$!@v€n§8ia ftraiina Soboško okrožno sodišče Poročali smo že, da dobi Sobota s 1. junijem novo okrožno sodišče. Prostori Soboška ob-iiia je pripravila za novo okrožno sodiš.e grad grofa Szaparya, v katerem so bili obošnski uradi in so stanovali razni zasebniki. Vsi ti morajo zapustiti grad, v katerem bo začelo poslovati okrožno sodišče in državno tožilstvo. Začasna težava z novim uradom Je le taj" ker ima Szaparjrjev grod premalo prostora za one, ki morajo radi preiskave bitl v zaporlh. Obsojenci novega okrožnega sodAŠča bodo morali prestajati svojo kazen v mariboreki jetnišnici, dokler soboška mestna občina ne bo pozidala nove sodne palače. Opremo novega sodišča in državnega tožilstva je naročilo pravosodno mlnistrstvo v mariborski kaznilnici. Osebje Za predsednika novega okrožnega sodišča V Soboti je imenovan dr. Franc žiher, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru. Za sodnike pri tem sodišču pa ao imenovani: dr. Josip Tombak, bvši sodiiik okrožnega sodi_.a v Mariboru, Kramer Emil, bivši sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, Metod Komotar, sodnik okrajnega sodišča v Soboti, Stanko MoSkon, sodnik okrajnega sodižča v Soboti, Viktor Prohinar, sodnik okrajnega sodišča v Novem mestu, in Odon Planinšek, sodnik okrajnega sodišča v Kozjem. Za sodnijske pripravnike pri okrožnem sodišču so z dekretom pravosodnega ministra imenovani sledeči diplomirani pravniki: Dajiilo Dobčnik iz Maribora, Karel Tassotti iz Ljubljane, dr. Drago Tribnik iz Maribora in Hubert Repovš /z Ljubljane. Za kanclista 10. 3kupi_ie sta imenovana k temu sodiš.u Ljubo Ferenc, zvaničnik 3. razreda, S-daj pri okrajnem sodišču v št. Lenartu, in Anton Vide&nik, zvaničnik 2. razreda pri okrožnem sodišču v Mariboru. Dalje so prestavljeni k novemu okrožnemu sodišču v Soboti: Josip Kooijan, pisarniški predstojnik 9. skupine pri okrajnem sodižču v Mariboru, Matija šemen, kanclist 10. skupine pri okrajnem sodišču v Marenbergu, in Janez Abadič, kanclist 10. skupine pri okrajnem sodiSču v Radovljici. Potrebno število dnevničarjev in služiteljev bo imenovalo predsedniStvo apelacijskega sodišča v Ljubljani. JPolana. Občinski odbor je na seji dne 14. maja imenoval za častnega člana občine preč. g. Rantaša Antona, župnega upravitelja, ki si je v 14 letah pri nas pridobii nevenljivih zaslug za vsestranski napredek, kakor pri cerkvi, tako pri občini. K inienovanju našemu priljubljenemu gospodu iskreno čestitamo in želimo, da zaalužene sadove, katere so med nas posejali, med nami mnogo-mnogo let uživajo! Sv. Sebeščan. Po dolgem čakanju dobimo vendar tudi pri nas vodnjak. Banovina ima v načrtu studenec na našem hribu, in sicer je proračunan za 25 metrov globočlne. Upamo, da v taki globini že pridemo do vode. Proračun znaša okrog 22.000 din. Studenec nam je nujno potreben, saj na našem bregu, kjer je 20 hiS, ni dobre pitne vode. Edini studenec je v župnišču. Prosimo bansko upravo, da bi kmalu začela z delom, na vsak način pa vsaj med počitnicami. Hvaležni smo banski upravi in se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da dobimo prepotreben studenec. Studenec se bo izkopal na cesti pri šoli. Sv. Sebeščan. Za naš farni dom so nam do sedaj darovali v dinarjeh: žokš Stefan 100, žokš Ivan 100, Bencak štefan 100, Celec Rozika 70, Celec Agneška 70, Celec Franc-Petrijanov 60, Celec Marija 50, Celec Karel 50, Zelko Mihael 50, njegova žena 50, Grof Jožef 50, Pintarič Marija in sestra 75 in neimenovan evangeličan 25. Skupno 850 din. Ta žrtev naših delavcev iz inozemstva je res hvalevredna! Bog vam plačaj! Bomo molili za vas. Drugi pošljite tudi kmalu. Prosimo! Mafi?---3i. Kakor smo zvedeli, bo kmalu prišla komisija, da pregleda na naši šoli prostore, če bi se dala napraviti še ena učilnica. Vsak napredek nas veseli, pa vendar moramo resnici na ljubo zavzeti cdklonilno stališče. Imamo tri razrede s približno 150 otroci in dve primerni učilnici. V eni učilnioi se vrši pouk popoldne, kar ni nič neobičajnega, saj imamo dasti šol, kjer so otroci v učilnica:. ves dan kar natrpani. Mačkovska šola je itak beteg naše občine in zdaj še delati nepotrebne stroške, se nam pa res ne zdi primerno. In je vseeno, če bi stroške nosila občina ali banovina. Tisti denar se naj porabi za odplačilo dolga, ki ga je še vedno okrog 200.000 din. S takimi nenujnimi zadevami počakajmo bcljših časov in ne večajmo že itak visokega občinskega proračuna. Kaj ne, da imamo prav!