIKI.
Sofija, Bulgarska 15. januarja. Kralj Boris je rekel, da nima nobenega namena snubiti kako ameriško deklico, če bo tekom pri-bodnje spomladi obiskal Ameriko v spremstvu ministrskega predsednika Stambulivskija. Kralj se je rruejal, ko se jo namignilo, da bo mogoče našel ameriško kraljico.
—	To je skrajno zanimiva in nova ide^a. — a bojim se, da ni pravilna. Preveč sem zaposlen z rekonstrukcijo svoje dežele in drugimi bistvenimi problemi, da bi posvečal l.aj svojega časa že-nitovanjskiin načrtom.
—	lies je, da sem živel življenje velike osamljenosti, brez vsakega družabnega razvedrila. Sedaj pa imam pri sebi svoji dve sestri in to je povzročilo veliko razliko. Vi veste, da je dolžnost brata spraviti najprvo svoje sestre v pristanišče zakona, predno misli tam na ženitev, — je dostavil smeje ter se pri tem obrnil proti svojima sestrama, ki sta bili navzoči.
Kraj je rekel, da se ni še defi-nitivno odločil, ce bo obiskal Ameriko ali ne. kajti opravka ima 7 državnimi posli, 1;r«terih ni ne konca, ne kraja.
Manila, Filipini, 15. januarja, šest in trideset oseh. ki trpe na koleri in pet in štirideset nadalj-:ih. katere t>e je označilo kot ba-eilonosee. so spravili v tukajšno iz«dae:jskr Kol? ce. Soglasno z zdiavst* enimi oblastmi sta le dva slučaja resna in zaznamovati ni bilo nobenega novega slučaja. V teku zadnjih dveh tednov je bilo zaznamovati oiem smrtnih »lučajev.
Vojaške oblasti Združenih držav so prepovedale i akupovanje svežega sadja in sočivja za prek-paeifične transport e. Posadke transportov tudi ne smejo kupovati živil od prodajalcev ob vodni črti.
i
IRCI SO PREVZELI KONTROLO NAD VLADO.
ponarejenih carinskih kolekov. Vsi kršilci postave visokostoječi, ali revni, čatijo uspeh strogega izvedenja prohibieijskih postav.
V 59 mestih, ki imajo nad 30 tisoč prebivalcev in kojili skupno prebivalstvo znpša 21.000.000, vključno New York, Chicago in Philadelphia se je zmanjšalo šte-vilo aretacij radi pijanosti od -eč kot 300.000 na sto tisoč in to brez ozira na slabo pijačo, katero še vedno prodajajo v teh mokrih mestih.
Iz raznih virov se je izvedelo, da jo bilo v Združenih državah pred uveljavljenjem prohibicije približno 20,000,000 pivcev ali pijancev. Od teh jih je še sedaj miljon in pol. ki pijejo ob priliki in nadaljni miljon starih pivcev iz navade.
Leto 1921 je bilo najbolj zdravo v zgodovini Zdiuženih držav, sotrlasno z izjavami 37 vodilnih zavarovalnih družb.
GENERALNA STAVKA V JUŽNI AFRIKI?
Londos, Angina, 15. januarja. Vsi delavci 5=0 proglasili generalno stavko po celi Južno-afriški Uniji v znak simpatij s premo-garji in zlatokopači. ki sedaj stavkajo. — Tako se plaši v nekem poročilu iz Johannesburga na Reuterjev urad
Eksekutiva južno-afriške indu-strijalne federacije je pozvala vse delavske organizacije, naj store potrebne korake, da bodo lahko proglasili stavko prihodnji pon-deljek, če bi se jih pozvalo, naj store to. Podrejene organizacije pa se je posvarilo, naj ne napovedo stavk, dokler ne bodo dobilo tozadevnih povelj od federacije.
ŠTEVILO NEZAPCSLJENIH V CHICAGU NARAŠČA.....
Chicago. 111., 15. januarja. — Mestna komisija za pdpravo brezposelnosti je izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da je v mestu najmanj deset tisoč možkih, ki nimajo niti centa v žepu in nobenega upanja, da bi dobili delo.
GOMPERS PROTI ENAKOSTI ŽENSK.
Dublin, Irska, 15. januarja. — Provizorična irska vlada je prevzela danes v Dublin Castle kontrolo nad zunanjimi zadevami. Irska vlada je danes sporočila angleškemu kabinetu v Londonu, da je formalno sprejela mirovno pogodbo.
DELAVCEM NA UNIVERZAH BODO ZNIŽALI PLAČO.
Syracuse, X. Y., 15. januarja. Vsem uslužbencem na Syracuse univerzi so znižali plačo za deset odstotkov. Uslužbenci nameravajo f^štrajkati.
06REG0N PROTI BOJKOTOM.
Mexico City, Mehika. 15. jan. Predsednik Obregon je izjavil včeraj poročevalcu, da ne bo mehiški narod od seda i naprej delal kupčij z ameriškimi tvrdkami in sicer vsled akcije nekega newyor-škega sodišča, ki je zavrglo tožbo mehiške vlade, katero je naperila slednja proti nekemu newyorske-mu trgovcu radi kršenja sklenjenega kontrakta. Sodišče je svojo razsodbo utemeljevalo s tem, da ni sedanja mehiška vlada priznana od Združenih držav.
Mehiški predsednik je povsem popravici izjavil, da je to sleparija in da ne more imeti Mehika nobenih kupčijskih zvez z deželami, kojih sodišča ne potrjujejo sklenjenih trgovskih kontraktov.
Washington, D. C.. 13. jan. — Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, je v nekem ugotovilu, ki je bilo iz-dnno danes, nasprotoval sprejemu predlaganega ustavnega dodatka, s katerim bi se zagotovilo enakost žensk. Svoje stališč«/, je utemeljil s tem, da bi tak sprejem uničil standarde in jamstva, ki so uveljavljena sedaj za zavarovanje žensk v industrijah.
— Če bi se sprejelo tak amend-ment, ki stavlja ženske na absolutno enako stališče z možkimi, —-bi delodajalci dežele takoj pričeli operirati na temelju tega
amendmenta. ----—---
Kdor namerava v kratkem viv. niti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlanta skem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge
sterska vlada ne bo prevzela nobene odgovornosti za oproščen je Sinn Fein jetnikov, ki spadajo pod amnestijsko proklamaeijo. Kot se je glasilo, se jih bo prevedlo danes ponoči v južno Irsko, kjer se bo prepustilo angleški via-' di. če jih hoče oprostiti ali ne. j Najstrožjo tajnosti se je ohra-' nilo z ozirom na jetnike, ker se je
bati novih izgredov,	^
A
"C A R M A N I A",
ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih.. Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabinah.
Cena do Reke $105.00 ter $5.00 vojnega davka.
Frank Saber Stote Bank,
/
GLAS NAHODA, 16. JAN. 1922
"GLAS NARODA ['
•LOVftNIAM DAILY iwiiI sntf PiiMtoM tor MUK rCBLISHINO DOMtai t« MnaratiHl
wmw IAKMW, Pi unit	LOUIS ■CNEOIK, TnMW
PtoM «r »min— «f ttM Cor?ofitlwi an« Addfim «f Above Officiant M CorOMXt trot, Hwujh of Manhattan, Naw Yorfc City, W. Y.
^OtM Narotfa" ftttwja vaald ten UvumU nadalj la p*aznlka*.
Ca aaAa la*a valla llai mm AwiaHfca Za Naw York a ealo lata ITJM hi Canada NjM sa pol lata tU* Ca pal lata CLOOZa taaaamatvo za ealo lata 9TM Mm tatrt late_t1J»_M pi lata_M»
• LAB NARODA
(Vale? ef Cw Punt MM lim Day Kxaapft Sunday« and ■•iwtffc
SUSf KpHcn raarfy Mil __
Ad—i Ueaiiianta on Agr—jwaat.
kn* QiitriM ta «ta«dl aa m prloMaJcjo. Donar naj aa Mavni P^ »a Monay Order. W wwmbM kmfa naroMkor pmatao. da aa Ma tadl tnMc M>aJH6a	da Utra)a nzjflemo naatorntta._
O L A t NARODA m ectlMtft II III, Borougd ef Manhattan. Naw Yertt. N. Y. Tfeaphone: Cortlandt Ž876
;kar hoče. Ob tej priliki se tudi zahvalim v imenu odbora Slovenskega Doma vsem onim, ki so sodelovali, da je bila veselica tolikšen moralen in gmoten uspeh, oso-bito pa še onim, ki so se trudili 'pri prireditvi igre in seveda tudi t vdelezeneem.
j Upati je, da bo v bodoče še več .sličnih prireditev, kajti potrebne ,so v svrho spoznavanja med se-,boj. Zato imamo pa tudi svojo . dvorano, da jo uporabljamo v svojo korist.
i
j V odbor za leto 1022 so bili izvoljeni sledeči: predsednik Valentine Mareina. podpredsednik Anthony Leskovee, tajnik Math. Leskovee, blagajnik Louis Taucher
nadzorniki: John Putz, Frani
i j
, Fortuna, Math. Ferlic in Math . Batieh.
, blatil. Leskovee. tajnik S. D.
Iz Slovenije.
vsemi se odlikuje vas Dolenje jezero pri Cerknici. Tu se koncentrira ves večji "kontraband44 na stotine konj in volov vsak teden.
Ponarejeni bankovci.	^
Po Krasu se klatijo italjanski . trgovci, ki kupujejo vino in da-I jejo po 200 lir na račun in dobe J iz lOOOlirskega bankovca 800 pra-ijvih lir nazaj. Izkazalo se je, da so ; j ti lOOOlirski bankovci večinoma . | iulzifikati. Ti prekanjeni *'trgov-.|ci7' ne pridejo po zaarano vino.
Nezgode in nesreče.
Na Jožefovem hribu v Celju je t pri sankanju ponesrečila hčerka
-	inženjerja ilumla. Priletela je s
-	tako silo v železni drog, da je do-
-	bila težke notranje poškodbe.
Matija Mavsar iz Seča pri Po-.-jlomu se je pri sekanju drv vsekal
-	v levo roko tako močno, da se je
-	moral podati v bolnišnico.
Pekovski pomočnik Martin Poll dobnik z Jesenic si je pri padcu ->1 zvil levo nogo.
? 7-tlet na mestna uboga Marija i Zavrl je doma na Starem trgu v ? Ljubljani tako nesrečno padla, da
. se je poškodovala po glavi.	i
p
! Nenavadno dobra vinska kapljica
Z Dolenjskega se poroča: Krasil na je dolenjska stran Slovenije v po pri rodi, a se plemenitejši so [i nje prebivalci. Povečini kmetje se e pečajo s kmetijstvom in vinogradništvom, katero daje v dobrih letinah izborilo dolenjsko kapljico. Tudi letos je pridelala Dolenjska nenavadno dobro vino, tako da najstarejši ljudje ne pomnijo enakega. Ž» prihajajo kupci iz mest in kupujejo vino po nenavadno visokih cenah. »Silno tarejo našega kmeta davki in draginja, katera z vsakim dnem narašča.
! Nedeljska kmetijska šola na Dobrni.
Odličen učitelj naroda g. Belan Schmidt piše: Zasnoval sem po-čttkoni novembra 1921 nedeljsko kmetijsko t*olo na Dobrni, ki bo trajala <lo Velike noči. Moja metoda temelji na dejstvu, da smatram rokotvorni pouk kot glavni predmet. Delo zahteva: 1. razumno delo, 2. veselo srce (slovanska narodna pesem) in 3. uk. Na tej šoli se poučujejo v dveh. oddelkih, moški in ženske (šoliodrasli) za-. se. Moški pletejo koše, jerbase. i košarice, metle, napravljajo vile, grablje. samokolnice, vežejo knji-;ge. ustrojijo kože, napravljajo copate it/L Ženske krpajo strgane obleke, šivajo na šivalnem stroju, predejo itd. Pozneje se uvede tudi kuhinja, kjer se bodo dekleta va-i dile pripravljati okusne priproste jkmetske jedi. Med delom se vrše 'predavanja o kmetijstvu, živinoreji, sadjereji, vrtnarstvu, čebelo-,(reji, kmetijskem računanju, peda-gogiški (vagojevalni) utrinki ter , o proti alkoholnem, gibanju. Pouk je po načinu parlamentaren. V
odmorih se goji mila slovanska pesem. Sola dobavlja vsak teden , težna poročila iz Maribora, Celja in Ljubljane- Vsporedno s to šolo . deluje knjižnica. Za predavatelje je angažirana vsa tukajšnja inteligenca. kateri je najboljše plačilo vsestransko zanimanje kmet-
, skega prebivalstva. ; *
Podpis avstro-ogTskih vojnih posojil.
l Oddelek za kmetijstvo pokra-[• jinske uprave za Slovenijo v • Ljubljani zbira malerijal za euva-- nje koristi tistih korporacij, ki » so podpisale kako avstro-ogrsko LI vojno posojilo.
HLADNOKRVNI UMOR.
Y	Združenih državah se vsako leto na tisoče ljudi smrtno ponesreči. Skoraj vse te nezgode bi bilo lahko preprečiti.
Iu nadalje se ponesreči v Združenih državah na stotisoče ljudi-	1
O tčh silnih žrtvah se ponavadi ne razpravlja v časopisju.
Ljudje žrtvujejo svoje ude in življenja bogu Mamomu.
Vsega tega bi ne bilo treba, če bi kapital tako ne žejal po profit ti in če bi izdal malo večjo svotieo za varnostne naprave.
Delavske kosti so poceni. Kapitalist z veseljem rizki-ra življenje "svojih" delavcev, če se mora na ta način izogniti izdatku, če se mu na ta način obljublja večji profit.
To je sicer težka obdolžitev, pa je skozinskoz pravična, ker je z dejstvi podprta.
V	nekem rovu v Scrantou, Pa., se je pripetila v petek nesreča.	j
Nesrečo je zakrivila prostodušna lahkomiselnost delodajalcev in državnih nadzorstvenih oblasti.
Posul se je rov ih podsul stivi delavce. To ni bilo nič nepričakovanega. Gora sama je svarila ljudi, ki so rili po njenem črevesju ter iskali v njem zaklade za delodajalec.
Zadnja štiri leta so bila posipanja na dnevnem redu. "Toda nobena katastrofa ni tako presenetila prebivalcev kot zadnja" — pravijo poročila iz Scrantona.
Nič se pa ni zgodilo, da bi se to nesrečo preprečilo. In tudi slučaj je bil. da so se "samo" štirje premogar-*ji ponesrečili, ne pa štiristo.
Nevarnost je bila znana in vzrok nevarnosti ni bil skrivnost.
Podsulo se je, kot priznava sam predsednik premogovne družbe, ker so bili koli, ki so zadrževali kamenja, segniti in trhli In izgovarju se na prejšnjega lastnika, ker jih ni bil nadomestil.
Ali ni bila njegova dolžnost in dolžnost nadzorne oblasti, skrbeti za, primerno varstvo?
Zakaj so pustili nagniti les v jami? Iz enostavnega vzroka: zato. ker stane dober les denar.
Da se izogne stroškom, da se dobiček delodajalcev ne zmanjša, so morali štirje premogarji pustiti svoje življenje.
Sedaj je pozval mestni župan prebivalce, ki imajo svoje hiše nad rovi, naj se posvetujejo žnjim glede preprečitve nadaljne nesreče. Konference se bodo vršile in preiskava bo uvedena.
Konference pa ne bodo mrtvecem vrnile življenja in ne bodo ozdravile polomljenih udov.
Dopis
Peter Zgaga
V	imenu dobrodelnosti se več
greši kot se zamore dati.
* * *
Neka ženska zatrjuje, da njen mož preneha piti žganje, če ga pretepe.
Xjabrže izvira \z tega izraz
;*nežni spol'\
* * *
V	našem kraju, ki je sedaj pod italjansko nadvlado, sem poznal družino, ki je bila do kosti narodna in slovenska.
Že izreči njeno ime, je bilo v Avstriji skoraj veleizdajstvo.
Ena hčerka je šla v Ameriko ter se primožila v istotako narodno in kremenito slovensko družino v .Minnesoti.
Pred par leti ji je umrl mož in lani se je vrnila v domovino. Sporočili so mi, da se je kmalo po svojem prihodu omožila s trdim navdušenim Italjanom.
O domovina, kakšni morajo biti šele tvoji slabi in srednji, če te je že za tvoje najboljše sram!
*	o *
*
Marsikateri ljudje se delajo tako resnim, da niti ne slutijo, kako se smešijo.
*	^ *
Jugoslovanske delegate so iz-žvižgali v rimski zbornici.
Drhal je po vsem svetu enaka, j * - *
*
Prej se je človek zadovoljil s ^ pivom in vinom, sedaj pa loče | žganje.
Podobno je bilo z neko mlado punco, ki je strastno kadila cigarete. Vsem je ugajala, samo po- j ročiti se ni nihče hotel žnjo. V vrstah zakonožejnih se je pa pojavil rojak ter se proslavil z besedami:
—	-laz se bom poročil žnjo in jo odvadil cigaret.
Par mesecev pozneje so ga vprašali prijatelji:
—	Xo, ali si jo odvadil ?
—	Seveda, seveda, — je pričel kislo zatrjevati.
—	Zakaj si tako čemeren ? — so silili vanj.
—	Zato, ker zdaj tajfo kadi. ..
* »
*
"Pred par dnevi je bil v listu članek o nagih plesalkah, ki so morale nastopiti pred berliskim sodiščem. Sodnik se je hotel na lastne oči prepreeitati o plesu in nagoti.
Škoda, da je dospelo dotično poročilo v Ameriko. Ameriški sodniki preveč radi oponašajo svoje stanovske tovariše onstran morja.
Prav lahko se dogodi naslednji slučaj:
Pred sodiščem se bo zagovarjal lopov, ki j" ustrelil poliemana.
Sodniku je pa treba pojasnil in dokazov. Dal ho torej lumpu revolver v roke in mu pokazal poliemana rekoč: Sedaj pa pokaži,
kako si ga. • * •»
»
Prijatelj je srečal prijatelja na cesti in mu brez ovinkov rekel:
—	Stavim, da mi boš odgovo-| ril z £;ne", če te nekaj vprašam.
Stavim deset dolarjev. Ali si za-. dovoljen 1
—	Seveda. Le vprašaj.
—	Posodi mi deset dolarjev.
—	Ne:
—	Si že izgubil stavo. Daj mi
' eleset dolarjev
* *
*
i Poljubovanje je nezdravo. " Strašno nezdravo. ; Poznam fanta, ki je bil poljubil poročeno žensko, pa ni mogel tri dni iz postelje.
"H
ilugnsUmattaka
Ustanovljena 1. 1S98
JKatnl. 3feimrrta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN,
Glavni odborniki.
Predsednik: RUDOLF FERDAN, 933 E. ISSth St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 624 E. 2nd Ave., W. Duluth, MinB.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N, S.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor: MOHOR MLADIC, 2603 So. Lawndale Are., Chicago, I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Elv, Minn. GREGOR J PORENTA, Bos 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICK, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Av©., Roetdale, Jollet, 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, 111 JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, I1L
- Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". -
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhov repa zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S.. K. J: Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami
Razne vesti.
in pričel eeliti razrerane ude. To variši so mislili, da je hipoma zno rel in le s težavo se jim je po M-eČilo, da so ga ločili od mrtv matere. Tedaj so tudi zvedeli, vi kai tragični zvezi je bilo njegovo I obupno vedenje s staro ženo.
\|
Znižanje madžarske vojske.
V	seji na i o dne skupščine je bili .sprejet zakonski načrt o kraljev-1 skem ogrskem honvedu. .Zakon j ski narrt odreja znižanje madžar-l ske armade na 36,000 mož in od-1 f.iavn splošne vojaške obvezno-j sti. dalje dopolnjevanje armade! prostovoljnim potem. Minister za narodno obrambo Belitzka je izjavil napram ugovoru grofa Ap-ponvja. da bo 35,000 vojakov z ozimni na popolnoma reorganizirano pol ie i jo in orožništvo pi»v>.'m zadostovalo za vzdrževanje notranjega reda. Brezdvomno je seveda. da teh 35.000 mož n«- more čuvati 2500 km dolire madžarske meje. A ko bo pa kdo poskušal mejo prekoračiti, bo to malo preprečiti onih (100,000 hrabrih Ma-
[ džarov. ki so se vd dežili vojne.
Največji slap na svetu.
j l>o zdaj so mislili, da so največji slapi na svetu Niagara, slap jignassi v Uraziliji. slap Zambezi v Afriki in slapi Nila. Se večji kakor s<» ti je ship Kajetanarvi v an<rlcški (i ume ji. ki ra je odkril inženjer Brown. Ta slap meče svoje vode Z višine 230 metrov in j v č-iriiii 120 metrov. Ta višina je 'petkrat večja kakor pri slapu | Niagara. Vodne sile slapa Kajeta-jnara iznašajo 2 miljona 5"0 tisoč konjskih sil, torej še enkrat toliko kakor slapi Niagare.
Srezdno Pariza.
V	Parizu, tem modernem Babilonu. izgine vsak dan. kakor poročajo francoski časopisi, 30— mladih žen, deklet in otrok. Le eno tretino jih zopet najdejo, vse druge se izirube v močvirju pariških ulic. Ali padejo kot žrtve v roke slovitih pariških zločincev, ali pa jih pogoltne sramotna trgovina z dekleti, ki ima razpete svo-
•je mreže po vsem svetu.
Rock Springs, Wyo.
Zopet je prešlo eno leto v večnost in nastopili smo novo. Ob tem času navadno delamo račune in jih sklepamo za preteklost, obenem pa zamišljamo načrte za bodočnost. Zato sem se tudi jaz namenil podati par vrstic v javnost kot nekako poročilo o napredku oziroma o sedanjem stanju Lnkor-poraeije "Slovenski Doni", ki je last združenih slovenskih društev v Rock Springs.
Danes se pač lahko zadovoljni in ponosni oziramo na stavbo, ki dela ponos naši slovenski naselbini in ki priča o naši agilnosti in vztrajnosti. Veliko boja in samo-zatajevanja je bilo treba ««1 strani onih mož, ki so bili na čelu vodstva od početka in pa do da-lies, ampak kljub vsem težkočam smo Slovenci združeno dosegli cilj, za katerim smo stremeli, namreč svoje lastno shajališče, Seveda ni naše delo s tem končano, ampak se Šele začenja, seveda v drugačnem stadiju.
Prvi in glavni namen gradbe Slovenskega Doma je bil, da nam služi kot prostor, kjer se borne Slovenci izobraževali in zabavali jin le ako ga porabimo tem ntpne-
nom. niso bile naše žrtve in naše delo za manj. Če pogledamo nekaj let nazaj, v dobo . raxkosanostT strank in strančie, moramo pač; priznati, da je moral biti ravno j Slovenski Dom tisti veliki faktor, ki nas je dovedel do medsebojnega združenja in sporazumljenja. Temeljni pogoj za nas Slovence v tujini za vsako večjo akcijo, najsibo že na političnem polju ali' pri izobraževanju samega sebe ali pri nastopu med domačim ameriškim narodom v dosego ene ali druge stvari, je absolutno potrebno. da smo združeni in da skupno nastopamo. Če smo s Slovenskim Domom -dosegli že samo to, namreč medsebojno zbližan .je, ni bil nas trud zaman, kajti s tem je dan pogoj za dosego »adaljnih uspehov v našo korist.
Če omenim, da je skupna vrednost Slovenskega Doma preraču-njena nad osemnajst tisoč dolarjev in da ima zraven tega še denar v hranilnici, mi pač ni treba nikakih nadaljnih številk v dokazilo trdnega finančnega stanja Slov. Doma.
Kot vsako leto, je Slov. Dom tudi zdaj priredil veselico na starega leta večer. Omeniti pa m»o-
Taki smo mi Slovenci!
Iz industrijskih krogov pišejo: Pod tem naslovom je izšel članek po vseh ljubljanskih časopisih, v katerem se žigosa banke in denarne zavode narodne mlačnosti in se iste poživlja, da krijejo svoje potrebe na raznih materijalijah pri^ domačih trgovcih. To je upravi-j čena zahteva, toda mnenja smo,| da bi morali v tem oziru dajati j v prvi vrsti trgnvei sami najboljši vzgled. Mnenje, da je tuje blago boljše nego ono domače industrije. je zelo razvito tudi v naši trgovini. Samo en slučaj: Vsakemu lajiku je hnano. da je naša živilska industrija dobro razvita in tako v kvaliteti kot v cenah vse-kako konkurenčno zmožna. Spomladi je prišel iz Madžarske potnik Kostlina, znane tovarne keksov, ter hodil okoli vseh trgovcev in ponujal svoje kekse. Kljub vi-sokanskim cenam so naročili nekateri ljubljanski trgovci cel vagon tega peciva iz Madžarske in istega nastavili v prodajo. Blago je bilo do 100 odstotkov dražje nego domače, v kvaliteti pa sploh ni primere. In za ta "šund" je sla naša dobra valuta v inozemstvo v podporo industrije naše najsovražnejše države Madžarske! Kupujoče občinstvo je bilo pametneje in je zavrnilo to blago in tako je videti še danes malone v vseh trgovinah polno stare in p lesni ve Kosti inove robe, katere t se trgovci ne morejo znebiti. 111 Itakih žalostnih slučajev je sto! Tudi to je škandal v narodnem in gospodarskem oziru. O tem bi se : sploh dala pisati cela poglavja. Več narodno-gospodarske zavednosti in upoštevanje domače industrije. pa bi bila kmalu boljša naša valuta in s tem gospodarsko stanje naše države!
Nova industrija lesenih škatljic v Vintgarju.
Tvrdka V i nt gar družba z o m. za v. je pričela v ielikem obsegu z izdelovanjem lesenih škatljic iz bukovega in smrekovega lesa za polnjenje raznih mazil, smole, ko-lomaza, krema, kakor tudi za le-jkarniške potrebščine. Ta predmet i se doslej ni izdeloval v Jugoslaviji, dasi je bilo dovolj primernt surovine na razpolago. Nova to varna "Vintgar" v Gorjah piv Bledu je opremljena z najmoder nejšimi stroji in ima poleg tegt tudi moderno opremljeno tovarne za pohištvo in vrtne stole.
Tihotapstvo na vrhuncu.
j Z Notranjskega se (poroča: Nž . Notranjskem je tihotapstvo dose-clo svoj višek. Tihotapi se kar ns , debelo in tihotapci so postali take i predrzni, da tihotapijo kar obeut , no, saj dobro vedo, da odkar sc •zapustili mejno earinsko službe organi finančne kontrole, ni nikogar več, ki bi jih oviral pri njiho-i vem nečednem poslu.. Doikler sc vršili službo ob carinski črti or gani finančne kontrole, .se je tiho tapstvo toliko omejevalo, da c njem skoraj ni bilo govora, tode komaj je zasedla obmejno carin isko črto '"'pogranična trupa*', žf se je tihotapstvo razvilo v največjem obsegu. Posledice so se kmalu pokazale. Tz bližnjih mejnih krajev so izginili čez mejo največ preko Javornika najlepši voli in konji, ker pa jih je v obliž-ju kmalu zmanjkalo, so jih pa začeli goniti iz bližnje Dolenjske in celo iz Hrvatske. To vse se vrši-tako očitno, da bi moral biti človek slep. da bi tega ne videL Vsakdo gleda s strahom, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Najbolj med
Francoski poslanik v Rimu od- i stopi.	\
Dunajski listi objavljajo brzo*- j javko iz Pariza, ki veli. da je * l^-ancoski poslanik v Rimu Barre- , re prosil za odstop, h kateremu j ga silijo najnovejši dogodki v Italiji.
Benetke se nc smeje modernizirati.
V beneškem občinskem svetu so sklenili, da se zgradi modern : most. ki bi spajal otoke na lagu- ! na h. Zaradi tega sklepa se je vr- : silo na Palatum v Rimu veliko zborovanje, n.*» katerem je občinstvo najenergičneje protestiralo i proti temu, d-i bi se ** modernizi- j ralo" mesto, ki je hrez primere! na svetu. Vsi umetniki in literati so se pridružili protestu, vsleil česar bo sedaj beneški občinski' svet svoj prvotni sklep preklical.
Izdelovanje kisika v Rušah pri Mariboru.
Tovarna za dušik v Rušah je pričela z izdelovanjem kisika, kij se potrebuje v raznih industrijah; in lekarnah. Njene naprave zadostujejo, da krijejo popolno potre-■ bo kisika v Jugoslaviji in razen j lega še znaten del lahko ekspor-! tira. Podjetje namerava v kratkem pričeti tudi z izdelovanjem j j vodikovega superoksida, ki se rabi v kemičnih o-bratih.
i Tragičen sestanek zmaterjo.
Praški "Čeh" poroča o straš-r.em slučaju, ki se je pripetil nekemu študentu medicincu v Kra-j kovu. Njegova bedna mati je prišla v mesto, da mu prinese nekaj hrane in denarja. Zgodilo pa se je, da jo je avtomobil v gnječi na i glavnem trgu podrl in do smrti povozil. Nesrečnico so odpeljali! na univerzitetno kliniko radi raz-telesbe. Drugi dan zjutraj je njen | sm prišel kakor ponavadi v se-I e irsko dvorano. Prišel je ravno v j trenutku, ko so njegovi tovariši secirali truplo mrtve žene — njegove matere. Pristopi bliže in j krikne kakor brez uma — spo-| znal jo je. dasi je bila že skoro j razrezana. Vrgel se je na mrtvo truplo, odrinil tovariše na stran •
Zmo do zma - pogača,
Kamen do kamna ■ palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost.
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo!
, Jt ^	FRANK SAKSER STATE BANK
£2 Cortlandt Street,	_	. , , n i
New York, N Y.	glavno zastopstvo Jadranske Banke
%
M
ram. da se je zadnja veselica razlikovala od onih druga leta v tem. da je bila prirejena le za člane Slovenskega Doma. kar je tudi I povsem prav. Navadno so na naše veselice prihajali tujci v tolikem številu, da veselice, prirejene za Slovence, sploh niso bile več slovenske. in to je bil tudi v veliki meri vzrok, da smo mnogi Slovenci izgubili vse veselje prihajati na naše prireditve, vsled Česar so mnogi prišli do prepričanja, da je Slov. Dom pač nepotreben. Da je bil sklep odborove seje v tem oziru po volji ljudstva, je dokaz o-gronma vvdeležba na dotični pri reditvi. Ako je pa kateri izmet] posameznikov, da se ni strinja z dotični m ukrepom odborove se je, upam, da bo vzel v obzir volje večine in da »e zaradi tega ne 1m nihče čutil užaljenega, kajti rav najmo se po geslu: daj ljudstvu
y- -	. ? t .	•	,
GLAS NARODA, 16. JAN. 1922_
H. Klerstcn:
Zaroka ▼ St, Domiogu.
Za Glas Naroda pre vel A. Šabec.
(Nadaljevanje.)
Antonija je zamišljena poslušala tujca ter ga nato vprašala.; če ve. zakaj zamorci tako sovražijo belce. Tujec je odgovoril, da je želja po svobodi, ki se je razširila povsod, razpalila tudi srca zamorcev in kreolov, ki so hoteli streti okove, kateri so jih tiščali. Vse krivice, ki so jih morali prestati, plačujejo zdaj z obrestmi -vred. Posebno strašno se mi zdi dejanje neke mlade deklice, —. je nadaljeval tujec po kratkem molku. Ta deklica, ki je bila za-lnnrka, je ležala, ko je izbruhnil upor. v postelji, bolna na rmeni mrzlici. Pred tremi leti je služila ta deklica nekemu belemu plac-tažniku kot sužnja, in ta jo je, ker ni bila pristopna njegovim namenom, mnogokrat pretepal in jo končno prodal nekemu kreolskemu plant n/.niku. Ko je deklica na dan splošnega upora izvedela. da se je skril plantažnik, njen nekdanji gospod, pred zamorci v neki bližnji drvarnici, je poslala
0	mraku k njemu svojega brata z naročilom, naj reče plantažniku. da lahko pri njej prenočuje. Ne-trečnež, ki ni vedel, ne da je deklica sploh bolna, ne na kakšni bolezni trpi, je prišel ter jo je, hvaležen, da ga je rešila, pričel burno objemati. Toda komaj je prebil pri njej v postelji pol ure strasti in naslade, ko se je deklica vsa divja dvignila ter mu rekla : — Poljuboval si okuženo, k) rosi smrt v svojih prsih; pojdi ter okuži v-«* tiste, ki so tebi enaki!
Oficir je prenehai ter vprašal Antonijo, če bi bila zmožna take-g;j dejanja ? Ne, — je dejala Je-klica. d oči m je zbegana gledala predse. Tujec je stopil nato k oknu ter pogleda! v temno noč. Nato *e je obrnil ter prosil, naj mu odka>.t-j«» <obo, v kateri bo prenočil.
Mati je pripomnila, dočira je pogledala na stensko uro, da je Mizu polnoč?, vzela je luč ter pozvala tajea. n«j ji sb*di. Ved-h\ _ra j.* po dolgem mostovžu v so-1" ki je l»i!;s pripravljena zanj.
]>ekiica je ne*la za njima tujčevo s.iknjo t »t druge reči, katere je bil odložil; starka mu je pokazali redno in udobno posteljo, in nato. ko j«- še Antoniji ukazala,
1	a j pripravi gospodu nožno ko-p»d. rnu je voičiia lahko noč. — Tujec j«' postavil svoj meč v ne-I.i kot ter položil na mizo par pištol. ki jih j" imel za pasom. Do-čim je deklica pripravljala postelj t-e jf tujec ogledal po sobi in vsled lepega pohištva, ki se je nahajalo v izbi, je sodil, da je bila to soba prejšnjega gosj»odarja plantaže. Deklica ie med tem prinesla iz kuhinje posodo z mlačno vodo, v katero je dala lepodišečih zelišč nakar je pozvala častnika, ki se ,!«■ medtem naslonil na okno, naj se podviza, dokler >c voda ne sliladi. Oficir si je odvezal pentljo icr slekel telovnik, nakar je sedel molče na stol; nato se je pričel tezuvati, dočim je klečala deklico pred njim ter pripravljala zadnje priprave za kopel. Oficir je pričel pazno motriti to ljubko dekletec. Njeni bujni temni kiti na ji padli na njeno mlado oprsje, okoli usten ji je igral ljubek smehljaj, lica so ji senčila dolge svilene trepalnice; kljub njent bakreni barvi bi bil tujec prisegel, da ni še nikoli lepše deklice videl. Prijel jo je za roko, in pravilno sklepajoč, da je neko sredstvo, s pomočjo katerega po spo. znal, ima li deklica srce ali ne, jo je objel ter vzel \ naročje in jo vprašal, ce je morua ze zaročena. —Ne, — je zašepetala deklica ter je v ljubki sramežljivosti povesila svoje oči. Nato je pristavila, ne da bi se genila v njegovem naročju, da jo je Konellv, mlad zamorec iz soseščine, pred tremi meseci zasnubil, ona pa ga je, ker je še mlada, odbila. Oficir, Vi je držal z obema rokama objeto njeno vitko telo. je dejal, da velja v njegovi domovini pravilo. da je deklica, ko je stara štirinajst let in »edem mesecev, zrela za možitev. Nato jo je vprašal dočim je ogledoval svoj mali zlati križec, katereua je nosil na prsih, koliko je stara. — Petnajst let, — je odvrnila deklica. — No, to-iej, — je dejal častnik. — ali nima oni zamorec dovolj premoženja, da bi te mogel dostojno preživljati? Deklica mu je odvrnila, lie da bi uprla vanj OČI: — Onel
je dejala, dočim je spustila iz roke križec, s katerim se je igra-
lla. — Kolelly je postal sedaj, — 1 vsled drugačnega stanja stvari, 1 U.remožen mož; cela plantaža je < pripadla po umoru gospodarja ! njegovemu očetu. — In zakaj si ] ' ga odbila 1 — je vprašal častnik. ' .Pogladil ji je lase s čela ter de- < jal: — Ali ti morda ni ugajal? |j
—	Deklica je stresla glavo ter se i smehljala; na vprašanje tujca, s katero ji je hudomušno zašepetal < v uho, če mora biti morda belec i eni, ki si bo pridobil njeno ljube- | zen, je deklica mahoma zarudela ' ter se naslonila oficirju na prsi. i Tujec je bil ginjen vsled nežno- i sti in ljubkosti tega otroka, ime- i nova! jo je svojo sladko ljubico ter jo privil k sebi. Nemogoče mu .je bilo verjeti, da bi bila vsa ta njena vdanost samo izraz mrzle-£8 in strašnega izdajstva. Zibajoč jo na svojih kolenih, je z naslado vdihaval nj<*n sladki dih. pritisnil si jo je na prsi ter jo poljubil na čelo. Naenkrat je deklica prislušknila, kakor da se nekdo Miza vratom, popravila si je ruto. tri ji je zdrknila raz prsi in šele. ko je videla, da se je motila, se je obrnila zopet z veselim obrazom k tujcu ter ga je opomnila, da se bo voda popolnoma shladi-la. če bo še dalje odlašal. — No. je dejala, ker je tujec molčal ter jo zamišljen motril, — kaj me tako radovedno gledate? Čuden gospod, kaj pa je takšnega na meni ? — Častnik, ki si je pogladil
z roko svoje čelo. je vzdihnil ter lejal. dočim jo je dvignil s svojega naročja : — Čudovita podobnost med teboj in n^ko mojo prijateljico ! — Deklica, ki je opazila. da je njegova veselost predla. ga je prijela prijazno in sočut no za roko ter rekla: — Š katero ? Ofieir je po kratkem molku dejal: — Ime ji je bilo Marija Cnn-irreve. in doma je bila iz >>tras--bourira. Tam sem jo spoznal malo pred revolucijo. Zasnubil sem 30 in dobil sera njen « besedo. Bila •e to najzvestejša duše pod božjim solncem in strašne okolščine, v katerih sem jo izirubil. mi osta-nrjo vedno \ spominu.
Kaj. — je dejala deklica, dočim se je tesno pritisnila k meni, — '•ra ne živi več? — Ne, umrla je.
—	je odgovori! tujec. — Sam Bog ve. kako je prišlo do tega. da sem nekega dne naredil na javnem mestu tipke opazke glede revolucijskega tribunala. Tožili so me, iskali so me, jjiz pa sem bil tako srečen, da sem se še pravočasno rešil v neko predmestje; tolpa pa je morala imeti svojo žrtev, zato moji zasledovalci vdrli v stanovanje moje neveste. In ogorčeni vsled njene izjave, da ne ve. kje se jaz nahajam, so jo odvlekli, pod pretvezo, da je z menoj v sporazumu, mesto mene na morišče. Komaj sern izvedel to ->trašno novico, sem zapustil svoje skrivališče ter drvel proti 1110-rišču. Prišedši tja, ji* stala moja nevesta že pod giljutino. Na ves glas sem zakričal: Tukaj, rablji, tukaj me imate, jaz sem tisti, ki ga iščete! Komaj pa me je ona •agledala. se je obrnila mrzlo k sodnikom in krvnikom ter rekla:
—	Tega človeka ne poznam! &e nikoli ga nisem videla. V naslednjem trenutku je odletela njena glava. Kako sem bil rešen, ne vem; Četrt ure pozneje sem se znašel v sobi nekega prijatelja, — kjer sem se zavedel i', svoje nezavesti. — Tedaj je stopil oficir k oknu in oživljeni spomini na svoje gorje so ga tako ganili, da je žaihtel ter si pritisnil robec na oči. Tudi deklice se je polastilo ginljivo čustvo; sledeč nenadnemu nagibu, se mu je vrgla okoli vratu in mešala svoje solze z njegovimi.
Kar se je nato zgodilo, ne bomo pravili, ker bo vsak. ki bo prišel do tega mesta, to lahko sam od sebe čital. Oficir ni vedel, ko se je zopet zbral, kam ga bo privedlo to dejanje; toliko je umel. da je rešen ter da mu v hiši, v katen se nahaja, ne preti nobena nevarnost. Ko jo je videl plakajočo na postelji, je poskusil vse mogoče, da bi jo potolažil. Snel si je z vratu svoj zlati križec, darilo drage in zveste Marije, in med tem. ko se je nežno ?klonil preko nje. ji je obesil svoj poročni dar, kakor ga je imenoval, okoli vratu. Sedel je na rob postelje in dočim ji •e gladil in poljuboval roko, ji je dejal, da jo bo zjutraj zasnubil pri njeni materi. Opisal ji je rvo-' je lepo malo posestvo, ki leži ob ■ obrežju reke Aar, nadalje malo
lepo stanovanje, ki je dovolj veliko, da bo našla v njem prostora tudi njena mati, govoril ji je o svojem sivolasem očetu, ki jo bo sprejel kot svojega otroka ter ji bo večno hvaležen, ker mu je re- j šila sina. Ker se njene solze niso hotele ustaviti, jo je vzel zopet v svoje naročje ter jo tolažil in od ganutja sam prevzet, jo prosil, če mu ne more odpustiti. — Prisegal ji je, da ni bo v njegovem srcu nikoli umrla ljubezen do nje ter da ga je le hipna strast zapeljala do tega dejanja. Konč-. no jo je opomnil, da je pričela j svitati jutranja zora ter da jo bo, če bo še nadalje ostala v postelji,' zalotila mati. ki bo morda prišla gori pogledat. Rotil jo je, naj vstane ter spi še nekaj ur v svoji sobi. Nato jo je vprašal, ves vf skrbeh radi nje, če jo hoče mor-] da dvigniti ter nesti na svojih rokah na njeno ležišče. Ker pa m! na nobeno vprašanje odgovorila, temveč neprestano ihtela. zato mu ni preostajalo ničesar druge-, ga, kot da jo je d\ ignil na svoje naročje ter jo odnesel po stopili-1 cah v njeno izbo. Ko jo je tamkaj položil na postelj, ji je med neprestanim ljubimkovanjem še enkrat ponovil vse, kar ji je že tiste noči tisočkrat povedal, imenoval jo je še enkrat svojo ljubo nevestico, poljubil jo 11a ustne in oči ter odhitel iz sobe.
Čim se je naredil dan, je šla stara Babekana v sobo svoje hčere ter ji je razodela, med tem. ko je sedla na r >b njene postelje. — kakšne načrte ima glede tujca in njegove družbe. Menila je, ker se ;e imel Hoango vrniti šele v dveh dneh. da je treba do takrat tujca na vsak način pridržati v hiši. ne da bi se dovolil vstop tudi družini njegovega strica, kajti navzočnost tolikih belcev, bi utegnila končno postati tudi njim nevarna. Zategadelj se je namerila. je dejala, tujeu natveziti. da j:- prišlo poročilo, da se misli general Dessalines s svojo četo obrniti v to okolico ter da bo šele tretj»*ga dne, ko bo general že mimo, možno privesti družino in .10 sprejeti c hiši. Družbo pa je treba. je nadaljevala, da ne odpotuje. preskrbeti z živili ter ji istotako natAeziti. da bo pozneje dobila zavetišče v hiši. Pripomnila je. da je stvar važna, ker ima družina seboj gotovo svoje vrednosti in dragocenosti ter je hčer pozvala, naj jo z vsemi svojimi urnem i jK>dpiia jfri izvršitvi njenega načrta. Deklica je odgovorila nevoljno. tla je sramotno tako zlorabiti gostoljubnost nad osebami. ki se jih izvabi v hišo. Menila je, da mora biti zasledovanec in ubežnik, ki je v njihovi hiši poiskal zavetja, dvakrat varen ter zagotovila, da če si ne odpove svojemu krvavemu načrtu, da bo na mestu odšla k tujcu ter mu povedala. v kakšen brlog morilcev je zašel. Antonija! — je zaklicala mati. dočim jo je osuplo pogledala ter uprla roke v bok. — Da, — je dejala hčerka, — to bom storila. Kaj nam je zlega storil ta mladenič, ki ni po rojstvu niti Francoz, temveč Švicar, da mu po načinu razbojnikov strežemo sirežemo po življenju?! Ali ni to najboljši in najplemenitejši človek ? — Starka je samo rekla, dočim je z vpraŠujočimi očmi buli-la v svojo hčer, da se čudi. Nato jo je vprašala, kaj je zakrivil oni mladi Portugalec, ki so ga nedavno spodaj pri vratih potolkli, s kiji in koli? Vprašala jo je, kaj sta zakrivila onadva Holandea, ki sta padla pred tremi tedni doli na dvorišču, zadeta od krogel zamorcev. Nadalje je hotela starka vedeti, kaj je očitati trem Francozom in neštetim posameznim ubež nikom. ki so bili ob izbruhu upora s pomočjo pušk, kopij in bodal v hiši umorjeni. — Pri bogu! —. je dejala Antonija. — nikar me ne spominjaj teh grozot! Te grozote, glede katerih ste me prisilili na sodelovanje, so se mi že davno zagnusile v globino srca! In da se odtegnem jezi božji, ti prisegam. pri vsem, kar mi je sveto, da rajša umrem desatkratne smrti, kakor da pristanem v to, da se temu mladeniču prigodi kaj zalega, dokler se nahaja v naši hiši! —
— Dobro, — je dejala starka z izrazom kapitulacije, — naj torej tujec odpotuje! Toda ko se Kongo Hoango vrne in ko bo izvedel, da je tujec pri nas prenočeval in da smo ga postili oditi, boš ti prevzela odgovornost za to.
Deklica je predobro poznala strašno sovraštvo starke do vse. ga, kar je bilo bele barve. Strah, da jo bo starka poslala v sosedne
Quincy Todd o kr aljevih porokah.
—	Ko je Mendel & Son spisali svoj slavni poročni marš, — mi je' rekel moj prijatelj Quincy Todd,! — je spravil skupaj najbolj drago muziko, kar jo je kdaj videl svet.
—	To vam rečem, — je rekel Elias Higginbotham. — Jaz sem kupil komad te muzike pred petindvajsetimi leti ter ga še do danes nisem izplačal.
—	Zakon je kot avtomobil, — je nadaljeval Quincy. — Dosti stvari se pripeti, katerih ne pričakujete, ko sklenete kupčijo. Vi stojite ter se ozirate navzdol po zakonski cesti na milje in milje daleč in vse izgleda lepo in gladko iz daljave. Ne morete videti skritih lukenj ter razbitega stekla, dokler ne zadenete nanj. Kadar se pričnete voziti po tej poti, mislite, da vozi v nebesa, a pogosto morate napraviti ovinek preko Reno, Nevada.
—	Jaz poznam ptička, ki je prišel devetkrat v cerkev ter poslušal to kompozicijo Mendel & So-11a, — je rekel Elias Higginbotham.
1 — Jaz nimam nlkakih simpatij do tega Človeka. — je rekel Quin-: ev. — V sijajnih dneh mladosti je | velikanska razlika med oslom in prokletim oslom. Vi lahko skoro j vedno odpustite onemu, ki je prvikrat grešil, a kadar dela človek ,biznes iz svojih prestopkov, izgubite vse simpatije do njega. L.ah-|ka stvar pa je danes razvozljati se in vsled tega ne pride vpoštev, kako pogosto se kak ptiček zavoz-jlja. Ko sem bil jaz mlad dečko v mojem domačem mestu, se je smatralo za sramoto ločiti se in treba je bilo navesti boljše izgovore kol pa licspravljivost temperature, a dandanes lahko dobite razporoko, če pljunete na tlak ali če vržete :ia eesto oranžno lupino. Neka ženska v BrookJvnu je naprosil za -ločitev, ker je drJ njen mož mač-.ki j kos chewing guma med prste na šapi. Neka druga v New Jersev I pa hoče stable alimente. ker j« njen mož pol« žil pa j. katerega jt spekla, na gramofon ter skušal izvabiti iz njega melodijo.-
-- Videl sem v listu. — je rekel
Elias Higginbotham, — da se ho če angleška princesinja Mary po
I roč i ti z nekim viskontorn, marki jem. turkizon: ali nekaj takega pc t imenu La Salle. To je kaj žalosten J dečko za ženina, če govore slik« j v listu resnico.
—	Se nikdar nisem videl ženi
j na, ki bi ne gledal žalostno. — st j je oglasil Quincy. a — a v tem za ikonu ne bo nikakega trubla. Ka ;dar se poroči kaka kraljevska dvo-[jica, mora biti enostavno srečna in naj je to še tako mučno in ne rodno, kajti kraljevska poroka je, nekaj povsem drugega kot pa na vadne poroke kakor jih imamo mi. Ce bi kraljevski ženin pričel me-' tati kuhinjsko posodo na svojo, nevesto, bi to gotovo nekdo izve-j
plantaže z r.&ročilom, naj privede zamorce, jo je pripravil, da je takoj vstala ter odšla v spodnjo sobo za starko. Tamkaj se je vrgla Diateri pred nope, objela njena; kolena ter ja prosila, naj ji odpu- 1 sti. ker je prej govorila v prilog tujca. Dejala je. da je prej govorila tako še skoro v polsnu, da pa uvidi svojo napako ter da je pripravljena stf.riti vse. da se prevari tujca. — Mati io je pogledala ter rekla: — Pri bogu! Ta tvoja izjava mu je za sedaj rešila življenje. Kajti njegova jed je že bila. ker si ga hotela vzeti v svoje varstvo, že zastrupljena in tako bi ga Kongo Iioango vsaj mrtvega dobil, če ne bi mogel do-. biti živega! Pri tem je vstala ter izlila lonec mleka, ki je stal na mizi, skozi okno. Antonija, ki ni mogla svojim čutom verjeti, je obstala, vsa trda od strahu in proze. Nato jo je starka vprašala, ■ kaj se je moglo v teku ene edine noči prigodi+i. da so se njene misli tako mahoma in nenadno iz-l premeniel. Če je bila snoči. nato j ko mu je pripravila postelj, še : dolgo pri njem v sobi? Če je s tujcem mnogo govorila? Toda , Antonija, katere prsi so se burno . dvigale, ni odgovarjala, ali vsaj » nič gotovega; oči vpi te v tla, je . stala pred starko ter se'skliceva-. la na neke sanje, a ko je nato uprla pogled na svojo nesrečno l mater, je dejala, se ji je mahoma spet vrnilo vse staro sovraštvo do ' belega plemena, in je zagotavljala, da bo zamorec Hoango, čim ' se vrne, vfilel, kakšn-j hčer da ima p v njej.
(Dalj« prihodnjič.)
iel in listi bi pričeli kričati o tem, 1 v našem položaju vrže lahko v x ivojo ženo celo peč in razven po- 2 sarue brambe se ne bo nikdo dru- ,
brigal za to.	j
—	Soglasno z njegovim pikčer-jem, — je rekel Elias. — se ta vis- r kaunt La Sallc očividno ne briga £ losti za to poroko, kajti ponavadi s ■itoji in gleda na svojo marelojj mesto na svojo nevesto.	^
—	Xikdo se ne prične resnično ] ianimati za zakon. — je rekel , ^uinev. — dokler ni poročen pet- , najst ali dvajset let. Pri kraljev- L skih ljudeh so vse neveste in vsi|j ženini izbrani kot jagode na vrtu.'( Kadar je hčerka vojvode iz <Gram-|j amberta toliko stara, da se lahko;; igra s punčiko. se prične njen oče1;, že ozirati naokrog po ženinu za-j, njo in izbere si markija Spiff-'-noodle, ki se je ravno naučil ja- i j hati 11a lesenem konju. Taki ljud-i je ne smejo imeti nič drugega kot;] modro kri.
—	Jaz se pogosto vprašujem, , kaj bi se zgodilo. — je rekel Elias Higgiiubotham. — če bi prišlo ke-daj nekaj rdeče krvi v eno teh kraljevskih družin.
—	To ni tvoj posel. — je rekel Quincy, — a rečem ti, da bi prišel celi kraljevski biznes na bum v dveh generacijah, če bi se kraljevske osebe lahko ženile in možile po njih volji. Ti moraš biti popolnoma različen od vsakega druge-1 ga. če hočeš biti prtne. princesi-; j11 Ja- marki, vojvoda, radža in takoj dalje. Ce se boš oženil z žensko,' katero imaš rad. boš postal tak kot so drugi ljudje, kot oni nesrečneži. ki ne morejo biti nič drugega kot srečni in zadovoljni.'
—	Le trije monarhi so bili, ki so kršili to pravilo. — je nadalje-
j val Quincy. —- Prvi je bil Salo-! mon. On se je oženil z vsakim. On je bil najbolj moder človek na f svetu t<*r je imel več sto žena. To zadostuje, da se napravi nvnlrija-' na iz vsakega t«-p<-a. Nato pa pri-' j de kralj Henry VIII., ki se je že-; nil tu in tam Ter se ni žen i raj ože-1 j uiti »e s svo jo telefonUtinjo ali '»tenogratistinjo. samo da je izglt1-' [dala kot čeden keber. človek bi' mislil, da jt- ronal komedijo ua-| mesto kraljestva, takoj jih je po-' I hiral. Tretji pa je Napoleon. O11 j se je ženil iz državnih ozirov. Večina ostalih krajev pa je tako do-, bro kot poročena, ko so stari dve. 'leti in svojih kraljic se drže, ker! j so premladi, -ia bi se mogli upi-j rati. Vse je lepo in svetlo razven' par morganaiičnih. zakonov, ka-jtere si privoščijo od časa do časa. j Jaz ne vem, kdo je bil ta človek Morgan, ki si je izmislil te mor-ganatiČne zakone, vendar pa je gotovo, da se radi (pojavljajo v hi-I stori ji. Morganatic en zakon je kot' ■gledališki kontrakt na Broadway.! Lepo je gledati ga,a traja le toli-| j ko časa, dokler se glavni stranki.' ;zdi primerno.
j — Slišal sem, da bo ta zakon iz 'ljubezni, — je rekel Elias.
—	- Mogoče, — je rekel Quincy — ter upam, da je tako. Lepo jf videti vsaj en kraljevski zakon 12 ljubezni. Slišal sem, da bodo stale j pri tej poroki sale dekoracij« j osem tisoč funtov.
—	Edine dekoracije na moji poroki, — je rekel Elias Higgui-( botham, — so obstajale iz treh modrih oči ter enega cauliflower ušesa,
—	Tvoja poroka je bila rdeče-krvna. ne pa modrokrvna. — je odvrnil Quincy. — Še dosti drugih stvari je, ki m manjkale na tvoji poroki. Kraljevska dvojica ne more ubežati ter se poročiti pred kakim mirovnim sodnikom v Conneeticutu. Ljudje morajo izvedeti za celo stvar. Priti mora v liste v kolono glede dogodkov v visoki družbi, ne pa v škandal-sko kroniko. Jaz si ne morem predstavljati kraljevske dvojice, katero bi poročil mirovni sodnik v copatah, z ženo sodnika ter de-iklo za priči. To bo tako važen do-Igodek, da se bo peljal kralj Jurij sam s princesinjo Mary v cerkev. Tega sem zelo vesel, kajti najbrž bo prišla njegova slika v list brez kraljice ob njegovi strani, gotovo prvikrat, odkar srta poročena. Ta viskaunt LaSalle je srečen tiček.j če sploh morete imenovati kake-i ga tička z modro krvjo srečnim. On bo zet kralja ter s^ak princa iz Whalesa ter vojvode iz New Yorka. Raz vent eg a bo postal ožji sorodnik kajzerja in osemnajst drugih vladarjev, prejšnjih vladarjev in skoro-vladarjev ter bo vedno kam povabljen na kosilo. Kadar se bo sestal 9 švedskim kra-
Od prostaka do maršala.
Angleška memoar&ka književnost se je obogatila ea zelo zanimivo knjigo, za meinoare (spomine) sira Williama liobertsona, ki je iz navadnega vojaka postal maršal. Robertson je po vsej Angliji priljubljen radi svojega krepkega značaja in strategienib sposobnosti. William Robertson je menda edini maršal angleške! vojske, ki je pričel svojo karijero kot priprosti vojnik. Bil je sin siromašnih starišev, ki niso imeli niti toliko sredstev, da bi svojega j sina izšolali. Zato se je AVilliam! po dolgem obotavljanju odločil,] da gre v vojake. Tako bi bil vsaj preskrbljen s stanovanjem in hrano in ne bi bil starišem v breme. S tem je bila usoda mladeniča odločena. Šel je v vojake, marlji-l vo služil in se pridno učil. Ko je imel 17 let. je postal kaplar. Ime-, jiteljica njegovega polka je bila i kraljica Viktorija. Kljub teliki marljivosti pa je vendar mislil, I da se ne bo vzdržal, ker se ni popolnoma strinjal z načinom vojaškega življenja. Leta 1S77. je odšel prvič na vojaški- vaje s težkim telečnjakom in vročo kapo na glavi. Potil se je strašno, tako da se .mu je vojaški stan prist ud i I. Polagoma pa se je vendar privadil, postal je častihlepen in ljubosumen 11a vse, ki so napredovali. Leta 1888. je postal častnik, nakar 't^e je pričel pridno baviti z na-jlikom in se učil zlasti jezike. V ,kratkem času je obvladal pet tujih jezikov. Vsi so se mu čudili, zlasti pa njegov polkovnik. Drugi častniki so dobivali denar od doma. William ni mog. ! nikdar ra-čunati s tehi. Pač zelo neprijetno ,/.a mladega častnika. V svojih (- pominih <e sani pritožuje, da je . moral v Indiji piti vodo. d<>čim so >i njegovi tovariši privoščili v»*-•ere. Niti toliko denarja ni ime!. (ua bi si ninurel nabaviti tobaka. In I tako je bil prisiljen, da je v času. 1 ko ho druiri pili. jedli, jahali in , irrali tenuis t^r hodili na lov. se-.tlel doma in se učil. N"ič čudnega i t ore j. da je hitro napredoval t»-r pf^stal končno maršal, eden prvih oficirjev angleške armade.
1---
iljem. bo rekel: — Halo. stric! I — Ce bi bil jaz mož angleške prineesinje. — se je oglasil Elias, j-— bi pritisnil na gas ter šel tako, j da bi ne videli mojih škricev v ! prahu.
" — Ne, tega bi ne storil, — je rekel Quincy. — Boljše, da si še enkrat. ogledaš viskaunta, dokler imaš še priliko On se sedaj poslavlja od javnosti. Po poroki boš čul o njem tako malo kot o možu kake primadone. Xa prvi strani j listov bo prav tako odsoten kot j stari Woodrov. Ljud je se bodo i pač spominjali, da je živel nekoč neki človek po imenu viskount La ■ Salle ter se vpraševali, kaj se ran (je pripetilo. Nič drugega se mu ne bo pripetilo, kot da se je oženil s princesinjo.
^ ROJAKI. NAROČAJTE 8E KA "GLAS NAHODA" NAJ-1 VEČJI SLOVENSKI DNEVNI* V ZT>» DRŽAV AH ^5=f
Nemške strokovne organizacije proti industrij cem.
Zveza nemških industrijalcev je te dni vladi izročila več svojih predlogov med katerimi je tudi ta, da preidejo državne železnice v roke privatnih podjetij. Proti temu so vstali nemški železničar-ski in delavski sindikati, ki zahtevajo od vlade, da na ta predlog ne pristane. Sindikati tudi povdarjajo v svoji lesolueiji. da pomeni ta korak nemških industrijalcev direktno izzivanje transportne komisije, za kar bodo industrijalci naleteli na najhujši in skrajni odpor s strani delavstva. Vlada kapitalističnim pohlepne-žern ne bo ugodila.
ADVERTISEMENTS.
OGLASI NAJ SE
frank Ceh, ki je bil svoječas-110 v Grand Haven. Mich. Pri nas je zanj pismo od njegovega brata Ivana Ceh iz starega kraja.
I'pravu ištvo Glas Naroda, ■S2 Cortlandt St.. New York, N. Y.
(14.16—1)
t
NAZNANILO IN ZAHVATjA.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, tašča in stara mati gospa
FRANČIŠKA DOLAR
po kratki hudi bolezni, previdena ^ sv. zakramenti, dne G. t. m. milno v Gospodu preminula. Pogreb uepozaine pokojne se je vršil v pondeljek M. t. in. ob 10. uri dop. i/, slovenske župne cerkve sv. t i-rila, t>"2 St. Mark's Place. New York, na pokopališče Calvary v družinsko gomilo.
Tem potom se srčno zahvaljujemo vsem rojakom in AinerikaJi-
•	»"in /a po/rtvovalin^r in izkaz /adnje t"asti pokojni. V prvi vrsti preč. g. župniku Very Kov. Heni-gen Snoyu za sv. mašo in spremstvo od hiše do cerkve in do groba: nadalje liev. .los. K. Berganti. župniku cerkve -v. Kite v Bronx 11. za navzočnost pri cerkvenem o-p ni vi hi "m blagoslov trupla, v eer-
■ kvi: rmdal je Rev. Daniel Kantu in I lev. Anselm Murnu za njiju prisotnost pred oltarjem med cerkvenimi obredi. Zahvaljujemo se tudi "Društvu krščanskih mater"" za obilno vdeleabo in spremstvo svoje so sestre pri cerkvi. Konečno j kličemo: Bog povrni vsem. kateri j-jO količkaj čutili z nami in ska-/ali naklonjenost v težkih urah usode.
Tebi pa, draga nam. ki si nas zapustila, kličemo iz dna duše: Počivaj v miru! Bodi Ti tuja gru-da dom do vstajenja. Globoko v zemlji počivajo utrujene kosti, a duh Tvoj biva med nami. Srca kr-. vavč ob bridki izgubi, a upanje, da se snidemo pri liogri, tolaži nas in kliče k molitvi, da sledimo .Tvojo pot, kateri nikdo izmed nas (ne uide. Bila si vzgledna ljubeča •mati. dobra in mila tašča tor nad
•	\ se draga in mila stara mamica. Služila si Gospodu in sedaj uživaj
.plačilo v nebesih. Počivaj v miru!
Žalujoči ostali.
4iUjedinjenje"
-stenski koledar—*—
Jadranske Banke
za 1922
za
Jadranska Banka bo kmato začela razpošiljata stenski koledar za leto 1922. Lepo umetniško delo naše»i znanepi jujo-slovenskega umetnika profesorja Inkicstrija nam slikovito kaže naša prva znamenja svobode. Koledar Je 36 inž tisok in 25 Širok. Natiskan je na trdem, trpežnem papirju. Meseci in rlnevi so tako razpredeljeni, da bo Koledar vet*av«n za štiri leta.
Slika "Ljedinjenje" je natiskana sredi koledarja v velikosti 11X18 in?, izdelana je v litografskih barvah. Vrh dubrovniške obali stoji kip »Jugoslavije poleg »r^ svojih otrok: Srba, Hrvata in Slovenea. gledajočih na morje. Na dau slike je mrtev čm avstrijski orel, premagan od bele-n orla. Beli orel je zmagoslavno razkrilil svoja krila. Pod njimi drži jugoslovanski državni grb. V podnožje so narodna tiKinienja, na mizi je pa zibelka. gusle in meč 8 tremi ir-»bojuicarai: slovensko, hrvatsko in srbsko. Krog slike je ornament v narodnih motivih. Koledar je lep okrasek za vsako hiš% ij, na posebnem listku Je pojasnilo slike v hrvatskem in angleškem jeziku. Vsak Jugoslovan hm 9 ponosom pokazal Amerikancu v sliki, svoje prve znake svobode.
Kdor želi Imeti ta koledar, naj izpolni, odreže in pošlje spodaj natiskani kupon. Dobil ga bo brezplačno.
JADRANSKA BANKA Ljubljana, Jugoslavija.
•Ameriški oddelek
Prosim, poSljite mi brez vsakih obveznosti z uioje strani va3 stenski Koledar za leto 1922.
Ime..........................................................
Naslov ....'..................................................
GLAS NAROf>A, IS. JAN. 1922

4
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN.
Spisal Emile Gabori&u.
Z? "Glas Naroda" pre vel G. P.
12
(Nadaljevanje.)
—	Gospodje, vi vidite sedej, da sem imel prav. ko sem zaslišal Kokoleja. Ne skušajte zanikati tega. Vi delite moje dvome in moje rtime, to vem. Ali je med vami kak človek, ki bi si upai trditi, da ni : trašno razburjenje vrnilo temu ubogemu človeku pamet vsaj za nekaj časa ? Ko vam je povedal, da je bil priča zločina in ko vam je navedel ime zločinca, ste gledali neverno. Na to pa so prišle nadalj-ne priče. Njih združeni dokaz, v katerem ne manjka nobenega člena pa predstavlja strašno obsodbo.
Postal je zopet zgovoren. Profesijonalne navade, močnejše kot vse drugo, so zopet zadobile v i jem premoč.
—	Gospod de Boi.skoran je bil danes ponoči v Valpiusonu. To je jasno ugotovljeno. Kako pa je prišel semkaj ? S tem, da se je skrival. Med njegovo hišo in Vapinsonom sta dve javni cesti, — ena preko Breii in druga krog močvirij. Ali si je izbral de Boaskoran to ali ono? Ne. Ubral ji je naravnost preko močvirja, kljub nevarnosti, da se pogrezne vanj ali da se zmoči od glave do nog. Ko se je vračal, si je izbral, kljub temi, gozd Rošpomje, kljub nevarnosti, da raide in da blodi po gozdu do jutra. Zakaj je storil to .' Očividno v namennu, da ga nikdo ne vidi. In v resnici, s kom se je sestal? Z razuzdanim Ribotom. ki se je sam skrival, brez dvoma radi kake ijubimske spletke; s tatom Godri, kojega edina misel je izogniti se orožnikom in s sta«o ženico, ki se je zakasnita slučajne. Vse je dobro odredil in premislil, a Previdnost je bila na straži.
—	Previdnost. — je godrnjal doktor Sajnbo. — Previdnost!
—	Ali bi bilo mogoče navesti v prilog gospodu de Boaskoran vsaj razliko v času? Ne. Ob katerem času so ga videli odhajati proti temu mestu Ko se je temnilo. — Bilo je po poldevetih, — je rekel Ribot, — ko je šel Boaskoran preko kanala pri Seiile močvirju. Vsled tejra je lahko dospel do Valpinsona ob poldesetih. Ob tej uri ni bil še izvršen zločin. Kedaj so ga videli vračati se domov? Godi i in stara ženica sta nam navedla uro. Bilo je po enajsti uri. Do tega časa je bil firot" Klodijez ž« jbstreljen in Valpinson je že goVel. Ali vemo kaj glede razpoloženja gospoda de Boaskoran ob tem ča--u/ Gotovo. Ko je prihajal sem je bil popolnoma miren. Bil je zelo presenečen, ko se j? sestal z Ribotom. Pojasnil pa mu je zelo natančno, zakaj se nahaja na doti<"-nem mestu in zakaj ima puško s seboj.
—	Rekel je. da se hoče sestati z nekim človekom a* Breši ter domneval, da bo spotoma lahke ustrelil nekaj kljunačev. Ali zveni to vrjetno? Oglejmo pa si moža. ko se je vračal proti domu, Goelri pravi, tla je hodil z* lo hitro. Bil je \ideti besen ter trgal liste z elre-ves. Kaj pravi stara kmetica? Ničesar. Ko ga je poklicala si ni upal /bežati proč. To bi pomenjalo priznanje in vsled tega ji je rade volje pomagal. In potem? Za cele <*etrt ure je bila njegova pot ista kot ona stare ženice. Ali ji je delal druščino? Nikakor ne. Hitro se je odstranil od nje. Šel je naprej ter pohitel domov. Brez dvoma domneva, da je grof klodijez mrtev. On ve. da je Valpinson v plamenih. Boji se čuti plat-zvona ter videti divjanje požara.
Ne zgodi se pogosto, da si sodniki dovolijj take familijarnosti. Sodniki in tudi odvemiki se smatrajo ponavadi preveč vzvišenim nad ostale smrtnike ob takih prilikah, da bi pojasnili svoja nazira-nja, tla bi ponovili svoje utise te r vprašali za kak nasvet. Kadar se preiskava šele prične, ni nikakih določenih pravil, ki b" bila predpisana. Kakorhitro s? je kakega francoskega sodnika obvestilo o kakšni zločinu, ima pravico storiti, kar se mu zdi primerno, da zasleeli krivca. Absolutni mojster zadeve, odgovoren le svoji vesti ter opremljen z izvarrednimi polnomce mi. nastopi lahko kot se mu zdi najbolj primemo. V ttj zadevi v Valpinson pa je naglica elogodkov sumih odvedla s seboi tudi gospoda Galpina. Od prvega vprašanja, n-slovljt nega na Kokoleja pa do sedanjega trenutka ni imel nobenega rasa za premisle!". Njegovo postopanje je bilo javno in vsled tega je |K>vsem na revno čutil skušnjavo, da ga pojasni.
—	In vi imenujete to postavno preiskavo? — je vprašal zdravnik.
Snel je medtem svoja očala ter jih brisal z veliko unemo.
—	Preiskava, ki temelji na čem? — je nadaljeval s tako strastjo, da si ni nikdo drznil prekiniti ga. — Ki temelji na pričevanju nesrečnega bitja, o katerem izjavljam jaz kot zdravnik, da ni odgovorno za to, kar pravi. Pamet se ne pojavi ter ne postane osvetljena kot svetilka, katero se prižge zvečer na cesti. Človek je ali idiot ali pa ni idiot. On je bil vedno idiot. On je bil vedno idiot ter bo v»xlno ostal. Vi pravite, da so tudi druga ugotovila prepričevalna. Recite rajše, da domnevate, da so. Zakaj? Ker ste zapleteni v predsodek vsled ugotovila Kokoleja. Oe bi ne bilo tega, bi se nikdar ne brigali za to. kar je gospod de Boaskoran storil ali česar ni storil Hodil je naokrog celi večer. On ima pravico storiti to. .Sel je preko močvirja Kdo bi inu to zpbranfl? Šel je skozi gozd. Zakaj bi ne šel? Sestal se je r. ljudmi. Ali ni to povsem naravno? Ne. idiot ga je obdolžil in od tedaj naprej je sumljivo vse, kar je storil. On je govoril. To je nesramnost zi krkn jega zločinca. On molči. To je kes krivca ki se trese od strahu Mtsto Boaskorana bi Kokole prav lahko navedel tudi mene. dr. Sejnboja. Takoj bi postala vse moje obnašanje sumljivo. Prepričan sem. da bi se našlo tisoč dokazov moje krivde. To bi b:la kaj lahko stvar. Ali niso moja naziranja bolj radikalna kot ona gospoda de Boaskoran? Tukaj je ključ k celi zadevo. Gospoel de Boaskoran je republikanec. On ne priznava nobene suverenosti razven one naroda . . .
—	Doktor. — je rekel okrejni pravdnik, — vi ne pomislite tega, kar pravite.
—	Zagotavljam vam. da mislim tako.
Zopet je bil prekinjen in v tem slučaju je bil grof Klodijez. ki je rekel:
—	Jaz za svoj del priznavam vse argumente, katere je spravil na dan gospod sodnik. Nad vse vrjetnosti pa stavljam eno dejstvo, namreč značaj obtoženega. Gospcd de Boaskoran je mož časti ter izvrsten človek. On ni zmožen podlega in grdega zločina.
Ostali so potrdili. Gospod Senesal je dostavil:
—	Jaz vara hočem povedati še neko nadaljno stvar. Kakšen bi mogel biti namen takega zločina? Ah, če bi ne imel gospod de Boaskoran ničesar izgubiti! Ali pa poznate med vsemi svojimi znanci rrečnejšega človeka kot je on? Mlad. lep. zdr?v, neizmerno bogat, spoštovan in priljubljen vsepovsod. Koneeno obstaja nadaljno dejstvo, ki je zaenkrat še družinska skrivnost, katero pa vam lahko pojasnim in ki bo odplavilo zadnjo sled suma: gospotl de Boaskoran je strastno zaljubljen v gospodično Dijonizijo de Šandore. Ona vra-
ča ljubezen in predvčerajšnjem je bil določen dan poroke na dvajsetega prihodnjega meseca.
Med tem pa so tekle ure naprej. Ura v cerkvenem zvoniku v Breši je ravno bila pol štirih. Prihajal je dan in luč svetilke je pričela medletL Prikazale so se jutranje megle in kmalu so padli tudi solnčni žarki na šipe okna. Nikdo pa ni zapazil tega. Vsi ljuelje, zbrani krog postelje ranjenega moža, so bili pr«eveč razburjeni. Gospod Galpin je poslušal ugovore, katere so spravljali na dan drugi, brez vsake besede al. kretnje. Dobil je nazaj svojo samokontrolo v toliko, da bi bilo težko spoznati, kakšen utis so napravili ti ugovori na njpegovega duha. Konečuo pa je resno zmajal s svojo glavo ter rekel:
— Bolj kot vi, gospoda moja, si želim, da bi bil gospod de Boaskoran nedolžen. Gospotl Dobižcn, ki ve, kaj mislim, vam bo povedal to. V svojem srcu sem se dolgo preel vami zavzemal za njegovo stvar. Jaz pa sem zastopnik postave. Moja dolžnost je vsled tega vzvišena nad moja nagnenja. Ali je odvisno od mene, da se potisne na stran obdolžitve Kokoleja in naj so še tako bedaste, tako absurdne? Ali morem razveljaviti ugotovila treh prič, ki tako močno po-trpujejo sumnje, vzbujene vsled prve obtožbe?
(Dalje prihodnjič.)
Zastopniki "Glas Naroda"
kateri ao iwoMaBsnl poMratl m
nlno m dnevnik MGlai Naroda". Vsak sastopnlk lada potrdilo aa svata katero le prejel ln jih rojakm psfpo ropamo.
Naročnina aa "Glas Naroda" Jo: Za celo leto «6.00; ca pol lata 9*.00; aa Štiri meeeoe $2.00; m fetrt lota HJJO.
Sob Fraadaee, OaLi
Jacob LotSb. OcBTcr, Cafe t	I ^^TTSHI
Frank ftkraM*. Poekft* Cele.:
Peter Colic, John Gena. Frank Janeab in Kochorar. UUa 4Hfte.:
Loda OosteC«. Sosserset, Cel*.:
Math. Ker*»MJ. In JI—polil, bit Alois Rodman. Clinton, InC.:
Laabet* Bolskar. inwa, QL
J. Vertoic, «80 Aurora Avansa. CUeac* DL:
Joseph BostUL Joaftjh BUafc b Joeeph BeWHl. JoUot SH.
Frank Bu/ilch, Frank IsvM in JoHn ZaletaL Maseenftafc, DL:
Frank AugosOn. La Salle. K.
Matija ZZtmp. North Chicago, DL:
Anton K obal In Math. Očrte. Sooth Chicago, DL:
Frank čem Springfield, DL:
Matija BarborU Waokegan. DL:
Frank Petkovflefc Franklin, Kan s. in okolico:
Frank Leakorta. Frsntenae, Kansas:
Rok Firm. Rhigo» Kansas:
Mike PencdL KltzmUler, Mi.:	/ •?/>
Frank Voduftfve* Chlsbohn, Mina.: Frank Govfa.
Calumet, Mich.:
M F. Kobe In Fftfd Bchalta Eveleth, Minn.:
Loots Go via. Gilbert, Mina.: L. VeseL tfibbinCf Wait Ivan Fovfla. Virginia, Mb*.:	' \ f/'-J
Frank Hmatltk. By. Minn :
Frank Govfla hi Joseph J. Feah*
Mike Grabrlaa. East Helena, Meat,:
Frank Hrdla Gnat Falls, Ikahaai
Math. Urlh. Klein, Msntsna:
Gregor Zobes. Gswanda. N. I.: j Karl SteraUa. Little Falls, N. T.| j Frank Muk. Barberton, OUa:	>
A. Okoliah, F. Foja la Albta Poljanec.
Cellinweed. OhU: Math. Slapalk. Cleveland OUa:
Frank Sakser, Charles KtrttaaS
in Jakob Besnlk. Lorain, Ohia:
Lonli Balast, J. KonN la II Ostanek. NHea, Ohio:
.Frank KngniBat Yonwgstwu, OUa: Anton Klk^J. Oregon <X>, Onpa]
M. Justin. \mbridirc. Fas Frank Jakfla.
Loots Hribar, BrsagUsa, Pa.:
Anton Ipnvat Bordbae, Fa.:
John rinili i Csnrraangh, Pa.:
Iran Fajk ta TU IuiiiM CXaridce, Pa.:
AnVm Jsrtna In Anton ba dor. unnlo, Pa.:
Anton Oahaban. Ex^rt, Pa.:
Loots Bo pas«. Fsnat Ctty, Da:
Mat. Kaala Famll, Pa.:
Jerry Okorn. InptriaL Pa.:
Valenlius Potsmal
Frank Noraft Irwia, Pa.:
Mike ParML
John Pola nr. (^OflflM^ PA* •
Qa>U|i
Frank Drtii tfssn Ban, Pa.:
Frank Mafisk In FraaS Ih aD
Pltl^aigh, Pa.:
U. Jakobich, K Jikall, Vba Arch in L Magiater.
Knjige!
Knjige!
POUČNE knjigi: Angleško-slovenski slcar —
Dr. Kem .... $5.00 Slovenske angleški t>iova<* .... LoO Slovensko-angleška kovnica .... 1.50
Nemški abcefedk ............... »35
Nemško ang«c£k: tohm^ .. .... .60
Pravilo dostojnosti ............ JO
Slovenske-Demškt iIotv —
(Janežlč Bartol)	1M
AagteMlna bra oMetJa ........ .49
Cirilica. Naročilo za H t* nje Ia
risa njo srbščine v drillel .>.. J&* Mbton. Spisal Antoa B Jegtf« JI
^oapodinstvo — PurgaJ. Prah-tiA>a knjlsa za uaSe gcjpcU-
nje. (Trdo vezana.) ..........lb
Hitri raconar. Priročne velikosti S*
Praktika! nima? ............
Knjiga • lepem vedenja Urfeams.
(Trdo vezano) ..............Ufi
Mladeničem, Ant. 3. JeglU
L cveaek, .................. .«0
II. fvezek ................... .M
Nasvet* aa >.*So bi dom. Koristna
knjiga za vsako hHo ........LM
Pravila sa olika. Dr. J. Dostojen .65 Varčna kchr.rica, aa slabe in dobre čase ......................LM
BAZNE POVESTI IN ROMANI
•»os. Jariič, 4. Cvet In sad.
Hči mestnega soonika itd. .. ,75 Joe. J urile, 5. zv: Sosednv sin. Sin
kmetdkegm cesarja itd. ..«.„... JO Jos. Jurčič, 6. sv.: Doktor Zober, roman. — Tngoraer, tragedija
Dve sliki — Kea-et Mefto...... M
Hude breadn«. Ni vse zlato, kar se
se sveti itd. ...............i.. JS5
Patria, povest is irske lona&e 00-
be	J|
**od svebedaim Eolneem, sgodovln-
&ka povest, L zv............. Ug
od svobodnim aolncem, zgooovln-
ska povest, 2. sv.............LSg
Povesti slovenskemu IJodsivn v poduk bi zabavo, Kalaa ...... J9
Bomarica, povest .............. .ca
Sisto s Šesto, povest is Abrnoev JtS aUke la povesti, Ksaver MeSko X> Šfaedcnt naj bo, — Naš vsaktajl
kruh ........................ M
Veselo povesti: Za moiem. — V pustiv Je Sla. — Pravda med bntaeEa ..................... JS5
» ojnlaair aH poganstva m krat,
po> est ........•••••.......,.. JI
eter Zgaga .................. JW
Doli a ore*jem ................ JI
Knjige drofbe Sv. Mohorja
Duhovni boj	str.) ...... JU
Mesija (L zv.) .............. Jt
Mesija (2. sv.) ..............
fSgodovin« slov. naroda (5. zv.) Sgodovlez slov. naroda f«. sv.) JP Mladim srcem (2. zv.)
»pisal K. MeSko JM Zzflgn za lahfcoaalficina QndL
Spisal L Cankar.............. 1.W
'd tedouv v zrakoplovu........2.0«
«merika b. Amerikanci..........Mo
jJUDSKA KNJIŽICA — POVESTI.
i sv Znamenje štirih. Povest do tekti^a Sherlock Holmes .... J0t
2.	zv. Darovana, Zgodovinska po-povest am dobe čovauskih apostolov. ........................ M
3.	zv.: JcrnaC Zmagoval, povest.
— Med Plazovi, tirolska povest. M
4.	zv. Mala fivljenjc, povest .... JI A sv.: ladnja kmedka vojska,
Zgodovinska povest .......... .»S
«. zv. Gozdarjev sin — Vlnf^ar, povest ....................... JM
7. zv.: Prihajsč. Zanimiva povest ..........................g«
JO. sv.: Breneelj: Kako sem se Jaz likal, 1. zvezek	LM
10.	sv.: Breneelj: Kako sem se Jas likal, 2. zvezek	LM
11.	zv.: Brenceli: Kaka sem se jaz likat 3. zvezek	LM
11 sv.: Breneelj: ljubljanske sli-Le. (Podobe IjuDljanskega mesta ) ......................... .71
aa. sv.: P. Colom?: Juan Miseria. Povcstf is španskega življenja .70
16.	zv. Ne v Ameriki . Po resničnih dogočbafc. .....................n
^PILMANRVE rOVESTL
2 zv.: Mama, krianakl deček Iz
Libanoan .................... ^
S. sv.: Marijina sirska, pove«t ta
ksvkaških gora............... Jtt
4. sv.: Praški Jodek, povest, IL natis ........................ JB5
^ :Trl indijbke povesti...... JU
9. zv.: Kraljičin athfc Sjgodorin-
ska povest iz Japonakega .... Jt# 10. zv. :Zve««l sin. poveet iz vlade
Akbarja Velikega ............ Jtb
1L sr.: Bdeča in bela vrtnica, po-
•••***eee**eeaea*oa«e*»esa
12.	nr,: Korejska >rata. Črtica is misijonov v Koreji............ Jg
ta zv.: PsJ bi Skuaga, povest is
Amar.a ............................Jb
14. sv.: Prisega bmenakega glavarji, po/est is zgodovine ka-
nsdskr ......................
to. zv.: Aage|J nfajer — BrazQ-
skn povest .................. Jg
1«. sv.: ZLalokopi, povest ...... M
17.	ar.: TrTi kyA Cn«DJanfi ali voinja v Nlkaragno .......... JM
18.	zv.: Preganjanje ftailHdb azi-Kjjonarjer ................... Jj
I P. zv.: MSadn mornarja, povest JM
SPISI .'RA MLADINO.
Bob za mali asbf pesrrlce...... JM
Dedek Je pravil, pravljic*...... .M
rAOLlTVSNIKl Skrbi za feso:
. v usnja vezr.no ..............181
v pletno vc%no ........... JS\
KaJsU glasovi:
v platno vezano.............. JM
v kost vezano ........................L70
v usnje vezano .............. iRt
Z£MUEVa>L
Zdndcab driav................ Ji
Zemljevid Slvrenljo .......... at
Zeodjevld Evropo .............. Jt»
V elika ateiMka zsapa ..........XM
Emljeriči: Ker York, Tllinola, Colorado, Ksnsaa, Metana, Minns seta, Wyoming in Alaska —
vsrkl po 2&
Pennslyvania ..-............... JO
West Vlrginija .............. .40
RAZGLEDNICE: Zabavne, različne, dacat	JSO
Newyorške, različne, ducat, JO Panorama mesta New Xcfc,
25 silk JM Panorama mast* Celje, 21 palcev dolge ................ Kk
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz J^ew Yorka.
O. WASHINGTON	17	isn.	— Bremen	HOMERIC	1	marca — Cherbourg	
ROCHAM BEAU	17	Jan.	— H a vrt	OROUNA	3	marca — Hamburg	
MNI8	IS	Jsn.	— He vre	ARABIC	4	marcs	- Q3'0*
ORDUNA	CI	Jsn.	— Hamburg	ZEELAND	4	marca —Cherbourg	
SAXON 1A	>1	Jan.	— Hamburg	L.A LORRAINE	4	marcs	— Havre
ARABIC	21	Jsn.	— Genoa	PR. MATOIKA	4	marca	— Bremen
KROONLAND	21	jsn.	— Cherbourg	SAXON 1A	7	marca	— Bremen
NOOROAM	SI	i«".	— Sou togi*	ARABIC	8	marca	— Genoa.
PREa WILSON	»	Jsn.	— Trst	la savo:e	11	marcs	— H^vre
-A LORRAINE	as	Jan.	— Hsv*e	FINLAND	11	wiarca	—Cherbour
CARON 1A	28	J*n,	— Reks	RYNOAM	11	marca	— Boulogne
ZEELAND	cs	Jen.	— Cherbourg	OLYMPIC	11	marca — Cherbourg	
LA TOURAiNK	4	febr.	— Havre	AMERICA	11	marca	— Bremen
AMERICA	4	febr.	— Bremen	PARiS	15	rr area	— H avre
ORBITA	17	febr	— Hamburg	hanover	15	marca	— Bremen
RYNDAM	4	febr.	— Boulogne	oropesa	17	marca	— Hamburg
AQUITANIA	7	febr.	— Cherbourg	finland	18 marca -		• Cherbourg
FINLAND	11	febr.	— Cherbourg	POTOMAC	18	marca	— Bremen
LA savoie	11	feb.	— Havre	AQUITANIA	21	marca -	- Cherbourg
CARMANIA	11	fsbr.	— Reka	FRANCE	23	marca	— Hsvre
POTOMAC	11	febr.	— Bremen	N. AMSTERDAM	25	marci	—■ Boulogne
FRANCE	16	febr.	— Havre	HOMERIC	25	m«.r<-a -	— Cherbourg
ADRIATIC	18	febr.	— Genoa	YORK	29	marca	— bremen
OLYMPIC	18	febr.	— Cherbourg	orbita	31	marca	— Hamburg
N. AMSTERDAM	18	febr.	— Boulogne	OLYMPIC	1	aprila -	— Cherbourg
PARIS	21	febr.	— Havre	KROONLAND	1	aprila -	— Cherbourg
ARGENTINA	21	febr.	— Trst	LA LORRAINE	1	aprila	— Hav.'e
AQUITANIA	23	febr,	— Cherbourg	MAURETANIA	2	aprila -	— Cherbourg
mongolia	23	febr.	— Hamburg	PARIS	5	aprila	— Havre
KROONLAND	25	febr.	— Boulogne	SEYDLITZ	12	aprila	— Bremen
HUDSON	25	febr	— Bremen	FRANCE	13	aprila	— H avre
minnekahda	26	febr.	— Hamburg	ORDUNA	14	aprila	— Hamburg
NOORDAM	25	febr.	— Cherbourg	MAURETANIA	25	aprila -	— Cherbouri
SEYDLITZ	1	marca — Bremen		OROPESA	28	aprila	— Hamburg
JUGOSLAVIJ A
Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra In zadettna hrana. Zaprti prostori, Velik prostor na krovu. Vse u-dobnoatl modernega parnlka.
V^REO&MRLiks
NEW YORK V PLYMOUTH, CHER. BOU^G In ANTVERPEN
KROONLAND .......... 21. Jan.
ZEELAND ............ 28. Jan.
FINLAND .............. 11. febr.
Vstavi v HaJifaxu sem In tja. V VIGO, HAMBURG IN GDANSK SAMLANO fsamo 3. razred).....19. Jan
^ American Iihs
PLYMOUTH, CHERBOURG, BRUNS-BUTTE. l_ IN HAMBURG
VSE VOD.VČ PROGE DO POI^JSKE.
MINNEKAHDA..........26. Jan.
NEW YORK V HAMBURG.
HAVERFORD .......... 9. febr.
Na poti tja se vstavi v Queenstown.
^ white Star
V CHERBOURG In SOUTHAMPTON
OLYMPIC ...................... 18. febr
MAJESTIC (največji na svetu) 20. maja IZ NEW YORKA V MADEIRO, GIBRALTAR, AUŽIR, GENOVO, NAPOLJ, ATENE, ALEKSAN DRI JO ZA EGIPT IN NIL.
•ARABIC ................ 21. januarja
LAPLAND .................. 4. februarja
ADRIATIC ................ 18. februarja
•Največji p*-nik ▼ redni' sluibl s jutao-
ctropskimi ptiataniML INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY
120 parni It <rv — 1.200.00» toa.
No- 1 BROADWAY. NEW YORK CITY all pri lokalnih acentlb.
COSULIGH ČBTA
Direktno potovanje v DUBROVNIK (Gravosa), TRST.
PRESIDENT WILSON
24. januarja 1922.
Cene za Trst In Reko so: Pres. Wilson $102.50 In $5. davka.
Potom Ustikov lzdanlb sa m kra
Je v J uaoaL&vUi to or^ijl. RasKošne vtrodnoetl prvega, Ara> jefa to tretjes* laaredi.
Potniki tretj<*ra raxreda dobivajo bresplačno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department 2 West Street	New York
Z ZADNJO POSlLJATVTJO SMO DOBILI NASLED
NJE KNJIGE:
Strie Tomova
Sv. Kotbm^i ..................	JSS
Pravljic« mm Mladino, S. Košutnik	M
Elizabeta ............................35
Gozdovnik, (2 zvezka) ..........LM
Cvetina Borofrajska.........................6f
Dostojno vedenje ..............•	JS%
Pravljice H. M ajar ...........................30
GodfevskI Katekizem ...............JSS
Beneška Vedeievalka...................35
Materina žrtev ................................JO
Cvetke .......................................35
Pozigalec .....................45
Svetna noč ..................................25
NamCflsa Je prl&siitt denar, bodisi v gotovini, nosey order all psfltas znamke po 1 ali 2 centa, trn psiljs-te gotovino, rekamandirajte pfaai, Ne naročajte knjig, katerih nI r ceniku. Knjige pnftiljssss j »it nI— prosto.
Slcvenic Publishing Co., .82 Coftlandt St., New York
9
k»«ii, nabocajte sb ha "ol&s kasoda"
tiATVSOn slovenski dnevnik v zdeuženih državah

Največji, nsjwtitrejll pamlkf aa svetu. Izborna pettrelji p.itnlksm.
V	*aiem mestu a!: bližini lokal-
ni soenU
V	Jugoslavijo, Bolgarsko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Reke:
CARMANIA
11. februarja
Karta, zaeno z vožnjo v Y. a.fcreb, Belgrad. Bukaresi. Budimpešto, Sofijo ali Ljubljano ...... $105-00
Preko Cherbourg:
&AXONIA .......... 21. Jan.
AQUITANIA .......... 7. feb.
HAMBURG
naravnost do Gdsnska in Varšave
z novimi parniKi ORDUNA 21 jan —3 mar. —14 apr. ORBITA 17 feb. — 31 mar.— 12 maja OROPESA 17 mar. —28 apr. —9 Jun. Zaprte kabino za ženske in otroke. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway	New York
117 W. Washington Street, Chicago all lokalni potnifik*. agenti.
ZAKAJ SE STRLTITE S SLABIM TOBAKOM, POSKUSITE NAS IMFORTIRAN
pravi tvrški tobak,
boksa en funt $3.00. pol funte $1,50 a papirjem
hercegovski mešani,
boksa 1 funt I2.QP: pol funta 11.00
s papirjem Boksa hilsnov 15c. in ma£lxia za delati cigarete 15c. Z naročilom poSljite denar. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue, New York. N. Y.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Podpisana naznanjam tem »potom vsem znancem in sorodnikom, tla je moj ljubljeni soprog
ANTON FUNTEK po dolgi in mučni bolezni umrl lne 2. januarja 1022. Pokopali smo ira dne 5. januarja na katoliškem pokopališču v Kem merer, Wyo.
Ob tej priliki se srčino zaliva-1 ju jeni vsem, kateri so mi v tej težki uri pomagali na etlen ali drugi način. Posebno se zahvaljujem društvom, katerih vil an je bil pokojnik, ki so darovala krasne vence in se pobioštevilno vdele-/.ila mrtvaškega sprevoda.
Pokojnik je bil doma iz Tjue v Savinjski dolini, kjer zapušča 2 brata in 2 sestri, v tej deželi pa onega brata.
Podi mu lahka ameriška žemljica !
Žalujoči ostali: Marija Funtek. soproga. Anton Funtek, sin. Marija Funtek, hei.
Sublet. Wyo.. T. jan. 1922.
(16-1S—1)
M M	M MM.
Dospelo je novo suho grozdje.
- ■ MnSVatel selo sladke debele Jr,-11 gode, boksa 50 funtov .. tt.— ] [ Ciper groadje rsj večje in naj--' gladkeJSe jagode, bokra 00 frm-
^p tov •B.*....«.....*.«.....
-k Malo črno grSko grozdje, »To sladka, boksa 80 funtov $7.— Pofil.ete $3. r.% račun vaake bokse ' * k) naroČite In poslali bomo takol.
BALKAN IMPORTING CO.
SI-63 Cherry »t.. New York. N. Y. ^
StssUM, Pa:
Anton Htm. fartle Creek, Pa:
Frank Scbttnt. #est New I—, Pa: Jonpk Jorsa <VU*e Taller, Paf IvU PMVtt mitock. Pa:
1. PeteroalL
^r^r-ta
eketoa. W. Va:
Frank Kodna ftisu, W. Va:
Primoi Modlc.
Joseph Tratnik.
John Htampfel In H. Svetila
West AIlls, Wis.
Frank Bkok In Ant. IlowBek-
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK IS
63S Peno Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler |e aaj-■tarejtl ilor«ukl adravrlk Speeja Uct v T*lttabur*Ua. kl Una 14-let» prakso ▼ Ctrerlje-
asatrapUeaJ« krvi sdzmvl s •ovltask M«, ki za Je fanuW #r. s» oL Uleh. Oe toaate r»omol>e ali mehur-«a» e« »elees. v grla	las,
•oleCtae v kuCch. »rtAUs 3a lrtlsti' vast boss kri. Ne asksjta kw ta ho-«aea na:««.
Vas maškm kolesni adrhvb« po e-traJSonS n »trSl iUkrr hitro «pastte h na {NBokiji adravM as taka] A tsMvsS pridite ta Jas vaaa hov •opet po%rmU
Hyrosoio aH vodno kile oadravtis *	*le%ir operacije.
Bolesnl mehvrja. kf povsro&^'o ►e-l^taM ▼ krttu fes hrbta ta r2a»tk ta« IDj^PttManiu voda osdravte a »e*o-
»nniirffisH, trtuK hoMtas a-takttn* srbeCtes. ArrCe tn druge kalne lii »ml kl aastaaejo vsled mmBk-ste krvt osdravto v kratkem Sae« n nI potifao leSatt . Nekateri dngt sdr^vnlkl rabfijo tel. siada, da ves rasuznsfe. Jas
la stsrc^a knjt, s>ito -a* klk rtravfnt ker vsa runam rfovsnsSo. Uradne ura: oh (likiiftft «4 L fc l 'Ob nsdsljsh od I de t.