Pdtnlfui	i	mm	dum	Uto	I*"*
jioirmskl (umi
Stco. 2b2
V	ClubUonl, pinuilclicli 13. decembra 1937
leto ll-
Belgrad pozdravlja francoskega zun. ministra
Dr. Stojadinovič in francoski zunanji minister Yvon Delbos odhajata z belgrajske postaje
Belgrad, 12. decembra. Belgrad se je svečano pripravil na čim lepši sprejem predstavnika za* vezniške Francije.-Peron glavne poštaje je bil ves v zastavah in je napravil silen vtis. Preko ulic so bili napeti transparenti s pozdravi Franciji. Po belgrajskih ulicah in zlasti pred postajo so se prižele zbirati ogromne množice ljudstva. Ljudje so zavzeli svoja inesta vzdolž vseh ulic, po katerih je imel kreniti sprevod z zunanjim ministrom Del-bosom. Okrog osme ure zjutraj ni bilo nobenega mesta več prostega, in prostrani trg pred postajo je bil naravnost nabito poln ljudi. ^
Kmalu po osmi uri so se pričeli na peronu postaje zbirati zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Tik na levi strani dvorske čakalnice je bila razvrščena častna četa pešadijskega polka z zastavo in godbo. Polagoma so prihajali eden za drugim dostojanstveniki, člani vlade, člani diplomatskega zbora, generaliteta ter drugi. V dvorski čakalnici so se zbrali poleg ministrov zastopniki najvišjih krogov prestolnice.
Ob 8.42 so se zaslišala gromka vojaška povelja, vojaška godba je zaigrala, da pozdravi ministra vojne in mornarice, armijskega generala Ljubomi-ra Mariča, ki je takoj sprejel raport in pregledal častno četo.
Dr. Stoiadinovič prihaja
Z velikega trga pred postajo iz Nemanjine ulice se je tedaj začulo viharno vzklikanje množice ljudstva, ki je pozdravljalo posamezne ministre in visoke funkcionarje JRZ. Ob 8.50 so manifestacije ve? deset tisoč ljudi na trgu dosegle vrhunec. Vsak je tedaj že vedel, da prihaja na postajo predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, da pozdravi francoskega zunanjega
ministra Yvon Delbosa o priliki prvega obiska v jugoslovanski prestolnici. Veder In nasmejan, očitno dobro razpoložn, je dr. Stojadinovič ljubeznivo pozdravil člane diplomatskega ibora in ministre, ki so se tedaj zbrali na peronu, nato pa je pristopil k ministru vojske in mornarice, armijskemu generalu Mariču, ki je bil v družbi poveljnika Belgrada generala Petra Kosiča. Pozdravil in pregledal je častno četo, ki mu je izkazala čast. Predsednik kraljevske vlade se je nato pozdravil s prisotnimi generali. V razgovoru z ministrom vojske se je končno ustavil pred čakalnico, kjer je vztrajal do prihoda posebnega vlaka.
Pozdravi na postaji
Nekaj sekund pozneje je posebni vlak prispel na postajo. Na vratih vagona so že opazili elegantno diplomatsko figuro z neštetih fotografij dobro znanega državnika Yvona Delbosa. Med vzklikanjem so se čuli akordi marseljeze, ki jo je intonirala vojaška godba. Delbos je izstopil iz vlaka, tedaj je k njemu že pristopil predsednik dr. Stojadinovič Oči vseh prisotnih so bile uprte v oba predstavnika prijateljskih in zavezniških držav. Dr. Stojadinovič in Delbos sta si prisrčno podala roki. Ministrskemu predsedniku dr. Stoja-dinoviču so bili nato predstavljeni člani Delbo-sovega spremstva. Godba je igrala jugoslovansko himno. Delbosu so tedaj že predstavljali tuje diplomatske zastopnike in nato se je odpravil v spremstvu ministrskega predsednika dr. Stojadi-noviča proti dvorski čakalnici. Velika množica je na peronu viharno pozdravljala velikega gosta. Ovacije so se medtem že razširile na veliko množico ljudstva na trgu pred postajo in dalje po mestnih ulicah V dvorski čakalnici so bili Delbosu predstavljeni vsi člani vlade, senatorji, narodni poslanci in druge ugledne osebnosti.
Manifestacije na ulicah
Navdušenje množic je tedaj dosegalo že svoj vrhunec. Ob 9.06 sta se tam pojavila Delbos in dr. Stojadinovič. Ogromni prostor pred trgom se je stresal spričo silnega -navdušenega vzklikanja množic. Naval ljudstva je bil tolik, da so se trdni kordoni stražnikov majali pod silnim pritiskom. Delbos je vedro in ljubeznivo odzdravljal neprestanemu Vzklikanju. Delbos je v spremstvu predsednika vlade dr. Stojadinovič« zavzel mesto v prvem avtomobilu. Za njima so se razvrstili ostali.
Sprefem pri kraljici in knezu namestnika
Belgrad, 13. decembra. A A. Danes dopoldne ob 10 je francoski zunanji minister Yvon Delbos
takoj po vpisu v dvorske knjige prišel v zunanje ministrstvo, kjer je obiskal predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Njun razgovor je trajal do poldne. Tedaj se je francoski zunanji minister odpeljal v Beli dvor, kjer ga je Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle sprejel v avdi-jenci.
Belgrad, 13. decembra. AA. Danes ob 12.15 je Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle blagovolil sprejeti v avdijenci francoskega zunanjega ministra Yvona Delbosa in ga ob tej priliki odlikoval z lento reda belega orla I. stopnje. Ob 13 sta Nj. kr. Vis. knez-namestnik in kneginja Olga v Belem dvoru priredila kosilo v čast g. Delbosu, katerega se je blagovolila udeležiti tudi Nj. Vel. kraljica Marija. Prisotni so bili nadalje predsednik kraljevske vlade dr. Stojadinovič z gospo, predsednik senata dr. Mažuranič z gospo, predsednik skupščine Stevan Čirič in njegova gospa, francoski poslanik Brugere, prometni minister dr. Spaho in njegova gospa, minister vojske in mornarice general Marič.
Popoldne ob 15 je Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila sprejeti v avdijenci francoskega zunanjega ministra Yvona Delbosa v kraljevskem dvorcu na Dedinju.
Delbos na Opiencu
Belgrad, 13. decembra, m. Francoski zunanji minister Ivan Delbos je prišel na svojem krožnem potovanju po Srednji in Vzhodni Evropi v Belgrad, in ee je danes dopoldne s svojim spremstvom odpeljal e posebnim vlakom na Oplenac. Tam je Delbos položil lep venec na grob blagopokojnega kralja Aleksandra, nato pa se je z avtomobilom odpeljal na Avalo, kjer je položil tudi venec na grob neznanega junaka. Na Avali je pričakal ministra Delbosa predsednik vlade in naš zunanji minister dr. Stojadinovič, ki je priredil v hotelu na Avali visokemu gostu intimno kosilo. Dane« popoldne bo minister Delbos po povratku v Belgrad imel zopet sestanek s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem, kjer bosta nadaljevala že včeraj zn počete razgovore* Ob tej priliki bo dr. Stojadinovič tudi vrnil obisk ministru Delbosu na francoskem poslaništvu. Zvečer pa bo francoski poslanik v Belgradu Robert Brugere priredil v prostorih poslaništva slavnostno večerjo na čast visokemu gostu. Jutri bo zunanji minister Delbos sprejemal člane in zastopnike francoske kolonije v Belgradu in bo obiskal razne francoske institucije, kakor zavod francoskih šolskih sester in francoski dijaški konvikt.
Italija je izstopila iz Zveze narodov
Nemčija se tudi ne bo vrnila vanjo
Rim, 13. decembra, o. Kakor mo napovedali že'v soboto, je predsednik italijanske vlade po seji velikega faustovskega sveta razglasil Italiji in vsemu svetu, da Italija izstopa iz Zveze narodo. Njegovo sporočilo je poslušalo po radiu nad 10 milijonov Italijanov, ki so se zbrali na trgih in ulicah pred zvočniki. Ta korak Italije je Mussolini v kratkem govoru utemeljil s tem, da je bilo nasprotovanje Zveze narodov do Italije tako, da izstopa ni bilo moči več odlagati. Zveza narodov napake in krivice, ki jo je zagrešila s sankcijami, ni popravila s priznanjem italijanske zasedbe Abe-sinije. Zato se je Italija iz Ženeve umaknila brez obžalovanja in prostovoljno, brez kakega pritiska Nemčije ali Japonske. Kljub temu pa bo Italija ostala zvesta prizadevanju za mir, kar je dokazala prav zadnje dni s tem, da je posvetila po sporazumu z Jugoslavijo mir na Jadranu. Jamstvo za njeno delo ji daje njena preiskušena vojska in duh
Naše zmage pri nedeljskih volitvah
Ljubljana, 13. dec.
Pri včerajšnjih občinskih volitvah, ki so bile v 16 občinah, je zopet spregovorilo slovensko ljudstvo in z lepo zmago JRZ dokazalo in pokazalo, kdo naj mu bo vodnik, pokazalo pa t'1"1« koga odločno odklanja. Volivna borba je bila ostra, vendar je rezultat za stranko J HZ popolnoma zadovoljiv.
Posebno huda borba je bila za občini Gor. in Dol. Logatec na Notranjskem, vendar so veli-Icaši pokojne JNS morali žal ugotoviti da tudi tu ni več njihov dom.
Rezultata včerajšnjih volitev so naslednji:
Kamnik: Volivnih upravičencev 1662, volilo 1283 ali 77.2%. JRZ (Nande Novak) 881 glasov in 27 odbornikov; skupna opozicija (Knaflič Ant.) 402 glasova in 3 odbornike.
Komenda: Volivnih upravičencev 860, volilo 587 ali 68%. JRZ (Štrcin Janez) 587 in 24 odbor-
nlk°Šela pri Kamniku: Volivnih upravičencev 174, volilo 134 ali 71%. JRZ (Karel Zebalc) 134 glasov in 18 odbornikov.
Kamniška Bistrica:	Volivnih	upravičencev
538, volilo 432 ali 80%. JRZ I. (Vinko Zore) 359 glasov in 17 odbornikov, gospodarska usta J KZ II. (Urh Franc) 73 glasov in 1 odbornik.
Šmartno v Tuhinju: volilnih upravičencev o4_, glasovalo 278 ali 81%. Lista JRZ I. (Jeras Pavel) je dobila 142 glasov in 15 odbornikov, lista JliZ.lI. (Osolnik Janez) pa 136 glasov in 3 odbornike.
V	Tuhinju sta bili vloženi dve listi J K L. ud zaključku lista še nismo prejeli volivnega izida.
Prihova; Volivnih upravičencev. 390, .volilo
212 ali 54.3%. JRZ (Franjo Skrbinšek) 212 glasov i» 18 odbornikov.
Slovenske Konjice: Volivnih upravičencev 1617, volilo 1187 ali 73.4%. JRZ (Ivan Selih) 1187 glasov in 30 odbornikov.
Litija:	Volivnih upravičencev	1391,	volilo	932
ali	67%.	JRZ (Lebinger Hinko)	932	glasov	in
30	odbornikov.
Vače:	Volivnih upravičencev	252,	volilo	190
ali	75.4%.	JRZ (Kimovec) 190 glasov	in 18	od-
bornikov.
Ig: Volivnih upravičencev 716, volilo 523 ali 73%. JRZ (Mirko Mrzel) 340 in 16 odbornikov, skupna opozicija (Sitej Josip) 183 in 2 odbornika.
Dol. Logatec: Volivnih upravičencev 553, volilo 506 ali 91%. JRZ (Oblak Gabrijel) 266 in 15 odbornikov, skupna opozicija (Tršar Gregor) 240 in 3 odbornike.
Gor. Logatec: Volivnih upravičencev 369, volilo 318 ali 86%. JRZ (Tomazin Vinko) 148 in 3 odbornike, skupna opozicija (Pupis Miroslav) 170 in 15 odbornikov.
Kanin« Gorica: Volivnih upravičencev 207, volilo 139 ali 67.1%, JRZ (Kalan Janez) 139 in 18 odbornikov.
Radovljica; Volivnih upravičencev 512, volilo 308 ali 60%. JRZ (Resman Franc) 308 in 18 odbornikov.
Ovsiše: Volivnih upravičencev 333, volilo ali 85.3%. JRZ (Špendov Anton) 157 in 15 odbornikov, skupna opozicija (Šparovec Franc) 127 in 3 odbornike.	..
Tuhinj: Volivnih upravičencev 221, volilo 156 ali 70.1%. JRZ (Hribar Frane) 109 in 16 odbornikov. (Koncilija Janez) 47 in 2 odbornika. Oba JRZ
fašistovske revolucije, ki ga nobena sila ne bo mogla streti.
Takoj po Mussolinijevem govoru *o poslali v Ženevo uradno sporočilo o izstopu in naročili italijanskim zastopnikom v vseh ženevskih ustanovah, naj zapuste svoja mesta.
Nemška Izjava
Berlin, 13. decembra o. Nemika vlada je s ozirom na izstop Italije sinoči objavila uradno izjavo, v kateri pravi, da ne more nikdar več bili govora o lem, da bi se Nemčija ie vrnila v Zvezo narodov, kakor so zadnje čase pisali po svetu. Italijanski izstop je pri nemški vladi naletel na popolno razumevanje in simpatijo. Kakšno je italijansko stališče do ZN, je bilo Nemčiji jasno od Mussolinijevega obiska v Berlinu. Zveza narodov je dokazala v vsem svojem obstanku, da ni sposobna rešiti niti enega važnega vprašanja in je bilo njeno delo po vojni za mir nevarno, ker je bila pod slabimi vplivi. Vsa njena skrb se je usmerila v to, da je varovala koristi tistih, ki so imeli največ dobička od versajske mirovne pogodbe.
Namesto da bi Zveza narodov razvoj dobrih odnošajev med državami na svetu pospeševala, ga je s spletkami ovirala. Vse nade, ki so jih v ženevsko ustanovo stavile male države* glede skupnega jamstva za mir, so se jim izjalovile. Namesto skupne varnosti je Zveza narodov vodila svet v skupno nevarnost Danes to ustanovo zagovarja samo še Moskva. To dejstvo je pregnalo iz Ženeve najprej Japonsko, za tem Nemčijo, zdaj pa še Italijo, kar priča e splošnem nezaupanju vanjo. Zaradi tega nima ZN več pravice nastopali kot skupna organizacija vseh držav sveta. Zato je nemško stališče skladno z italijanskim.
Vesti 13. decembra
0 nemških	zahtevah glede kolonij je	včeraj
govoril	voditelj	angleške delavske	stranke	major
Attles, in dejal, da kolonije niso zasebna last kapitalističnih narodov, da je pa le potrebno, da ostane razdelitev kolonij taka, kakršna je sedaj.
Pet milijonov funtov šterlingov posojila bo najela belgijska vlada v Angliji za izplačilo obveznic starih notranjih posojil.
Oto Habsburški je odklonil častno občanstvo v madžarskem mestecu Tibany, češ da je še vedno zakoniti madžarski kralj, in kot kralj ne more sprejemati takih preprostih časti v svoji državi.
Božična stavka bo najbrž izbruhnila v vseh velikih	pariških	blagovnicah, ki se	branijo	uvesti
40 urni	delovni	teden. Ta stavka	bo povzročila
v Parizu veliko razburjenje.
Silen sneg je zapade! v obmoirekih predelih Holandije in severne Nemčije. Mraza, kakršen je zavladal 6edaj tam, ne pomnijo že 20 let.
Pri veliki železniški nesreči Škotskega ekspresa, ki vozi med Glasgowom in Edinburgom, je bilo 34 ljudi mrtvih in čez 50 ranjenih.
Pariška policija je prijela nekega Weidmanna, ki je po kratkem zasliševanju priznal, da je umoril in oropal pet ljudi v zadnjih treh mesecih. Žrtve je zvabil v svojo vilo, jih tam ustrelil in zakopal v kleteh ter okrog hiše. V6i ti umori so bili izvršeni v zelo zagonetnih okoliščinah, med njimi zlasti izginjenje ameriške plesalke Jeane de Koven, Weidmann je svoje grehe priznal tako naglo in mirno, da mu policija ni hotela verjeti, dokler niso našli zakopanih trupel njegovih žrtev. Domnevajo, da ima ta pošast na vesti še nekaj nepojasnjenih umorov.
Bivši francoski ministrski predsednik Flandin.
ki je prišel te dni v Berlin, velja za uradnega odposlanca francoske‘vlade, ki naj v Nemčiji izve pogoje, pod katerimi bi Hitler sklenil sporazum s Francijo. Iz Berlina bo Flandin potoval s podobno nalogo v Rim.
Atentat na francoskega zunanjega ministra Delbosa so pripravljali v Pragi neki zarotniki, ki so sodelovali tudi pri atentatu na pokojnega na; šega kralja v Marseilleu, a se jih francoski policiji ni zdelo tedaj vredno, spraviti jih pod ključ. Atentatorje je vodil Madžar Buday.
Mussolini je priredil svečano kosilo za inženirje, tehnike, delavce in delavke, ki so delali pri organizaciji velike italijaijskc tekstilne razstave v Rimu.
Generalni šfabi držav Male zveze bodo itneh svojo sejo prihodnje dni v Pragi.
Sovjetska vlada je odstavila dosedanjega svojega poslanika v Berlinu, Jurenjeva, ki se ne bo več mogel vrniti na svoje mesto, ker bo prišel pred izredno oedišče.
Češkoslovaška vlada je izdala odredbo, e katero prepoveduje listom pisati o 15 vprašanjih, ki se nanašajo na preureditev vojne moči, mobilizacije, organizacije vojske, na utrjevanje meje in izpopolnjevanje vojaško važnih cest, prog, križišč in postaj itd.
Proračun za francosko vojno letalstvo je sprejela pariška poslanska zbornica s 523 glasovi proti 1.
Splošni napad na vseh španskih bojiščih
Salamanea, 13. dec. o. Nacionalistične vojaške oblasti poročajo, da se je začela splošna ofenziva Francove vojske na vseh bojiščih, to je severno od Toleda v smeri proti Granadi, pri Terneln na severu, v smeri proti Kataloniji in pri Bruneti. Pri vseh bojih sodeluje letalstvo in teiko topništvo, ki je vladne vrste spravilo v nered, da si* na vseh bojiščih umikajo.
Ta splošni napad bo trajal teden dni, kakor kaže dejstvo, da je nacionalistično vojno poveljstvo v Irunu obvestilo francosko policijo v Hen-dayu, da bo meja najstrožje zaprta do 20. decembra. Južni ekspres je včeraj prišel iz Iruna kot zadnji vlak in še ta z veliko zamudo. Španske oblasti niso v ničemer pojasnile teh sklepov.
Prve volitve v sovjetski svobodi
Moskva, 13. decembra, o. Sovjekka uradna agencija poroča, da so včerajšnje volitve prve, od ustanovitve »demokratične« Sovjetije, v vrhovni svet boljševiške Rusije potekle _ kakor pravi narodni praznik. Po vsej Rusiji je via-dalo silovito navdušenje. Volivci so prihajali na volišče v vojaško organiziranih skupinah in vsi kakor en mož glasovali za kandidate, ki jih je postavil Stalin, kateremu so pred nedavnim dali državni okrasni naslov »naše soncet. Uradna agencija pravi, da se je volitev udeležilo 95% volilcev in da so doma ostali samo bolni ter zaprti. Volilna centrala bo začela podrobne izide objavljati danes.
Nanking obkoljen, a ne še zavzet
Hankov, 13. decembra, o. Vesti o popolnem zavzetju Nankinga so si zelo nasprotne. Japonci po eni strani zatrjujejo, da so gospodarji nad prestolnico, po drugi' strani pa Kitajci zanikajo te vesti. Nanking je še vedno v rokah Kitajcev; tako poročajo telefonične in telegrafične vesti, katere so prispele včeraj popoldne. Po vesteh iz Nankinga so Japonci v nedeljo zjutraj ponovno poskušali z ogorčenimi napadi prodreti v notranjost mesta, kar pa jim ni uspelo. Kitajci imajo vsako hišo utrjeno in Japoncem ne preostane drugo, kakor da vsako hišo posebej razrušijo, ker le tako jim bo mogoče priti do končne zmage v Nankingu. Japonci neprestano bombardirajo mesto. Granate dežujejo na mesto. V mestu vsepovsod gori. Ki: tajci se hrabro borijo in ne pustijo Japoncem niti pedi zemlje brez ogromnih irtev. ’
Službeni krogi poročajo, da kitajska hrabrost pre-
kaša vse dosedanje bojevanje. Kitajci so pokazali svojo hrabrost v obrambi Nankinga kljub tehnični premoči Japoncev. Kljub neprestanemu bombardiranju, neprestanim eksplozijam Kitajci vztrajajo na svojih mestih in Japonce z vso ogorčenostjo z velikim uspehom odbijajo.
Japonci so tudi včeraj ob 18. zavzeli Škrlatni hrib, ki obvladuje Nanking. Kitajske čete se umikajo čez reko Jangce. Japonske bojne ladje in letala jih obstreljujejo in kakor zatrjujejo Japonci, so potopili štiri velike ladje in mnogo manjših, ki so prepeljavale vojaštvo. Na tisoče Kitajcev je poginilo v valovih. Japonske vojne ladje se pomikajo vedno bliže Nankingu ter pomagajo obstreljevati mesto.
Iz ie nepotrjenih virov te je zvedelo, da bo maršala Čankajika ujele komunistične čete o glavnem mestu Sion v pokrajini šemi, .
Naša Akademija znanosti in umetnosti stoji
Ljubljana, 14. decembra.
Štiri pomembne kulturne ustanove imamo SIo-vcnci: vseučilišče, Narodno gledališče, Narodno galerijo in Narodni muzej v Ljubljani. Tem štirim iustanovam pa 60 je v .soboto dopoldne pridružila peta, v vrsti slovenskih ustanov najpomembnejša, h kateri je naš narod strmel že več stoletij in zanjo izpričal popolno kulturno zrelost: Slovenci smo dobili po prizadevanju naših najodličnejših kulturnih delavcev, vseučiliSkih profesorjev kot vrhunec našega narodnega ustvarjanja in prizadevanja in kot izpričevalo za samostojnost našega duha, naše misli in naše besede Akademijo znanosti in umetnosti.
V	soboto, 11. decembra dopoldne, na obletnico Cankarjeve smrti, ob 11 se je sestal zbor zastopnikov naše znanosti in umetnosti v Narodnem domu na Aleksandrovi cesti k ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti. Zboru je prisostvovalo vseh sedem prvih pravih članov, kakor to določajo pravila, iu sicer za prvi razred štirje vse-učiliški profesorji: Aleš Ušeničnik, Hajko Nahtigal, Fran Kidrič in Milko Kos, za ostale tri razrede pa po en član organizator: vseuč. prof. Gregor Krek ter Rihard Zupančič in pesnik Oton Župančič. Do izvolitve predsednika Akademije znanosti in umetnosti ostane kot starostni predsednik g. Aleš Ušeničnik.
Poslane so bile vdanostno brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji-niateri, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu; pozdravne besede gg. kraljevima namestnikoma R. Stankoviču in I. Peroviču, kraljevi vladi, posebej še ministru prosvete, predsednikoma senata in narodne skupščine, slovenskim senatorjem in poslancem, bratski pozdravi pa so bili poslani belgrajski in zagrebški akademiji znanosti. Po zboru je posebna delegacija šla k g. banu dr. Natlačenu.
Akademija enanosti in umetnosti ima štiri razrede, ki obsegajo znanosti in umetnosti v temle redu, prvi modroslovje, jezikoslovje, filologijo in zgodovino; drugi pravne, družabne in gospodarske vede; tretji razred pa računsko, matematično, tehnično, prirodoslovno in zdravniško znanost; če-
trti razred je umetniški (leposlovje, glasba, slikarstvo, likovna umetnost, stavbarstvo). Člani akademije so redni, (največ jih more biti 30), ali dopisni (največ 60), ali pa častni. Za izvolitev je potrebna najstrožja znanstvena ali umetniška presoja, ki mora izkazati samostojnost ustvarjanja. Delo akademije se objavlja v posebnih izdanjih, kjer so sorodne stroke združene pod skupnimi in enotnimi naslovi. Akademiji načeljuje predsednik, ki ga nadomestuje glavni tajnik, oba sta izvoljena za tri leta, posamezne razrede pa vodijo razredni tajniki, ki jih volijo vsako leto. Ti funkcionarji skupaj tvorijo predsedstvo akademije. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se vrši svečan javen zbor akademije s poročilom o delovanju akademije v preteklem letu, s sprejemom novih članov in s predavanjem o novih aktualnih znanstvenih in umetniških problemih.
2e skoraj pred desetimi leti je vsa naša javnost pozdravila gibanje za Akademijo znanosti in umetnosti ter za Narodno galerijo. Narodna galerija, za katero je bilo treba mnogo požrtvovalnega dela in dosti sredstev, že dalj časa dostojno in in častno kaže, kaj so naši umetniški tvorci lepega ustvarili. Akademija znanosti in umetnosti hoče združiti v osrednjo organizacijo s trdnim delovnim načrtom posamezna, že dosedaj delujoča strogo znanstvena prizadevanja in da se more lotiti velikih znanstvenih nalog, ki jih more samo
o	kolektivnim delom pričeti in zvršiti. Njena prva skrb bo, da častno reprezentira našo znanost,, in umetnost tudi v mednarodni tekmi.
Dr. Aleš Ušeničnik
kot starostni predsednik Akademije znanosti in umetnosti predstavlja v akademiji največjega duha krščanskega in splošnega modroslovja med Slovenci. Odličen polemik in publicist.
Dr. Fran Kidrič,
vseučiliški profesor, je kot redni član akademije najvidnejši zastopnik literarne zgodovine pri nas po' smrti prof. Prijatelja. Njegovo največje delo je kritična »Zgodovina slovenskega slovstva^ in monografija o Prešernu, katere prvi del je izšel, drugi "del pa je napovedan.
Za zboljšanje železniškega prometa
Ljubljana, 12. decembra.
Na anketi, ki jo je sklicala dne 10. novembra t. 1. Zveza /a tujski promet v Sloveniji In Tuj->i:o-prometna zveza, Maribor, ?.a ureditev osebnega železniškega prometa v Sloveniji, jo bilo s pristankom železniške direkcije v Ljubljani sklenjeno sklicati tudi posebno konferenco zaradi ureditve železniškega prometa med postajama P.ateče-Pla-nica in Bistrica—Bohinjsko jezero na Jescnicah. Ta konferenca se je vršila včeraj, dne 10. decembra v prostorih kolodvorske restavracije na Jesenicah.
Namen te konference je bil, določiti vozni red za lokalni turistični promet med omenjenima postajama z nadaljno zvezo proti Ljubljani in ureditev pravilnih zvez v mednarodnem prometu s sosednima državama Italijo in Avstrijo.
Tej konferenci so prisostvovali od strani Direkcije drž. železnic v Ljubljani višji svetnik gosp. Milan Petek in inšpektor g. Vekoslav Erjavec, od postaje Jesenice je bil navzoč višji kontrolor gosp. Hugo Mešiček, za Zvezo za tujski promet v Sloveniji je bil navzoč ravnatelj g. dr. Ciril Žižek. Ualjo so bili zastopani poleg KID na Jesenicah ikoro vsi zastopniki občinskih uprav in tujsko-promelnih društev gorenjesavskih dolin.
V	obče zadovoljstvo vseh prisotnih je bila vzeta na znanje načelna odločitev železniške uprave, da se uvede nihalni promet med Ratečami— Planico—Jesenicami in Bistrico—Boh. jezerom, s katerim bi bilo ustreženo ne le tujskemu prome-
tu, temveč v veliki meri tudi potrebam^ industrije iu potrebam šolstva. Izdelan je bil načrt letnega voznega reda, ki bo stopil v veljavo dne 15. maja 1938, za zimsko sezono pa se bodo v primeru ugodnih snežnih razmer vpeljali nedeljski izletniški vlaki in morebiti zveza od večernega brzega vlaka ob sobotah in dnevih pred prazniki. Razpravljalo se jc dalje o možnosti priključka na italijanske motorne vlake (litorine) na postaji Bi-strica-Boh. jezero, tako da bi se v zvezi z olajšavami v kolektivnem potnem listu od strani italijanskih oblasti, kjer je sedaj za vsako osebo žal še vedno treba plačati po Lit 20, omogočilo, da pride do medsebojnega prometa med obema pokrajinama, ki je svoječasno že obstojal in bil zelo živahen.
Glede povečanja hitrosti v prometu na gorenjski progi pa se je žal moralo ugotoviti, da tej
zahtevi ne bo mogoče ugoditi niti takrat, ko bo celotna proga popravljena, ker proga sama ne dovoljuje hitrejše vožnje in sedanji stroji ne morejo prekoračiti hitrosti oo km na uro, kar je seveda v primeri z drugim železn. prometom danes tudi za osebne vlake že premalo. Nekateri vlaki bi se dali pospešiti edino z opustitvijo postanka na postajališčih, o čemer se bo pa ob poznejši priliki še posebej razpravljalo.
Na konferenci na Jesenicah je bilo dalje govora o vprašanju ugodnosti § 11. Potniške tarife (50% popust pri obisku turističnih krajev), ter je bila z zadovoljstvom sprejeta vest, da namerava železniška uprava razširiti možnost te ugodnosti.
Karlovški most asfaltiran
Ljubljana, 13. decembra.
Kameniti Karlovški most ima za seboj prav zanimivo zgodovino. Tam je bil po končanih delih v Gruberjevem prekopu postavljen lesen most z veliko »šrango« Uporni Ižanci, ki so se 1. 1845 dvignili proti Turjaškemu gospodarju, so pridrveli tudi do Ljubljane, da bi si tu izvojevali pravico brezplačnega uvoza svojih pridelkov v_ mesto, kajti na mitnici 60 morali plačevati precejšnjo užit-nino. Ižanci so naskočili »šrango* in jo_ zažgali. Leseni most so pozneje odstranili in 1. 1852 je bil dograjen tedanji kameniti mest, ki je bil svečano otvorjen. Most je zgrajen iz rezanega podpeškega trdega kamna, to je iz velikih kvadrov. L. 1909, ko so jDreurejevali strugo Gruberjevega prekoj^a in jo nekoliko poglobili, so tudi temelje mostu razširili in močneje podprli. Drugače pa most ves čas ni imel posebnih popravil.
Ker se sedaj čez ta, drugače ozek most, razvija velik vozni in osebni promet, je mestna občina oaredila razširitev mostu, da bi bil olaišan hitrejši promet. Preišnja svetla širina mostu je bila 10.60 m, sedaj pa znaša 12 m. Cestišče samo je razširjeno od 5.60 m na 7.50 m. Hodnika pa sta razširjena na 2.20 m Občinska uprava je hkratu dovolila, da se uredi celotno vozišče, ki bo spomladi preurejeno, ko bodo tudi prenovili sedanjo tramvajsko progo in bodo položili nove, večje tračnice na celi dolenjski četrti. Skupni stroški za ureditev ino6tu so določeni na okoli 115.000 din. Gradbena dela na mostu je prevzela tvrdka Battellino. Oba hodnika sta že popolnoma urejena in sla bila pretekli teden asfaltirana. Tako je pešcem omogočena komodnej ša pasaža, kajti na starih ozkih hodnikih je bil človek vedno v nevarnosti, zlasti ob zimskem mrzlem času, da tie sjx>drsne in si ne zlomi kosti. Sedanja Široka hodnika nudita pešcem na vsak način veliko udobnost, da se ni treba izogibati in skakati v blato.
Težka nesreča v mHnu
Sušo pri Čabračah, 12. dccembra.
V	petek ac je v mlinu posestnika iu mlinarja Miklavčiča zgodila težka nesreča. Posestnikova žena Ana jo s sedem let staro hčerko stopila_ v mlin. Otrok se je sukal naokrog in nazadnje zašel med kolesje. Na otrokov krik je Miklavčičeva skotila h kolesju in začela otroka reševati, toda kolesje je zgrabilo še mater in jo stisnilo. Večjo nesrečo je preprečil mali sinček, ki je slišal zdiho-vanje in stekel poklicat očeta. Mlinar je svojo ženo in hčerkico rešil iz nevarnosti, vendar pa sta odnesli obe nekaj poškodb. Hčerki, kateri je kolesje zdrobilo nogo v členku, so morali v bolnišnici odrezati nogo.
f P. Lovro Novak
Včeraj popoldne je po dolgem in mučnem trpljenju zaspal v Gospodu duhovnik kapucinskega reda p. Lovro Novak. Pokojnik se je rodil
1.	1878 v St. Juriju ob j. ž. Po dokončanih gimnazijskih študijah je vstopil v kapucinski red. V mašnika je bil posvečen 1. 1902. Kot mlad pater je deloval dolgo let v Celovcu, kjer je bil ves čas katehet. Po prevratu, ko se je snovala ilirska provincija, je prišel v Krško, kjer je bil predstojnik samostana in daljo časa župni upravitelj. Po korščina mu jo po preteklem gvardijanatu v Krškem naložila težko breme predstojnika kapucinskega samostana v Studencih pri Mariboru. — P. Lovro je bolehal že več let, kljub temu je z veseljem pridigoval in spovedoval, dokler ga ni bolezen tako strla, da je moral v posteljo in nato v ormoško bolnišnico, kjer je umrl. P. Lovro je znani ljudski pridigar in spovednik. Prav rad je hodil na duhovno pomoč po raznih župnijah, kjer so ga gg. župniki kakor tudi ljudje vzljubili. Bil je blagega značaja in vedno ljubezniv. Posebno so ga ljubili njegovi sobratje, ki jim jo bil dober predstojnik in svetovalec. Usmiljeni Bog naj mu bo plačniki
Ogenj v starem poslopju okrožnega sodišča
Celje, 12. decembra.
Danes na vse zgodaj zjutraj ob tričetrt na 5 je opazil policijski stražnik Grušič Franc, da jo Prešernova ulica zakajena. Stvar se mu je zdela sumljiva. Šel jo proti poslopju starega, okrožnega sodišča, odkoder 6e je vlekel dim, ki jc obkrožal poslopje. Stopil jc k vhodnim vratom in pogledal skozi linico. V pritličju se je dvigal velik plamen. Glavna vrata so bila zaprta. Začel je klicati stanovalce, alarmiral vso hišo in poklical gasilce. V 10. minutah so bili gasilci žo na mestu in so so takoj lotili dola ter preprečili, da ogenj ni zavzel večjega obsega.
Požar je nastal v prvem nadstropju. Vnel se je star tram, ki je bil v zidu blizu kamina. Tram jc gotovo dalj časa tlel, proti jutru pa jo začel goreti in so jc ogenj razširil v prvo nadstropje, kjer jo bilo 4 m suhih bukovih drv, ki so se vnele. Ko je strop pregorel, jc ogenj dobil več zraka in postajal vedno večji. Strop se je zrušil z drvmi vred, ki so v pritličju začela goreti vedno močneje. Vhod v pritličju jc bil ogrožen. Jetniki, ki so v zaporih poslopja, so začeli klicati na pomoč, ko so zaslišali ropot in opazili ogenj. Vsa čast celjskim gasilcem, ki so tako hitro prihiteli na jiomoč in pogasili jiožar, ki je pretil že vsemu poslopju. Co bi prišli gasilci nialo pozneje, bi bilo v nevarnosti ne le poslopje starega okrožnega sodišča, temveč tudi Marijina cerkev, ki je tik tega poslopja. Vsekakor pa moramo pohvaliti vestnost celjsko policijo, ki kljub temu, da ji manjka moči. vestno izvršuje težko službo.
Dr. Rajko Nahtigal, vseučiliški profesor, predstavlja kot redni član v Akademiji velikega organizatorja slovenskega slavističnega znanstvenega delovanja. Bil je med ustanovitelji slovenske univerze in slovanskega seminarja. V Akademiji predstavlja slovensko filološko jezikoslovno šolo.
Dr. Milko Kos, vseučiliški profesor, predstavlja v Akademiji slovensko zgodovinsko znanost. Krona dela vseh njegovih znanstvenih prizadevanj je pregledno pisana »Zgodovina Slovencev«, katere prvi del je izšel v založbi Jugoslovanske knjigarne.
Dr. Gojmir Krek, vseučiliški profesor, je predstavnik slovenskih pravnih ved. Sintezo 6vojih raaprav iz rimskega prava je pred meseci priobčil v velikem učbeniku rimskega prava, ki ga skupno izdajata e prof. dr. Korošcem pri Mohorjevi družbi.
Dr. Rihard Zupančič,
Tseučiliški profesor, zastopa v Akademiji matematično prirodoslovni razred. Svoje razprave priobčuje v inozemskih znanstvenih listih, zlasti v nemških in francoskih. V zadnjem času je napisal več člankov o vplivu matematike na duševno življenje narodov.
Pesnik Oton Župančič, mojster našo besede in izraza, eden največjih jugoslovanskih pesnikov, odlični prevajalec Shakes-peareja bo v Akademiji predstavljal razred umetnikov.
Skromno in tiho je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, najvišje priznanje naše kulturne zrelosti, 6ad tihega in živahnega prizadevanja požrtvovalnih duševnih delavcev in znanstvenikov. Želimo, naj Akademija znanosti in umetnosti dela, živi in uspeva za pro-cvit in boljše življenje našega naroda.
Ne bomo pa pozabili, da je bila ustanovitev Akademije omogočena tedaj, ko so naš narod v središču države zastopali njegovi voditelji in zagovorniki, katerim bo danes kdo hotel odrekati ljubezen do slovenstva in vero vanj.
Velika tatvina v Polfanski dol‘n'
20.000 Din ukradenih
Gorenjavas, 12. decembra.
V	Gorenji vasi je bila danes gospe j Mariji Perescinti iz zgornje podstrešne sobe ukradena mala železna blagajna, v kateri je biilo okoli
20.000	din gotovine. Gospa Perescintijeva ima gostilno in mesarijo ter se je v njeni hiši ustavljalo mnogo letoviščarjev in potnikov. Popoldne okoli 14 si je gospa dala zapreči voz in se je odpeljala v poldrugo uro oddaljeno vas po teleta. Ko se je zvečer okoli 17 vrnila, je takoj opazila, da je okradena. Tat je brez dvoma moral biti kje v bližini in čakati na ugodno priliko. O tatvini sta bili takoj obveščeni orožniški postaji v Poljanah im Fužini, vendar doslej o storilcih ni sledu. To je v kratkem že druga večja tatvina v Poljanski dolini. Pred kakimi šestimi tedni je bila namreč ukradena iz občinske pisarne v Poljanah občinska blagajna, v kateri je bil precejšen znesek.
Kie bo stala nova mariborska gimnazija
Maribor, 12. decembra.
Ze od prevrata sem je vprašanje nove realne gimnazije v Mariboru aktualno. Letos je prišlo do ustanovitve tega zavoda, ki pa zaenkrat še nima svoje lastne strehe ter se ne more razviti tako, kot bi . bilo to potrebno. Mariborčane je zaradi tega prijetno presenetila vest, da se je banska uprava odločila postaviti v Mariboru novo srednješolsko zgradbo, v kateri bo nameščena novo ustanovljena realna gimnazija. Včeraj se je zaradi tega mudila v Mariboru posebna komisija banske uprave iz Ljubljane pod vodstvom prosvetnega inšpektorja Bajuka. Komisija si je ogledala zemljišče, katerega je mestna občina določila za stavbišče nove realne gimnazije. Občina se je odločila, da mora stati novo srednješolsko poslopje na desnem dravskem bregu,^ ki dosdaj ni imel nobene take zgradbe. Za stavbišče je določila obsežen kompleks, ki leži med Magdalenskim parkom in Stritarjevo ulico. Komisija banske uprave je ugotovila, da je prostor primeren za stavbišče. Lega je zelo ugodna, ker se nahaja v centru Magdalenskega predmestja, pri-
H koncertu APZ danes zvečer v Unionu
France Marolt, ki ga naša javnost pozna kot neutrudljivega delavca na polju vokalne glasbe in kot raziskovalca slovenske narodne pesmi, bo danes zvečer ob osmih v dvorani kina : Uniona* dirigiral koncert Akademskega pevskega zbora
Napredovanla na vseučilišču
Belgrad, 13. decembra, m. Za izrednega profesorja filozofske fakultete v Ljubljani v III.-2 je napredoval dr. Franc Šturm. Na juridični fakulteti v Ljubljani je napredoval za rednega profesorja v II.-l dr. Albin Ogriz, na teološki fakulteti v Ljubljani je napredoval za izrednega profesorja v III.-2 dr. Josip Turk. Na tehnični fakulteti v Ljubljani so napredovali za redne profesorje v II.-l dr. Miroslav Kasal, dr. Marijo Rebek in ing. Marij Osana. Za izrednega profesorja v III.—2 je napredoval ing. Romeo Strojnik.
Celjske novice
Velika škoda na telefonskem omrežja, že v
soboto je skoraj ves dan snežilo, v nedeljo čez noč pa je zapadlo snega kar četrt metra. Ker je padal južni sneg, je bilo telefonsko omrežje kar zabarikadirano s snegom. Sneg je potrgal skoraj vse telefonsko omrežje v Savinjski dolini, tako da je vsak telefonski medkrajevni pogovor s kraji v Savinjski dolini nemogoč. Prav tako je sneg napravil velikansko škodo_ na omrežju proge Maribor fn Ljubljana. Uslužbenci telefonske centralo v Celju so bili včeraj že'na vse-zgodaj na delu. 7, dolgimi drogovi so stresali sneg s telefonskih žic, sicer bi škoda bila še večja. Savinja narašča in je bila včeraj 2 m nad normalo. Na celjskih ulicah je polno snega, ki ga niso mogli še pospraviti. Brezposelni delavci bodo dobili zopet nekaj zaslužka. ^Nekatere hišo v mestu še nimajo snežnih prestreznikov, tako da je prehod po nekaterih ulicah nevaren, ker vsak čas zdrsne s streh masa južnega snega, ki čez noč zledeni, in zato lahko človeka ubije. Tako je včeraj dopoldne ujela plast južnega snega nekega slaščičarja, ki je peljal voz s slaščičarni skozi Gosposko ulico. Sicer bi bilo večje nesreče, ker je sneg padel le na voz in razbil šipo, njegovi glavi pa je prizanesel Posebno bi morale imeti snežne prestreznike vse hiše v prometnejših ulicah, kjer je nevarnost večja. Bolje je opozorilo sedaj, kakor pa kakšna smrtna nesreča!
nierno je oddaljeno od velikega prometa ter tudi dovolj obsežno, da ne bo samo dosti prostora za zgradbo, temveč tudi za veliko letno telovadišče. Stavbišče mora dati mestna občina zastonj na razpolago, zgradbo pa bo sezidala in opremila banovina. Najbrž se bo pričelo z zidanjem že prihodnjo pomlad.
Divji prašič rogovili
v Poljanski dolini
Že vso jesen straši tu v Poljanski dolifti, v škofjeloških in polhovgrajskih hribih divji prašič. Nekateri celo trdijo, da mora biti zverjadi v naših krajih celo več. Škode, ki jo je ta mrcina napravila, je namreč precej. Temu je pohrustal mnogo koruze, pri drugem posestniku sc je spravil nad zelje, pri tretjem mu je bolj dišala repa in korenje, posladkal pa se jc tu pa tam kaj rad tudi s sadjem. Ob žetvi ajde, pravijo, je prišel celo gledat žanjice, ki so v velikem strahu pred njim zbežale z njiv. Pa ni morda to samo lovska (■latinščina«, pač pa dejstvo, ob katerem so naši ljudje prestali že precej strahu.
Morda bo kdo očital lovcem, da se že toliko Časa potika divji prašič po naših krajih. Menda je tudi to neupravičeno, kajti lovci kar tekmujejo, kdo bo imel večjo srečo z nenavadno divjačino. Neki tukajšnji lovec se je pred kratkim odpravil proti večeru na lov. Takrat se namreč divji prašič najraje pojavlja. Ta lovec je tudi povedal^ dokaj zanimivo zgodbo o srečanju z divjim prašičem. Ta zgodba se sicer na prvi pogled zdi skoraj malo .šaljiva, pa je vendar resnična. V precej temni noči je la lovec v hipu opazil kakih šest korakov pred seboj divjega prašiča. Hitro ga je ;pomeril<, toda žival se za to še zmenila ni, kakor da bi ji takšen sprah* res ne mogel škodovati, še drugič je pomeril in streljal, tokrat s kroglo. Pa se ga, na čudo, tudi krogla ni hotela prav prijeti. Po tem boju sla jo seveda lovec in zverina ubrala vsak v svojo smer. Lovec se je tudi pošalil, češ da je divja mrcina njegovega lovskega psa tudi samo malo povohala«.
Lovec pa je poskusil sedaj na drug način. Nastavil je v koruzi, kamor je vedel, da bo divji prašič gotovo prišel, veliko'železno past. Zver je res prišla ravno na to mesto, se v past tudi ujela, toda past je bila preslaba, tako da jo jo zver lahko skrivila in ušla.
Pred nekaj dnevi je divjega prašiča videl v gozdu neki tukajšnji posestnik in siccr na raz-
daljo približno 50 metrov. Hitro je odšel po lovca, uba sta prašiča zasledovala ves dan, pa nista imela sreče.
To priliko pa skušajo izkoristiti tudi divji lovci, ki bi si tudi radi privoščili to nenavadno pečenko. Tako sta odšla s puško v prepovedani gozd tudi dva fanta tam nekje od Črnega vrha doma, ves dan sta gazila po snegu in so nato utrujena vsedla pod neko smreko. Eden od njiju si je celo sezul škoernj, da bi stresel iz njega sneg. Toda, strah in groza, v tem hipu se je že pokadila mimo divja zver, ki fantov najbrž ni niti opazila. Fanta pa sta se kljub temu toliko prestrašila, da sta jo ubralft kar čez drn in strn, oden seveda kar brez škornja. Kdo bi se tudi ne prestrašil zverine, ki. tehta po pripovedovanju tistih, ki so jo videli, najmanj 200 kg.
Vsa naša dolina že res težko čaka trenutka, ko bo rešena te nadloge in večnega strahu. se lovcem ne bo posrečilo, da bi divjega prašiča ustrelil, bomo pa ~ravbšicalit — tako pravijo zdaj pri nas že vsepovsod. Za vse torej le ni toliko napačno, če naj je obiskala ta nenavadna mrcina.
Divjega prašiča so vendarle ubili
Poljanska dolina, 12. decembra.
Kmetom in lovcem se je izpolnila velika želja. Padel jo divji prašič, ki je naredil ljudem toliko škodo in lovcem zagodel marsikatero bridko. V soboto je merjasca ustrelil posestnik Janez Peternelj. Cim so je med ljudmi to izvedelo, so romale v gostilno, kjer je bil prašič razstavljen, cele trume ljudi, gledat »čudoc. Veper je bil izredno velik in močan, zato ni čuda, če so se ga tudi lovci bali, čeprav so ga pri vsakem lovu tako navdušeno streljali, da je kar deževalo krogel. Lovci so na svoj plen ponosni, saj taka lovska sreča ni vsakdanja.
Vremensko poročilo
»Slovenstva doma<
Fo «tanjo dane« ob 7 ejntra)
Kra'	i. t S C o S S •' £ = |*	tempe-•at ur;		.E = ~ 51 — s s. *	X ~	Veter {smet, i a kost)	Pada vi ne	
		EC <1. 3 C	-				5 B	a m P
Liubijaua	<57 0	0-0	2-8	96	10	Si	43	dež
Maribor	7569	10	3-0	90	10	NWS	2-0	dež
Zagreb	/56’	2-0	6-0	90	10	WSWs	2-0	dež
Belgrao	755VS	6-0	—	70	7	SE,	—	—
Sarajevo	759'1	9-0	—	90	10	S,	8-0	dež
Skoplje	759-B	.0*0	13-0	90		SE?	—	—
Split	7545	10-0	17-0	•0	7	NVV,	1-0	dež
Kumbor	750-1	13*<)	17-0	65	10	SSEs	45’0	dež
Rab	757-1	6-0	14-D	90	10	NW;	13-0	dež
Vremenska napoved: Oblačno, deževno vreme.
SploSne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V soboto je bilo ves dan oblačno, snežilo je neprekinjeno, zve?,or ob 8.15 se je na severozapadu bliskalo in močno grmelo (štirikrat). Snega je padlo 7 cm, sta jan sneg je dal 32.3 mm padavine.
Tudi včeraj je bilo ves dan oblačno, deževalo je od 10 do 10.25, nato pa jo bilo vedro ves popoldan in ponoči, proti jutru je pričelo deževati.
Najvišja temperatura v soboto 2.6° C, najuižja včeraj 1.2° C. Barometer nestanoviten.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, 13. decembra: Lucija.
Torek, 14. decembra: Konrad 01.
Kočno službo imajo lekarne: dr. Ktiict, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Višek filmske umetnosti
»Dobrotnik človeštva««
Louis Pasteur Film resničnih življenjskih dramatičnih dogodkov, ki so vzbujali pozornost sveta. I,ouisa Pasteurja predstavlja Paul Muni, ki je mojstrsko poda! Zolaja v filmu »VEST ČLOVEŠTVA«
Dane« predstava samo ob 16. uri, obe »etenu predstavi odpadeta vsled Koncerta.
Smrt v ognjenih plinih
LOGA
Prekrasno Ulmsko rcmek-delo o ljubezni in z»estooi
V	sedmin nebesih
V	glavni vlogi oboževana filmska umetnica simoae Simon la Janes Stewart
Dialog v nemSkem jeziku i
TEI. ,
2V24
MATICA
Vesela komedija dijaških zmefinlav za smeti jn aooro voilo v Ulmski opereti
Ntena velika maturo
(Unentscnaldlgte stunde'
Hans Moeer — Gusti tiuber - Tbeo Lincen Predigra: fopaj kot mornar! Kezervlraite vatopnicet fla)nove]si žurnall
Kino »Sloga«. Telefon 27-30. Simone Simon in James Ste\vart v prekrasnem filinu pariškega podzemlja: »V sedmih nebesih«.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, dne 14. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani planinsko predavanje s krasnimi ski-optičuimi slikami »Po severnih deželah«. Predava g. prof. Janko Mlakar. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bornim?, in sicer za sedeže po 3 din, stojišča 2 din. Člani z legitimacijami bbičajen popust.
VIII. koncert Ljubljansko filharmonije bo v petek, dne 17. t. tu. v unionski dvorani. Po že ustaljeni tradiciji naše filharmonije se predstavi to pot našemu koncertnemu občinstvu doslej neznani, a v vseh kulturnih centrih priznani in upoštevani mojster, dirigent, dr. Hermann Scherchen.
V	njegovi interpretaciji bomo slišali dvoje del nemške glasbene literature: Mozarta in Brahmsa, ter dve izvirni, doslej še neizvajani deli slovenskih skladateljev dr. Švare in Žebreta.
Zu razširjenje štajerske kokoši bo kraljevska banska uprava tudi prihodnjo spomlad oddajala valilna jajca. Naročila zbirajo kmetijske organizacije, šolska vodstva in občine. Vsak, ki želi dobiti valilna jajca, jih mora naročiti najkasneje do 20. januarja 1938. Poznejša naročila se ne bodo upoštevala. Jajca se bodo oddajala meseca marca in aprila. Takoj ob naročilu mora naročnik plačati za vsako jajce po 1 din. Podrobnejša navodila se dobijo pri okrajnih načelstvih in mestnih pogla-varstvih.
Predavanje Prirodoslovnega društva o »Arteriosklerozi odnosno poapnenju našega Zilja, bo v dvorani Delavske zbornice predaval v četrtek 16. t. tn. ob 20 g. doc. dr. Ivana Matka, šefa internega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani. Tema je izredno pomembna, ker je baš arterioskleroza vzrok raznim več ali manj težkim obolenjem na srcu, črevesju, možganih itd. Večina 6rčnih in možganskih kapi ima izvor v arte-riosklerotičnem obolenju krvnemu žil ja. Predavanje bo spremljano s projekcijo raznih slik, ki se nanašajo na to zavratno bolezen. Ker vlada za predavanje izredno zanimanje občinstva, se bo vršilo v veliki dvorani Delavske zbornice. Zaradi tega bo dvorana odprta že od 19.30.
Predavanje društev Danice, Zarje in Savice, ki bi se moralo vršiti dne 13. dec., je zaradi koncerta APZ preloženo na četrtek, dne 16. dec. ob 8 zvečer. Predaval bo g. dr. Tino Debeljak
o	slovenskem literarnem ustvarjanju v letu 1937. Vsi, ki se zanimajo, iskreno vabljeni 1 Za člane obvezno!
Maribor, 12. decembra.
Čisto na koncu Tezna leži žalostna ^Abesinija — naselje najrevnejših mariborskih okoličanov, ki so si postavili svoje male hišice v tezenskem gozdu. V tem naselju se je snoči pripetil dogodek, ki je močno razburil ljudi. Lastnik male hišice, upokojenec mariborske mestne občine Lampret, je sredi noči zaslišal iz sobe, v kateri stanuje njegov podnajemnik, presunljive krike na pomoč. Poskusil je odpreti vrata, pa so bila zaklenjena. Ker je imel pred podnajemnikom strah, je hitro odšel po tezenske orožnike ter jim pripovedoval o zagonetnem klicanju na pomoč, ki je prihajalo iz zaklenjene sobe. Pod vodstvom komandirja tezenske orožniške postaje g. Bajca se je odpravila takoj patrulja k Lampretu in je našla vrata še zaklenjena. Na klice orožnikov se iz sobe hi nihče odzval, čulo pa se je samo pritajeno ječanje. Orožniki so nato s silo vdrli vrata, skozi katera jim je bušnil v obraz dušeč dim in smrad. V sobi se jim je nudil strahovit prizor. Na postelji sta ležala
Lampretov podnajemnik, 36 letni ločeni delavec Jožef Krajnc in njegova prijateljica Marija Horvat, oba v globoki nezavesti, sredi sobe na tleh pa se je zvijala 35 letna Albina Šturm iz Šimnika pri Kočevju, ki je bila tudi že nezavestna. Sredi sobe je stal na podstavku pločevinast lonec, v katerem je žarelo oglje. Orožnikom je bilo takoj jasno, da je oglje povzročitelj tragične katastrofe. Naglo so sobo prezračili ter spravili vse tri nezavestne ljudi na zrak. Začeli so z umetnim dihanjem in obenem poslali po mariborske reševalce. Umetno dihanje se je obneslo pri obeh ženskah, ki so čez kratek čas prišle k zavesti. Pri Krajnc« so bili pa vsi poskusi zaman ter so potem reševalci ugotovili smrt. Obe ženski so prepeljali v bolnišnico, kjer sta sedaj že izven nevarnosti. Pri zaslišanju sta izpovedali, da jih je snoči zeblo, pa so si hoteli sobo ogreti z žarečim gljem, katerega so spravili v lonec ter ga postavili sredi sobe. Niso se zavedali, kako nevarna je taka kurjava. Če bi bila prišla orožniška patrulja 10 minut kasneje, bi najbrž zahtevala nesreča tri človeška življenja.
Igrišča je prekril sneg
Ljubljana, 12. decembra.
Kibicem postaja dolgčas. Kdo bi ob ponedeljkih bral v športnih rubrikah samo poročila z raznih skupščin! Dve, tri še prebereš, potem se pa levitov, ki jih drug drugemu berejo zgovorni športni Mirmidonci, za lep čas naveličaš. Hlastno ti prelete oči po časniških stolpcih: morda bos kje iztaknil kakšen rezultat. Ljudstvo si želi rezultatov, od doma, iz vsi; države, iz tujine... Že itak je pusto, povrh vsega pa smo se še usidrali v zimsko dobo, ali vsaj v uvod vanjo, v čas, ko so se letni športi podali k počitku, zimski pa še niso prav zares oživeli. Smuških tekem še ni, drsalnih tudi no, planiški poleti se še niso začeli. Čez dva, tri tedne bo že boljše. Takrat bomo vsako nedeljo zvedeli kaj novega.
Včeraj je bil nogomelni program v Ljubljani kaj skromen in tako skromno je bil postavljen že sredi tedna, ko nas še ni »zametek sneg. V soboto popoldne pa se je jug podal na umik, pritisnila je burja, ki je privlekla 6 seboj nerodnega gosta. Zvečer so bili taksiji že vsi beli, telefonske žice so se šibile pod težkim vodenim snegom. Tudi ponoči so še rojile bele mušice. Zjutraj je le še rahlo rosilo v odjuženo brozgo. Na ta način so si »programatiki« vsaj nekoliko lahko olajšali vest, češ, prav, da smo za danes sestavili tako skromen program, saj bi ga v takem itak ne mogli izvesti. Kaj pa se nam je prav za prav obetalo? Dvoje: Trening-tekma na igrišču SK Ljubljane in prvenstvena tekma med Marsom in Slovanom. Ta tekma je svoj čas zaostala, pa bi jo bilo treba včeraj ab-solvirati. Marsovci niso krivi, da je zaostala, saj so prišli na igrišče za Kolinsko tovarno polnoštevilno. Tu so se prestopali z noge na nogo ter poskušali z daljnogledi in z mikroskopi poiskati »neprijatelja«. Nekaj desetin podžigačev je tudi prihitelo, prišel je delegirani 6s. g. Deržaj, prišel je 6tražnik, prišel službujoči odbornik. Zastonj so vsi navzoči potihem brundali znamenito budnico :»Slovau na dan!« Slovana ni hotelo biti na dan. Igrišče je bilo lepo zasneženo, neosnaženo in neurejeno. In vendar bi bil teren sam za igro še kar dovolj pripraven. Ljudje so debatirali iu se jezili, saj so nekateri prišli od daleč, kar iz srede mesta lepo zastonj. Tekma je bila napovedana za četrt
na tretjo uro popoldne in — ob vsakem vremenu, Ni nam znano, zakaj Slovan včeraj ni vsaj za silo uredil igrišča, markiral šestnajsterca, sredine in še dveh parcel. Teren sam brez dvoma ni bil vzrok. Mislimo, da bi bil zadnji čas za red! Zadnji dve leti si vodstva klubov večkrat dovolijo razglas, da bo tekma >ob vsakem vremenu«. Občinstvo pride, sicer ne v takem številu kot bi prišlo, če bi bilo vreme boljše, toda tudi majhno število še ni nikako pošteno in dostojno opravičilo za odpoved.
Klubski blagajnik zatarna in ljudje morajo oditi hočeš nočeš. Stvar se navadno likvidira s tiho jezo in godrnanjem, ki se kmalu pozabi. Čas je, da se potegavščinam enkrat za vselej napravi konec. Klubi, ki se ne čutijo dovolj trdne, bodisi gmotno, bodisi moralno, naj v bodoče ne napovedujejo več tekem :>ob vsakem vremenu«. Počakajo naj rajši, »da se vremce sprevedri«. Na ta način ne bodo razburjali duhov in ne brez potrebe škodovali svojemu ugledu.
Z igrišča za Kolinsko tovarno je mansikak ki-bic, ki si je bil že izdelal program za nedeljsko popoldne do mraka, krenil čez polje na Dunajsko cesto. SK Ljubljana je prirodila trening-tekmo med prvo in drugo garnituro. Ta tekma se je odigrala res »ob vsakem vremenu«. Še celo nekaj gledalcev se je nabralo. S tribune so ves čas živahno komentirali razvoj dogodkov na igrišču.
*
Mraz je bil, sicer ne toliko, da bi škripalo drevje, vendar kar dovolj .Po sneženi ravani so tekali mladi fantje. Treba je bilo razmigati kosti in pognati kri v živejši tok. Gledalci so ee danes marsikdaj pošteno nasmejali. Akterjem je kaj rado salamensko spodrsavalo; posebno težji kalibri so še radi prekopicavali, pa tudi lažji niso hoteli zaostati. Jež je na primer včasih pokazal nekaj prav vrhunskih točk iz poglavja ekvilibristike. Pišek je pridno likal tla v sredini, Janežič je izvajal balot-ski program. Žoga je imela tudi svoje muhe. Noge so kresnile, vsak je pričakoval, da bo zdajzdaj izginila v 6tratosferi; mož se jo veedel, usnjena kepa pa jo obstala nepremično. Včasih eta ee v borbi za žogo srečali dva para sovražnih okončin. Sneg se je zakadil, igralca sta padla, žoga pa je švignila v prekrasno parabolo, in sicer v smer, kamor ne bi nihče pričakoval. Slišati jo bilo nekaj pogovorov; Nekaj časa je celo Hassl recitiral De-mostena; pa tudi drugi v govorniški in deklania-torični veščini niso hoteli zatemnoti. Prvo poglavje so vzeli v zakup rdeči, zlasti tačas, ko so blokirali »ligaška vrata«. Tekma je bila v splošnem prav zanimiva, poleg drugega pa so se kibici tudi po dolgem času lahko od srca nasmejali. Nogomet kljub težkemu terenu in nenameravanim »trikom«
ni bil 6lab. Igralci pa so povrhu pridobili tudi na kondiciji.
Spočetka so bili rdeči sitni kakor zolji, pozneje pa 60 vzeli povodce v roke — do konca prireditve — ligaši. Liga je vodila že s 4 :0, nato so rezervisti znižali na 4:2. Pri teh dveh golih so so ustavili. Po mnogih peripetijah se je končno stanje domačega »notranjega« derbyje zaključilo z 8:2. Gledalci so ob koncu odšli prav zadovoljni
z igrišča, igralci pa so odkurili pod tribune v gorke kabine na časo kitajske zavrelice.
Uubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Ponedeljek. 13. decembra: Zaprlo Torek, 14 decembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Firma«.)
Sreda, 15. decembra: »šimkovi«. Red Sreda.
Opera — Začetek ob 20 Ponedeljek, 13 decembra: Zaprto Torek, 14-. decembra: »Lucia di Lammermoor«. Gostujeta srde. Župevčeva iu g. Gostič. — Red tj.
Vzgojni tečaj za starše na Viču
Danes zvečer se bo pričel vzgojni tečaj za starše n a viški osnovni šoli. Predavanja se bodo vršila vsak večer ob 8, in to po sledečem programu:	. .
1. Ponedeljek, 13. f. m.: Anica Černejeva: ::Kaj je in kaj ni otrok«.
2. Torek, 14. t. m.: Alojzij Hreščak: »Dom in otrokovo šolsko delo:.
3. Sreda, 15. t. m.: Dr. Šimenčeva: »Kako skrbimo za otrokov normalni telesni razvoj«.
4. Četrtek, 16. t. ni-: Maks Hočevar: »Ali na meščansko ali na sredujo šolo«.
5. Petek, 17. t. m.: Dr. St. Gogala: »Vzgojna pomoč ob razvojnih krizah mladosti«.
(j. Sobota, 18. t. m.: Jože Pahor: »Nravstvena vzgoja otroka in mladine«.
Tečaj prireja Pedagoško društvo v Ljubljani slično kot onega, ki se je vršil spomladi v šiški. Ker je vstop is predavanjem brezplačen, pričakujemo, da se bodo starši v velikem številu odzvali povabilu.
13. borba Schmelinga v Ameriki
Danes zvečer oz. v torek zjutraj nastopi nemški boksar Maks Schmeling v Madiseu Square Gardenu v Newyorku trinajstič pred ameriško publiko. Kot nasprotnik mu bo topot stal v ringu Harry Thomas.
Schmeling je prvič nastopil v Ameriki 1. 1929, ko je v 9. rundi s knock-outom premagal Ameri-kanca Risca. Ta zmaga je Schmelingu odprla pot navzgor. Še istega leta je po točkah premagal španskega drvarja Paolina. S to znuigo si je pridobil pravico borili se za svetovno prvenstvo. Leta 1930 je v borbi z Amerikancem Sharkeyem postal svetovni boksarski prvak; Sharkey je bil zaradi nepravilnega udarca diskvalificiran v 4. rundi. Leto dni kasneje je kock-outiral Stribllinga. V letu 1932 je pa izgubil revaužno borbo proti Sliarkeyu po točkah. Komisiji so tedaj očitali, da je bila pristranska. Najtežji poraz je Schmelingu zadal Baer, ki ga je leta 1933 v 10. rundi zbil po tleh za toliko časa, da je bil izštet. Naslednji boj proti Steve Hamasu jo v 12. rundah izgubil po točkah. Po teh dveh težkih porazih so vsi mislili, da je zapečatena usoda Schmelinga kot boksarja. Ko je Schmeling nastopil lansko poletje proti Louisu, ga nihče ni smatral za resnega tekmeca črucu, ki j je vse po vrsti premagal s knock-outom. Toda Schmeling je prepričevalno zmagal in si tako zopet odprl pot, da se sme boriti za naslov svetovnega boksarskega prvaka.
Louisu je komisija kljub porazu dovolila, da sc je smel boriti za svetovno prvenstvo proti Brad-docku, ki ga jo tudi premagal. Predno pa sme
3. licitacija ia nabavo tiskovin
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu
III. javno ofertalno licitacijo
za nabavo tiskovin. Licitacija so bo vršila v skrajšanem roku dne 29. decembra 1937 ob 11 v sobi št. 21, II. nadstropje kralj, banske uprave, Blei-weisova cesta 10, pod istimi pogoji kakor I. in II. licitacija.
Kavcijo v višini o%, odnesno 10% ponujene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. post 25. zakona o taksah, potrdilo o zdražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznauico o položeni kavciji jo izročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku lici tacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izja viti, da so mu pogoji znani in da na nje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati: »Ponudba za nabavo tiskovine.
Pogoje in seznam tiskovin dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kralj, banske uprave, soba št. 33.
25-krat je poskušal izvršiti samomor Suva Novaiič iz Banjaluke, vendar sc mu je posrečil šele pri 24 poskusu. Mož je letos dopoluil 100 let svoje starosti. Novaiič je bil od svoje mladosti bolan na živcih in mu je ta bolezen povzročila že nrnogo bolečin V takem stanju se je poskušal usmrtiti in sicer osemkrat z obošenjem, sedemkrat jc skočil v vodo, štirikrat se je z lovsko
puško ustrelil v prsa, dvakrat se jc vrgel pod avtomobil in dvakrat sj je prerezal žile na rokah. Tselcj so mu sorodniki ali prijatelji pra-
vočasno nudili pomoč in ga rešili, šele ta leden, ko jc mož dočakal že redko starost 100 let, se mu je samomor posreiil. Tokrat je šel in se obesil.
Fiuančni odbor Narodne skupščine že obravnava osnutek proračuna za prihodnje leto v podrobnostih. Govorniki so se ustavili tudi pri prevelikih taksah, ki jih je treba plačati za pritožbe na državni svet. Finančni minister je dejal, da bo predlog za znižanje teh taks sestavil in ga predložil plenumu skupščine. Kakor znano, je bil osmi tek proračuna v načelu sprejet od finančnega od bora z 18 proti 13 glasovom.
Schmeling ponovno nastopiti proti Louisu, mora še premagati Thomasa. To je trinajsta borba M. Schmelinga v Ameriki. Če premaga Thomasa —
v Ameriki smatrajo Schmelinga za velikega favorita — bo ponovno nastopil junija 1938 v Ameriki proti Joe Louisu.
Od tu in tam
V Trst in Gorico za božič od 24.-26. decembra in v Abbazio, Trst in Gorico za Novo leto od
31	decembra do 2. januarja priredi Putnik izlete z vlakom in avtobusi. Cena vožnji za Trst 130 din, Gorico 150 din, Abbazio 140 din z vlakom.
V Abbazio z avtobusom 185 din. Zelo ugodni aranžmaji od 160—260 din. Ostale informacije in prijave pri biljetarnicah Putnika v Ljubljaui in Tourist-Officea na Jesenicah in potovalna pisarna Okorn, hotel :Slon«. Ljubljana.
Kapelico, v kateri je položeno na mrtvaški oder pokojni zagrebški nadškof, je včeraj obiskalo preko 15.000 ljudi. Med drugimi je prišel kropit tudi kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič, ki se bo udeležil tudi pogreba kot zastopnik kraljevega namestništva. Iz vseh krajev so najavljena številna zastopstva, posebno zastopstva mest in bližnje zagrebške okolice. Ljubljano bo zastopal župan dr. .1. Adlešič v družbi dveh občinskih svetnikov. Pogreba se bodo udeležili tudi vsi hrvaški škofje. Za časa pogreba bodo vse zagrebške trgovine zaprte, urav tako pa bo počivalo delo v državnih uradih. Šolski otroci bodo tvorili na cestah Špalir. Pričakujejo, da bo pogreb umrlega dr. Ante Bauerja tako veličasten, kakor ga Zagreb že dolga leta ni videl. Pogrebne svečanosti so se začele danes dopoldne ob devetih s slovesno mašo zadušnico v katedrali.
Obvezno pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev se je začelo izvajati. Izdan je bil ukaz, da se morajo do konca tega meseca prijaviti ljubljanskemu Pokojninskem« zavodu vsi nameščenci, ki so k zavarovanju obvezani ter jih je zadevna zakonska uredba našla zaposlene.. Pokojninski zavod v Ljubljaui je izdal potrebne obrazce za prijave, ki jih interesenti dobe v vseh uradih za zavarovanje delavcev, pri vseh svojih bolniških blagajnah in pri bratovskih skladnicah. Izpolnjeni obrazci pa se morajo pošiljati naravnost na Pokojninski zavod v Ljubljani. S 1. januarjem začne zavarovanje že poslovati. Po vsej verjetnosti se bo v zavarovanje prijavilo nad 50.000 zasebnih nameščencev iz vse države. Čim bo ljubljanski zavod izvedel prve priprave, se bosta iiredila tudi zagrebški in belgrajski Pokojninski zavod ter nato od ljubljanskega prevzela vse zavarovance, ki jima IX) posebnem predpisanem ključu pripadajo.
Svojevrsteu jubilej slavi znani pevec v zagrebški operi, Ljubljančan Josip Križaj. Trideset let je minilo, odkar jc prvikrat nastopil na gledal iškem odru v Ljubljani. Najprej je Križaj nastopa! kot dramski igralec, čim so pa njegovi učitelji spoznali, da ima lep glas, je Križaj prešel k operi. Leta 1913 je Križaj odšel v Zagreb in lam ostal do danes. Preko tisočkrat je nastopil v tem času, odigral pa je preko 100 različnih vlog. Prav te dni je dovršil tudi petdeset let starosti."
Neki grški parnik sc jo v soboto popoldan potopil v bližini Pelagrnža v Dalmaciji. Na morju vlada še vedno izredno slabo in viharno vremo ter se dogajajo nesreče kar povrsti. V četrtek se je potopila albanska jadrnica in z njo vred 12 ijudi, ki so bili na ladji. V soboto pa so mornarji na neki italijanski tovorni ladji, ki je vozila v Italijo premog, videli v daljavi, kako se je neki grški parnik obupno boril z valovi, dokler ni iznenada izginil iz površja. Ko se je italijanska ladja po težki borbi z valovi vrnila nazaj v Komižo, so mornarji povedali zgodbo našim oblastem. Zaenkrat so še ni dalo ugotoviti, kakšno ime je nosil grški parnik in koliko ljudi so je z njim potopilo.
73 letno, starko Baro Jakčin v vasi C vrsteč n pri Križevcih so napadli maskirani razbojniki
in jo kradli. Za starko se je po vasi iu okolici govorilo, da ima prihranjenega mnogo denarja. Reklo se je celo, da ima spravljenih v »•nogavici« celo 100.000. To je izvabilo vlomilce, da so ponoči vdrli v njeno hišico in začeli starko mikastiti. Eden izmed roparjev ji je pokleknil na prsa in jo davil, druga dva pa »tu prebrskala omare. Roparji so dnesli 30 jurjev. šele zjutraj so ljudje starko našli smrtno ranjeno, ko so ji roparja zlomili 18 reber in jo vtaknili v skrinji). Starka je še mogla povedati, kaj se ji je zgodilo, uro kasneje pa jc padla V nezavest in izdihnila.
V	Kraljevu so vendarle polovili -vampirje .
ki so sedem dni strahovali tnesto in obmetavali ponoči s kamenjem hiše uglednih meščanov. Policaju »o jih prijeli kar sedem, ki so vsi mladi fantiči. Zanimivo jc, zakaj so začeli »vampiriti . Eden izmed njih je bil zaljubljen v neko deklico, vendar njegovi srčni vzdihi niso našli odmeva. Zato so je hotel fantu tako maščevati, da je šd v okno svoje ljubice metat kamenje. Ko pa je iz tega nedolžnega dogodka nastala med prebivalstvom prava zmešnjava in so časopisi naredili kar senzacijo, se je fantovim prijateljem zdelo primerno, da začno strašiti ljudi na »veliko*. Po sedmih dneh pa so se ujeli v. zauko ki jim jo je nastavila policija.
Prejeli smo naslednji popravek, ki ga v smislu zakona objavljamo do zadnje pike nespremenjenega:	,
y BameM JiHCTy »Cjiobchckii som« oj 24 H0BeM6pa 1037 roj. op. 258 na cipami :> CTjnaij 4 y pyopnmi »Oj tv hh tu m« im-mao jc nannc noj nac.iOBOM »Xonopupane noepejoBaJine na capufie hh nanpcjocaifei« jKejiesmmpeB co ojKpn.nr b Be.Trpajy« y komo cy ii-3HeTo iieiicTime. na c xora v no-r,?iejy noiiTHcaHor <I>axpnje KyjreiioBHha na OCHOBy H JI. 27 y B. 'KI. 26 3ftK. O UlTaMIIH H3-BO.iiiTc onimiMnaTii ncnpaBitv cjrejehe ca-
jp/KHHO:
»Xoiiopiipane<' nocpejoBaanc aa cjiy;u-tih HaupejOBaita JKejesiiHMapjec ey oj-KpnjiH b BcJirpajv.
IIoHCTHHa je cbg ihto je H3uat.no hoj ropibHM nacjiOBOM y jiHCTy »C.TOBeiicKH jom« oj 24 H0BeM6pa 1937 roj. op. 258 na CTpairn 3 CTy6an 4 noj py6pttKOM »Oj tv hii TaM« y noraejy noirmcanor <f>apxuje Ky-JienoBiiha, caBCTHiiKa flupeKnuje »ce.ieauii-Ha. Beorpaj.
HmcaKBe Bese ja ca obiim. neMUM. hhih .Mir jo nosnaTo ja jih noerojn c,ny’ia j Koju je y tom nanucy naBejen. Ilaraeja ja jc bokom CTaoio jo Tora ja ste OKseneTa, na hy v Tora ja ojroBopna ,inna tvjkhm cyjy ya K.TCBeTe.
^>axpnja Ky.ienoBHh caReTHHK ZtnpoKimje ^;e.ie3nmt,a Beorpaj
Napoleonov zakonik proti zakonski nezvestobi
Vsakdo ve, da je bil Napoleon velik vojskovodja in čudovit človek v javnosti. Toda če je zmagoval v bitkah, je bil velik revež v svojem zasebnem zakonskem življenju. Zaradi svoje lastne žalostne skušnje z ženami je izdal strog zakonik proti vsem nezvestim ženam in njihovim ljubimcem. Kazni so' določene tako visoke (od 2000 do 50.000 frankov), da bi z njimi vsak pošten mož lahko za vedno pregnal svoji boljši polovici želje po prepovedanem sadu. Ker pa je treba zakonik dobro poznati, da se je mogoče po njem uspešno ravnati, je zadnjič izdal neki Parižan, katerega že imenujejo »prvaka varančev«, podrobna pojasnila, kako lahko postavnim potom pripelješ ženo k pa-
Vojska je kakor - kuga
V	Parizu so ustanovili zdravniki »Kliniško internacionalov”, ki naj pospešuje mednarodno zamenjavo izvirnih zamisli za ohranitev človeškega napredka, v kolikor spada to v zdravniško stroko. Pred kratkim so imeli svoj prvi sestanek in so razpravljali o vojski: ali ni morda vojska nekaka bolezen, podobna kugi ali koleri? Predsednik združenja, dr. Camerone, je brez obotavljanja odgovoril, da je vojska bolezen, ki se da ozdraviti, samo hitro je treba začeti. Podpredsednik pa je odgovoril:
>Vojska je res čudna stvar. V kratkem času lahko okuži vse človeštvo. Če hočemo ozdraviti človeštvo, ni treba zdraviti vseh ljudi, zadostovalo bi že, če bi v vsaki državi spraviti na varno le po dve, tri osebe, nosilce ?/bacilov«, pa bi bili vsi rešeni.«,
^Izobrazba škoduje"
Letos je bil tudi v francoskih šolah velik naval novih učencev, tako da je neki učitelj ves nevoljen vzkliknil: >Kaj vendar vse tišči v šolo? Zadnji čas bi že bil, da bi začele oblasti prepovedovati pouk in navduševati ljudi za nevednost, potem bi ljudje vsaj raje ostajali v domačem kraju, pri delu na polju, na kmetih, kjer je temelj države; sedaj pa vsak, kdor le nekoliko poduha kako knjigo, že misli, da ne sme prijeti v roke nobene druge stvari kot pero. Vsako drugo orodje bi ga oskrunilo, onečastilo. Vse drvi v mesta, število delomržnež?v narašča z drieva v dah, kmetije pa ostajajo zapuščene in zanemarjene. Od samega denarja in industrijskih proizvodov ne bo nihče dolgo živel. Če odpove kmet, mora tudi vse drugo zaostati.« — Izobrazba je kakor ogenj: lahko mnogo koristi, lahko pa tudi še več škoduje; treba je le pravilno z njo ravnati, jo pravilno presojati in ne obsojati vsega drugega.
Sv. maša za mir na vzhodu
Koncem novembra je papežev zastopnik msgr. Zanin daroval slovesno sv. mašo za mir med Kitajci in Japonci.. Daritvi v Sian-Fu so prisostvovali še trije škofi, štirje apostolski prefekti in mnogo vernikov, ki so prosili za mir. Pri večerni procesiji je bilo navzočih tudi več kot 20.000 poganov.
meti, njenega zvodnika v zapor ali do občutne kazni, sebe pa osvobodiš zasmehovanja in dobiš videz pametnega, hladnega in prevdarnega človeka.
Dasi je zakonska zvestoba povdarjena že v božjih zapovedih, je za nebogljeni, hinavski svet vsekakor potrebna tudi človeška postava z občutnimi kaznimi za njene prestopke; kajti samo na moralne sankcije se malokdo še ozira.
Tudi rekord. Neka psica v Rosendaelu v Ameriki je skotila> 16 psičkov. Lastnik je priliko izrabil za to, da si pri radovednežih, ki jih je po-
I	vsod dosti in ki hodijo gledat obilno družino, na-
I	bere nekaj dolarjev.
Edison kot deBoda*a!ec
Veliki ameriški iznajditelj in industrijalec Edison je imel navado vsakega človeka, ki se mu je ponudil v službo, preizkusiti. Spraševal pa ni 6amo stvari, ki spadajo v električno stroko, ampak vse mogoče stvari, ki naj pokažejo čim širše znanje kandidatov: poznali so morali najrazličnejše slavne osebnosti vseh vekov zgodovine, poznati gospodarsko in politično zemljepisje, najvažnejša fizikalna, zvezdoslovska in druga središča in osebnosti sodobnega časa itd.
Samo 1. 1920 je dal 600 kandidatom 146 vprašanj, na katera mu je le 27 mladcev odgovorilo zadovoljivo. Zaradi tako slabega znanja mladine je začel napadati šolske oblasti, vnela se je precej huda bitka, v kateri so Edisonu očitali, da v svoji mladosti ni vedel nič več, kot toliko drugih, katere je »vrgel«.
V Hollywoodu so pokojnemu filmskemu komiku Will Rogersu postavili spomenik, ki kaže tega igralca na zemeljski obli, katero je ujel v zanjko. Kakor da je res ves svet vlekel...
Predsednik „oslov"
Kakor znano, je bil iznajditelj Marconi član »Italijanske akademije«. Po njegovi smrti je Mussolini imenoval na izpraznjeno mesto pisatelja Gabriela D’Annunzia, ki živi samotarsko življenje v razkošni vili, in ki je že dvakrat napovedal svojo smrt, pa se je kljub svoji odurnosti do drugih in do samega sebe še skesal umreti. Ponosen je tako, da se že sedaj zgraža nad mislijo, da bi mogli drugi, navadni smrtniki, gledati njegovo »lupino«, mrtvo truplo, brez moči in sijaja in kljubovalnosti, zato je odredil, da morajo njegovo truplo takoj po smrti z močnimi kemičnimi sredstvi popolnoma uničiti, da ne bo ostalo nobenega sledu več za njim.
Mussolini je D’Annunziu že prej ponudil odlično mesto v Akademiji. D’Annunzio je ponosno odgovoril: »Čistokrvnega konja ne morete spravljati v isti hlev kot osle«.
Za Marconijem pa je kljub temu poslal celo njihov predsednik.
Etiopski podkralj in niegova žena
sla sicer oba evropskega rodu — on je Italijan, ona pa Francozinja — pa sta prav za prav v Afriki v svojem pravem »podnebju«. Na novo imenovani podkralj, vojvoda d’Aosta, čigar polno ime je Amedeo, Ilumbert, Izabela, Ludvik, Filip, Marija, Jožef, Janez, je potomec precej >živahne« in drzne rodbine.
Njegov oče, vojvoda Emanuel-Filibert in njegov stric vojvoda Abruški (d’Abbruzzi), eta dolga leta raziskovala Somalijo. Celo njegova mati, vojvodinja d’Aosta je mnogo potovala po Srednji Afriki. Tudi on sam je preživel dolga leta kot topniški častnik v Sahari, kjer je ustanovil italijanske mehariste (j konjenico« na kamelah). Pozneje je prešel k letalstvu in postal letalski general.
Leta 1927 se je oženil s francosko princezinjo Ano, hčerjo vojvode de Guise, ki je dolga leta preživel s svojo družino v Maroku, kjer je imel obširna posestva in morda čakal ugodne prilike, da zasede kraljevi prestol v Franciji.
Najdaljši most v Evropi
je pred kratkim otvorjeni Storsfromski most na Danskem. Gradili so ga štiri leta in Anglija je pri njem	precej	zaslužila;	saj je prodala 30.000
ton železa,	ki so	ga za most	potrebovali.
Most stoji na 49 močnih betonskih stebrih, za katere so porabili okoli 50.000 m3 betona in granita. Sprednja stran stebrov je namreč iz granita, da more kljubovati hudemu pritisku ledenih plošč, ki jih pozimi voda naplove. Srednji stebri so skoraj	30 m	visoki in	okoli 100 m	vsaksebi,
da lahko	ladje	neovirano	plovejo pod	mostom.
Plovba po teh vodah je zelo živahna, kakšnih
15.000	ladij na leto.
Kjub svoji dolžini — nekaj čez 3000 m — je most širok in urejen za pešce, avtomobiliste, kolesarje in vlak: vsak ima svoj strogo odmerjeni prostor.
Odlikovani redovniki
Francoska vlada je odlikovala p. Lebretona, marista, ker je »tekom 20 let kljub strahotnim težkočam nusijonaril u\ed narodi v Basutoland*. —• Dalje sestro Delilno, ker >že 38 let požrtvovalno
poučuje male otroke na Madagaskarju v veri in francoščini.
Japonska vlada je odlikovala jezuita Jacqui-nota, ker je uredil v Nantao posebno varnostno cono, v kateri se je rešilo mnogo ljudi in ker je v tej coni vztrajal med silnimi boji, četudi so mu izstrelki že preluknjali talar«.
Novo papeško ministrstvo
Po vesteh iz vatikanske okolice bo prevzel mesto tajnika za izredne cerkvene zadeve dosedanji nuncij v Bernu msgr. Filip Bernardini. Dosedanji tajnik msgr. Pizzardo bo imenovan za kardinala. Izredno zmožni mladi kardinal pa bo postavljen za vodstvo posebnega oddelka Kongregacije za semenišča in univerze, v katerem bo osredotočeno vse delo, ki tiče katoliško kulturo^ Verjetno je, da bo ta oddelek postal samostojna Kongregacija za katoliško kulturo. V njeno področje bi spadala tudi vsa Katoliška akcija.
j Švedski kralj Gustav, ki jc 8. decembra slavil 30 letnico svojega vladanja
Pustolovčeva sreča
Te dni se je v Londonu omožila z nekim Angležem princesa Bala, hči nekega malajskega princa. Ta princ pa, dasi že okoli 100 let živi njegov rod med Malajci in jim vlada, je potomec pristne angleške rodbine, ki je že za časa Crom-welta (v 16. sto.) bila na vplivnem mestu v Londonu. Nekako pred sto leti je namreč angleški pustolovec James Brooke odšel proti Avstraliji, se ustavil na otoku Borneo, postal glavar divjakov in njihov neomejeni gospodar ter za vedno ostal pri njih. Angleška vlada je priznala neodvisnost njegove države Saravvak leta 1888. Po njegovi smrti je zavladal njegov nečak in danes vlada nečakov sin, ki je izdal krasne znamke s svojo sliko. Torej le niso tako izmišljene povesti, kakor »Hči kralja Montezuma« in podobne.
Človeška mast proti trganju
Dandanes smo pri uporabi zdravil lahko precej mirni in gotovi, da so kolikor	toliko	čedna
in človeka vredna.	Toda še pred 100	leti	so	zdrav-
niki zapisovali zdravila, ob katerih bi se nam danes začel želodec obračati. Tako je bilo n. pr. silno veliko povpraševanje po človeški masti, ki so jo jemali mrtvecem, pri čemer so pariški rablji, ki so s svojimi žrtvami lahko po mili volji razpolagali, služili lepe denarce. Apotekarji so namreč mast zmešali z raznimi dišečimi rastlinami in delali iz nje zelo priporočljivo zdravilo proti trganju v udih in	prehladu spioh.
■ Če se kdo ni	mogel zrediti, so	ga	drgnili z
oljeni »rdečega psa«, katerega so tri dni krmili t brezmesno hrano in nato zadavili. Zrezane, posušene in v prah zdrobljene žabe so rabili proti krvotoku, zmečkane škorpijone pa proti prisadu. Tudi stonoge in drevesne uši so bile koristne živalice za zdravljenje ledvičnih, jetrnih in drugih kamnov.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 13. decembra: 12 Pisano polje (plošče)
— 12.45 Vreme, poročila — 13 Oas, spored, obvestila — 13.15 Z ruskih poljan (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Zdravstvena ura: Kužne bolezni (g. dr. Anton Brecelj)
— 18.20 Gabriel Faure: Balada za klavir in orkester (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: O Emilu Adamiču (g. prof. L. M. Škerjanc) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.3 ONac. ura — 19.50 Zanimivosti
— 20 Koncert Radij, orkestra — 20.30 Delavska godba «Zar.ia« — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Labka glasba: Radijski orkester in g. M. Premelč (šlagerji).
Drugi programi
Ponedeljek, 13. decembra: Belgrad: 20 Gledališki prenos — Zagreb: 20.30 Operna glasba, 21.30 Tamburice — Dunaj: 19.35 Koralni koncert, 20.05 Igra, 22. :0 Zabavna glasba — Trst-Milan: 17.15 Violina, 21 Sinfo-nični koncert, 22 Igra — Rim-Bari: 21 Slnfonični koncert — Varšava: 20 Zabavni koncert — Konigsberg: 19 Vvjaška godba — Lipsko: 20.50 Plesna gjasba — Kol)i: 20 Zabavni koncert, 21.40 Ples. glasba — Frankfurt: 19.15 Zabavna glasba —
Model letališča Berlin—Tempelhof, ki bo kmalu dograjeno
M. Jacoby - R. Leigh
Poročnik indi
iiske brigade
Toda vsako pot, kadar so sc približali težkim, z železom okovanim krilom, se je nanje vsul ogenj iz stoterih pušk. Angleži so se dobro zavedali, da sovražnik ne sme udreti vrat, zakaj potem bi bila usoda trdnjave zapečatena.
Indijci, ki so ležali na dvorišču in se skrivali za trupla padlih vojakov, so streljali naprej, toda čez obzidje niso prihajali več novi vojaki.
Kaj naj je neki to pomenilo?... Kaj so Indijci pripravljali zdaj ?...
Geoffrey je s poveljnikom polkovnikom Campbellom stal pri enem od založenih oken.
Campbell je dejal po tiho:
»Zdaj bodo najbrž poskušali vdreti vrata od zunaj...«
Vsi so obmolknili in čakali.
Strelci so pazili na kupe mrtvecev po dvorišču, za katerimi so se skrivali Indijci. Brž ko se je izza trupel pokazala katera glava, je zagrmelo nekaj strelov, glava je omahnila in se ni več pokazala. Včasih je Indijec planil na noge, zakrilil z rokami, potem pa treščil na tla in s svojim truplom zvečal okop mrtvecev pred angleškimi barakami.
Od zunaj je prihajalo pritajeno mrmranje oddaljenih glasov ter vzklikanje poveljnikov, toda Angleži niso mogli razbrati iz njega nobene jasne besede.
Nenadno je odjeknil zamolkel udarec, kakor da je nekdo butnil ob velik boben, prevlečen z debelim suknom.
Geoffrey je dejal svojemu poveljniku:
»Imeli ste prav!«
Za prvim udarcem je prišel še eden, potem tretji; udarec za udarcem, težak, pritajen, poln grožnje.
Indijci so z velikim brunom butali v vrata, ki jim niso hotela nikakor popustiti.
Campbell je pogledal Viokersa in dejal:
Ali jim bo uspelo?«
»Ne prav lahko!«
Vickers je zaškrtal in nadaljeval:
»Zdi se mi, da bi zdaj bil najugodnejši čas za to, da mi napademo sovražnika. Planimo iz barak in poženimo Indijce, ki se skrivajo na dvorišču za trupli, nazaj čez ozidje. Indijci zdaj pričakujejo vse, samo česa takega ne. Presenetili jih bomo, če jim skočimo takole za vrat!«
Campbell je z zaskrbljenim glasom odvrnil:
»Bojim se le, da bomo izgubili preveč ljudi! Do zdaj smo ob več kakor sto vojakov, tisti pa, ki so ostali, so že čisto na koncu moči.«
Vickers ni pričakoval takega odgovora, zato je vzkliknil:
»Toda to je naša edina rešitev! Čez pol ure se jim bo vsekakor posrečilo udreti vrata, potem smo izgubljeni, če bodo v množicah navalili na dVorišče! Potem se ne bomo mogli niti trenutek več braniti!«
Campbell se je še vedno obotavljal. Nikakor se ni mogel odločiti za ta korak.
Po Vickersovem načrtu bi morali vojaki še enkrat preteči vse dvorišče, se povzpeti za bežečimi Indijci na ozidje in od tam začeti streljati na sovražnika. Razen tega bi morali prevrniti lestve, ki so bile postavljene na drugi strani ob vsem obzidju.
Ali pa bodo vse to mogli izvesti tako hitro, da bo sovražnik res presenečen in iznenaden? ... In kako se bodo potem obdržali njegovi vojaki na obzidju? ...
Vojaki, ki so stali tik ob svojih poveljnikih, so molčali. Bili so pripravljeni na vse...
Vickers je spet začel:
»Prepozno bo! Zdaj je treba poskusiti, če jih bomo mogli vreči od obzidja nazaj. Na dvorišču jih ne more biti več kakor sto. Ko bomo udarili naprej, bodo ti pobegnili na obzidje in začeli skakati dol. Nastala bo zmeda med onimi pred zidom, tačas bomo pa mi že gori in bomo streljali nanje.«
Campbell je še malce pomišljal, potem pa se je odločil. Njegovo povelje je letelo od barake do barake:
»Natanko čez pet minut vsi naprej... na zidove!« Častniki so stali z uro v roki, vojaki pa so od vrat vlačili tramove in vse, s čimer so jih bili založili.
Indijci so z velikim brunom butali v vrata.
»gloveustt dum« izhaja raak delavnik IS MnnoAna naroftnlna U Din. ta Inozemstvo 28 Din OredniAtvo: Kopitarjeva ulica 5 IIL Telefon 2994 to 2996. Uprava; Lopitarjeva k
Telefon 2991 Za Jugoslovansko tiskaruo * LjubUauu K. Ced izdajatelj; Iran iiaioveo, Uredniki Joie Ko^6eJt.