Poštnina plačana v gotovini Štev. 194. V Ljubljani, sobota 27. avgusta 1938. Leto III Že se bodo pogajanja v Pragi zavlačevala, bo Nemčija odločno podprla Henleina Svet nestrpno pričakuje izjave angleškega ministra Simona danes popoldne Praga, 27. avg. o. Obisk regenta Horthyja v Nemčiji je izzval na Češkem 6eveda živahno zanimanje. Tu verjamejo uradnim poročilom, da do kake posebne pogodbe med Madžarsko in Nemčijo ni prišlo. Mislijo, da bo brez posebnih podpisanih dogovorov ta obisk imel 6voje naravne posledice med mejaši* ČSR in češkoslovaško republiko. Zdi se, da bosta nemška in madžarska manjšina v ČSR še bolj složno sodelovali. Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Madžarsko ee bo nadaljevalo v tistem okviru, kakor se je gospoda "'k e skupnosti v Podonavju udeleževala prej Av-s ki je 6edaj Nemčija prevzela njeno vlogo. Ver-jeiuo je, da se bo povečal izvoz madžarskih živilskih proizvodov v Nemčijo, pa bo Nemčija zato močno udeležena v madžarskem oboroževalnem programu. S tem ee Madžarska sicer ne bo pridružila osi Rim—Berlin, pač pa bo z njo prisrčno sodelovala, kajti prijateljstvo z Italijo je imelo za Madžarsko zmeraj velik pomen. Nemčija je prav gotovo zagotovila Madžarski nedotakljivost meja, kakor je to v svoji zdravici povedal Hitler. Tudi ne bo nič novega, če 6e bo Madžarska poslej hi- treje sprijaznila z državami Male zveze ter bo pripravljena skleniti nenapadalne in prijateljske pogodbe z Jugoslavijo in Romunijo, potem pa še s Češko, čim se bo v ČSR uredilo manjšinsko vprašanje. Sudeti pravijo, da marksisti izzivajo nerede Praga, 27. avg. o. Nemško utrjevanje na zapad-nem bojišču ima sledeči namen na češko-nemške od-nošaje: t Po poročilih iz Prage, ki jih pa Berlin zanikuje, je Nemčija izjavila v več državah, da ne bo ostala dolgo časa popolnoma nevtralna v sudetskem vprašanju. 2. Sudetski voditelji po vsej priliki delajo skupno z Berlinom in so izdali proglas, v katerem' pravijo, da se bodo branili pred marksisti, če bodo napadali. Marksisti pa zanikujejo, da bi bili oni povzročitelji incidentov, in pravijo, da prihajajo iz tujine agenti-provoka-terji na Češko, kjer rušijo mir. 3. Vlada v Gdansku, kjer stoji trdno ob strani Nemčije, ostro protestira proti neugodnemu pisanju poljskih časopisov proti Gdansku. S Horthyjevim obiskom bo nemška diplomacija še bolj okrepila svoje zahteve na vzhodnih mejah. Do zdaj še ni izdan uradni komunike o razgovorih med Hitlerjem in Horthyjem in ga tudi menda ne bo. Runciman spet na odmoru Praga, 27. avg. AA. (Havas.) Lord Runciman in njegova soproga bosta konec tedna preživela v gradu grofa Aldringena v Teplicah. Grof Aldringen je 6in bivšega avstrijskega diplomata in se do sedaj ni pečal s politiko, nedavno pa je vstopil v sudetsko nemško stranko. Bil jc večkrat v Angliji in se že dolgo pozna z lordom Runcimancm. Praga, 27. avg. AA. (Havas.) Lord Runciman je v spremstvu svojega sodelavca Stopforda obiskal včeraj popoldne angleško poslaništvo, kjer se je z angleškim poslanikom v Pragi, Nevvtonom, razgovarjal eno uro. Trije novi ministri v vladi dr. Milana Stojadinoviča Belgrad, 27. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. lčralja in z ukazom kr. namestnikov so bile 25. t. m. sprejete ostavke, ki so jih dali trgovinski minister dr Milan Vrbanič, vojni minister general Ljubomir Marič in minister za telesno vzgojo naroda dr. Vjekoslav Miletič, ter so bili vsi postavljeni na razpoloženje. Za novega vojnega ministra je postavljen armadni general Miljutin Nedič, načelnik glavnega generalnega štaba, za trgovinskega ministra je postavljen inž. Nikola Kabalin, a za ministra za telesno vzgojo je postavljen dr. Mirko Bujič, župan mesta Spiita. Novi ministri General Miljutin Nedič s« j« redil 26. oktobra 1882 v vasi Sopotu v Kosmajskem okraju. Po končanih 6 razredih gimnazije je stopil v nižjo vojno akademijo, ki jo je končal kot prvi po rangu, prav tako pa tudi vse ostale vojaške šole do 15. avgusta 1901, ko je napredoval v čin artilje-riiskega podporočnika. Višjo šolo vojne akademij je končal 14. oktobra 1907, 30. septembra 1910 pa tudi pripravo v glavnem generalštabu, ko je napredoval v čin artilerijskega kapitana 2. razreda. Redno je napredoval do čina armadnega generala, v katerega je bil povišan 6. septembra 1937 leta. Za časa vojne 1912-13 je kot kapitan prve klase in major opravljal dolžnost v prometnem oddelku vrhovnega poveljstva. Pred svetovno vojno 1914 leta je kot generalštabni major zavzel položaj žefa kabineta vojvode Putnika, a za časa vojne 1914 do 1920 do demobilizacije je imel čin gene-ralštabnega majorja in podpolkovnika. Po končani demobilizaciji je bil med drugim tudi vojaški iz- vedenec v plebiscitni komisiji na Koroškem. Potom je bil poveljnik vojaškega letalstva, a 6. septembra 1936 je bil postavljen za načelnika glavnega generalštaba in je na tem mestu ostal do danes. Inž. Nikola Kabalin se je rodil 0. sept. 1R90 v Novem Vinodolu v savski banovini. Ljudsko Solo je obiskoval v rodnem kraju, gimnazijo pa v Senju in na Sušaku, kjer je tudi maturiral. Tehnično fakulteto je obiskoval v Budimpešti in bil lam diplomiran. Po osvobojenju je stopil v službo jugoslovanskih drž. železnic kot sekcijski inženir v Zagrebu. L. 1020 pa je zapustil državno službo ter ustanovil v Karlovcu gradbeno podjetje in se bavil z načrti in izvajanjem gradbenih del. S teni svojim poslom je nadaljeval v Zagrebu tedaj, ko jo bil izvoljen za narodnega poslanca. Javno se je začel udejstvovati že v svoji rani mladosti. Leta 1925 je začel' kot pristaš SDS s političnim delom. Kandidiral je pri državnozborskih volitvah 1925 in 1927 v Karlovcu. Od 1925—1929 je bil stalno nosilec liste SDS za mestni svet v Karlovcu. Ko so bile 1926 vpeljane oblastne samouprave, je bil inž. Kabalin izvoljen v oblastno skupščino v Karlovcu. Pri petomajskih volitvah 1935 je bil izvoljen za narodnega poslanca za mesto Zagreb Dr. Mirko Buič se je rodil leta 1894 v Splitu, kjer je končal ljudsko in srednjo šolo. Študiral je pravo na univerzah na Dunaju, Pragi in v Zagrebu. Po advo-katsko-sodni praksi je stopil leta 1924 kot tajnik v tr-govinsko-industrijsko zbornico v Splitu. Bavil se je z gospodarstvom, s publiciranjem ter je ustnovil in izdajal pomorsko statistiko kraljevine Jugoslavije. Pred nekaj meseci je bil postavljen za predsednika mestne občine v Splitu. Poplava vojaštva pred Hankevom Japonci so vrgli na kitajsko bojišče vse čete z ruske me|e Šanghaj, 27. avg. o. Japonska kopna in vodna letala z vso silo napadajo kitajske postojanke vzdolž reke jangce. Neprestano bombardirajo in obstreljujejo s strojnicami vsako večjo skupino kitajskih vojakov. Tudi vojaški opazovalci pravijo, da je to pričetek velike japonske ofenzive, s katero nameravajo Japonci zavzeti Hankov še preden zapade sneg. Po enem mesecu, ko so .se vršili veliki boji pri jezeru Pojangu in na obalah ob reki Jangce, bodo pričeli Japonci še te dni z veliko ofenzivo. Zdaj, ko je na mandžurski meji postalo vse tiho, nameravajo Japonci vreči vse svoje čete na fronto v okolici Uankova in s tem prizadeti smrti udarec Kitajski. Opazovalci pra- Daladier bo le spremenil določbe 40 urnega delovnega tedna Pariz, 27. avg. V svojem govoru, ki ga je imel včeraj na sestanku poslanskega kluba radikalno-60cialislične stranke je predsednik vlade Daladier obrazložil razloge, ki so ga pripeljali do izjave, da vzdrževanje in uveljavljenje zakona o 40-urnein delovnem tednu, ki ga je izglasovala narodna 6kupščina, ni več mogoče v celoti, ampak je treba zakon prilagoditi in ga narediti bolj prožnega. Zlasti je treba zakon prilagoditi nujnim potrebam narodne obrambe pri 6edanjih razmerah v Evropi in v zvezi z zahtevami javnih financ in omajanega francoskega gospodarstva. Daladier je ponovno dejal, da nima ničesar dodati ali pa odvzeti svojemu včerajšnjemu govoru. Nato je dejal, da 40-urni delovni tednik ne obstoji nikjer v drugih državav na svetu razen v Franciji in v Mehiki, kjer je zakonito priznan. Nato je dejal: 1. da zahteva mednarodni položaj, da morajo vsa podjetja, ki delajo za narodno obrambo, delati preko tega časa, da so izvrši oboroževalni program s tem, da se nadurno delo plača po višji tarifi kakor redno delo; 2. da zahtevajo obramba franka in finančno oživljenje države,_kakor tudi boj proti stalnemu škodljivemu podraževanju življenja povečanje proizvodnje. Nujno je potrebno, da se povsod, kjer je mogoče, izvrši čim več naročil in čim več dela. Nadurno delo se bo lahko doseglo v tistih podjetjih, kjer je potrebno. Nato navaja Daladier številne industrije, ki potrebujejo, da so morale odkloniti veliko število naročil iz inozemstva zaradi strogosti, ki jih predpisuje zakon o delu. Prožnejše odredbe o delovnih pogojih predstavljajo dejansko sestavni del splošnega problema proizvodnje. Svoj govor zaključuje z zahtevo, da mu radikalno-socialistična stranka nakloni polno zaupanje, apelira na vse državljane in jih roti, naj razumejo, da sedaj ni čas za prazne polemike, temveč za odločne sklepe. Misli, da ni potrebno reči, da ostane še vedno zvest svojemu življenjskemu idealu: politiki, ki se posveča odločni obrambi demokracije. On je bolj kot kdaj prej trdno uverjen, da se bodo z demokracijo obranili in ohranili veliki interesi in koristi Francije. Pariz, 27. avg. Radikalno socialistični parlamentarni klub je izrekel popolno priznanje Da-ladieru in potrdil njegovo pioročilo. Klub je izglasoval enoglasno predhod na dnevni red s sledečo utemeljitvi jo: Odobravamo politiko, kakor, jo je razložil predsednik vlade Daladier, ter mu izražamo svoje popolno zaupanje. Socijalisti in komunisti ubrali milejši ton Pariz, 27. avg. AA. (Havas) Poleg redikalno-socialističnega poslanskega kluba, ki je na današnji dopoldanski eeji razpravljal o ekspozoju ministrskega predsednika Daladiera, so se tudi ostali parlamentarni klubi ljudske fronte sestali danes popoldne pred skupno sejo predstavnikov parlamentarne levice. V socialističnem poslanskem klubu je poročilo o političnem položaju podal Leon Bluni, ki je posebno opozarjal na nevarnosti od zunaj in izjavil, da v sedanjih razmerah socialistična stranka ne sme ovirati dela vlade. Skupščinski klub socialistično-republikanske unije je od svoje strani izrazil svojo solidarnost z ministri, ki so podali ostavko ter svojim predstavnikom v skupini levice stavil za nalogo, da potrdijo popolno soglasnost z delavskimi ustanovami. Pariz, 27. av. AA. (Reuter) Po zadnjih vesteh 6e zdi, da je Daladier prodrl s svojimi zahtevami. Na včerajšnjem sestanku svojega poslanskega kluba so komunisti samo zahtevali, da bodo zahtevali od vlade točnejša pojasnila, socialisti pa so sklenili, da v vprašanju socialne zakonodaje ne bodo skušali vreči vlade. Republikanska socialistična zveza je sklenila, da zaradi težkih posledic ne bo povzročila vladne krize. Franco ujel 14.000 rdeč h vojakov Salamanca, 27. avgusta. AA. DNB: Neko poluradno poročilo pravi, da so rdeči v bitki ob Ebru izgubili nad 10.000 mož. Sestreljenih je bilo več letal s 76 letalci, uničenih pa je bilo 14 tankov. Nacionalisti so zaplenili šest težkih strojnic, 1200 lahkih strojnic in 26000 puk. Burgos, 27. avgusta. AA. Havas: Nacionalistična radijska postaja ie objavila poročilo, v katerem pravi, da se bitka ob reki Ebro nadaljuje in da so nacionalistične čete zavzele važne postojanke. Število jetnikov se je dvignilo nad 14.000. Na estramadurski fronti so bili sovražni napadi odbiti. Vesti republikancev, da so setrelili 30 sov- vijo, da bo to ena največjih ofenziv, kar jih je do sedaj Japonska imela na kitajskem ozemlju. Po lunghajski železnici, ki je bila meseca junija poplavljena, vozijo neprestano vlaki, polni vojaštva in municije na severno bojišče. Japonska pripravlja ogromen manever, da obkoli Hankov in pretrga obe železniški progi na severu in jugu, ki *e stekata v mestto. Današnja japonska poročila pravijo, da njihove čete prodirajo na zapadli skozi pokra-jinp Anlnvej nekoliko kilometrov oddaljeno od Li,uana proti pokrajini Ilonan, ki je tudi močno utrjena od kitajskih čet. Kraj, kjer se bojujejo japonske čete, je oddaljen 250 km vzhodno od Sinianga olj železnici Peking— Hankov. Japonskim četam se po 23 dneh krvavega boja do danes še ni posrečilo prodreti do kitajske postojanke, ki se nahaja ob reki Jangce 250 km od Ilankova. Japonci poskušajo pregnati kitajske čete na treh točkah, in sicer: ena japonska kolona je zasedla Jujčang, ki leži 35 km vzhodno od Kijukijanga, drugi dve koloni napredujeta ob jezeru Pojang, tretja kolona pa se bojuje pri železnici ob Nan-čangu južno od Jukijanga ob reki Jangce proti Pokrajini Nančang v Kijangsi, v glavno mesto. Kitajska poročevalska agencija poroča iz ITan-! kislo je po sedem dinarjev, boljše pa tudi po lu. Breskve so po 10 din. V ostalem pa ie na trgu kot po navadi. Nesreči Včeraj popoldne je na Krekovem trgu neznan kolesar podrl komaj triletno Bredo Tišlerjevo, hčerko mesarja iz Študentovske ulice 1-.. Deklica je dobila poškodbe po vsem telesu, kolesar pa je pobegnil. — Na vogalu Resljeve in Slomškove ulice je neki avto podrl frizerko Drago Rejčevo iz Švabičeve ulice 12. Obe ponesrečenki je reše- valni avto prepeljal z resnimi poškodbami v bolnišnico. Avtomobilska nezgoda pri Smledniku Pri Smledniku se je morala danes ponoči zgoditi težja avtomobilska nezgoda. Prevrnil se je tovorni avto, v katerem sta se peljala 26 letni mizar Jožef Vehovec iz Bitenj št. 25, občina Stražišče pri Kranju in Ciril Zupan, gostilničar pri »Udirju«, vas Drulovka piri StTažišču. Kranjski reševalci eo oba prepeljali v ljubljansko bolnišnico zjutraj okrog 6edmih. Zupan je dobil težje notranje poškodbe in je bil nezavesten, Sanoped - prašek za čevlje vodijo med drugimi odlične tvrdke Peko, Triumf, Trebar, Lukas. Obutev in itrtga-viee ostanejo čiste, se ne trgajo in so brez slabega duha, ker uniči Sanoped vse razkrajajoče mikrobe v čevljih. Vzemite tudi Vi, stane le 2 din. Izdeluje drogerija M. Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. Tatovi, kakršnih v naših krajih še ni bilo 800 kokoši, 7 svinj, čez 1000 litrov vina — vse to le del plena Maribor, 16. avgusta. Osemčlanska tatinska tolpa seda danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Na prvi pogled ne bi nihče sedmim možem m eni ženi prisojal, da so to najnevarnejši tatovi, kar jih je menda dosedaj mariborsko sodišče še sodilo. Skoraj celih devet let so držali ti ljudje v^ strahu in trepetu severovzhodni del Ptujskega polja; najhuje pa so strahovali prebivalce domače občine Osluševci. V bližnji in daljni okolici ni bil varen pred njimi noben kurnik, noben svinjak, odprli so vsako 'ključavnico pri kleteh in zidanicah, da so prišli do plena. Pri vsem tem pa so bili tako zelo previdni, da jim ni bilo mogoče dolgo časa priti do živega, dasi so se vse okoliške orožniške postaje neprestano mučile samo s temi tatvinami 111 vlomi. Kdo so obtoženci Na založni klopi sede danes 54 letni posestnik Ivan Bezjak iz Cvetkovcev — glavni ali »kapus« — kakor so ga imenovali njegovi pajdaši — te svojevrstne rokovnjaške tolpe, potem 28 letni zidarski pomočnik Franc Marin iz Podgorcev 38-letni delavec Jakob Prejac iz Osluševcev, 42 letni Ivan Kukovec, kočar iz Bresnice, 32 letna Marija Prejac, soproga soobdolženega Jakoba Prejaca iz Osluševcev, 37 letni Janez Emeršič, delavec iz Tez-na pri Mariboru, 41 letni viničar Franc Korper iz Hajndla; tem se je tako »po naključju« pridružil na zatožni klopi še 30 letni Martin Cajnko, posestnik iz Bresnice, katerega pa dolži obtožnica le neznatnega talinskega prestopka. Kokosi, svinje, vino Prvih sedem obtožencev se je družilo že od leta 1929 v tatinsko tolpo, ki je delovala na tak način, da so Bezjak, Marin, Prejac, Kukovec in Korpar izvrševali tatvine in vlome na področju občine osluševci in v okolici, in sicer so kradli kokoši, svinje in vino, pa tudi druge predmete, kakor orodje, poljsko in rokodelsko, obleko itd., vse nakradeno blago, zlasti svinje, vino in kokosi so pa nosili na dom Prejaca, ki je svinjo razrezaval, njegova žena Marija pa je svinjino solila, jo dimila iii kuhala svinjsko meso in ukradene kokoši. Vsa tolpa se je po vsakem dobro uspelem tatinskem pohodu zbrala pri Prejacu, kjer so potem jed]; meso in pili ukradeno vino in žganje. Praznovali so pravcate gostije, ki so trajale včasih vso noč. Najboljše kose mesa pa so pošiljali v Maribor naprodaj. Nosil jih je v nahrbtniku Janez Emeršič, kadar se je vračal iz Osluševcev v Maribor. Iz- kupljeni denar se je delil potem med vse člane, in sicer ga je razdelil Bezjak, ki je bil nekak poglavar ali »kapuš« cele bande. Ukradene kure pa so razpečayali obdolženci po navadi na’ lastno pest, da je bila stvar manj sumljiva. Tudi posamezniki so se odlikovali Pa ne samo skupno, tudi posamezno so ua svojo pest vršili člani tolpe razne tatvine. Najbolj se je odlikoval Korpar Franc, ki je pokradel sam na svoj račun 199 kokoši, ki so jih deloma doma pojedli, deloma pa jih je prodal. Korpar pa je poleg tega izvršil še več goljufij na račun svojega gospodarja Franca Štulca iz Ormoža, pri katerem je bil za viničarja. Štulc mu je dajal včasih mesto plačila nakaznice na trgovca Laknerja v Ormožu za nakup raznih živil. Korpar pa je na nakaznicah pripisoval ničle ter tako izpreminjal vsote, glasečo se na 20 din, kar na 200 din. Povzročil je Stul-cu občutno škodo. Tudi Ivan Kukovec se je udejstvoval včasih na svoj račun ter je ob neki taki priliki, ko je ukradel 13 kokoši in šest jajc, zavlekel v nesrečo tudi soobtoženega Martina Cajn-ka, ki mu je pri tej tatvini pomagal. Ogromen plen V teku 9 let je izvršila tolpa preko 90 dokazanih tatviu in vlomov. Koliko pa je še drugih tatvin, ki so jih natrpili drugim osumljencem, ali pa da jih oškodovani sploh niso prijavili, pa se ne ve, gotovo pa, da še daleč presegajo število, katero so jim dokazali. Po dolgotrajnih preiskavah so orožniki ugotovili, da je bilo ukradeno v navedenih 90 primerih okrog 800 kokoši, sedem svinj ter nad 1000 litrov vina in okrog 200 litrov žganja. Razprava ob času našega poročila še traja. Zborovanje bojevnikov na Brezjah Blagoslovitev preurejenega prostora in odkritje spominske plošče I. tajniku Zveze in vojnemu kuratu Francu Bonaču. Na Brezjah bo 27. in 28. avgusta bojevniško zborovanje z blagoslovitvijo preurejenega prostora in odkritjem spominske plošče umrlemu I. tajniku Zveze, vojnemu kuratu Francu Bonaču. Spored svečanosti bo naslednji : V soboto, 27. avgusta bo zvečer ob pol 9 na prostem igra iz življenja svetovne vojne »Njega nit. Igrali bodo člani trboveljske skupine. V nedeljo, 28. avgusta ob 9 sprejem gostov in pevska vaja v samostanski dvorani. Ob 10 cerkveni govor (predsednik tov. Mirko Ratej), nato blagoslovitev preurejenega prostora pred cerkvijo (gvardijan in odbornik Zveze bojevnikov tov. dr. Hadrijan Kokol,j) in sv. maša (odbornik Zveze bojevnikov tov. Janko Cegnar). Po cerkvenem opravilu molitve za umrle tovariše, nakar sledi odkritje spominske plošče I. tajniku Zveze bojevni- kov Francu Bonaču (govori I. podpredsednik Zveze bojevnikov Rudolf Wagner). Nato bo bojevniški tabor: 1. Otvoritev in pozdrav po predsedniku Zveze bojevnikov tov. Mirku Rateju. 2. Kratki pozdravi zastopnikov raznih organizacij. 3. Govor: »Bojevniška misel druži vse sloje naroda« (go-vari tov. Karel Šterbenk iz Črnomlja). 4. GovSr: »Vojni spomeniki utrjujejo medsebojno tovarištvo (govori tov. Franc Kramberger iz Maribora). 5. Pesem »Oj Doberbod«. 6. Zaključek zborovanja po predsedniku M. Rateju. Popoldne ob 2 bodo litanije. Petje pri proslavi: Med sv. mašo bo ljudsko petje s spremijevanjem godbe. Peli bomo tele pesmi: Ti, o Marija; Marija, Mati ljubljena; Mogočno se dvigni naš spev do neba; Lepa si, roža Marija; Povsod Boga. Po molitvah za umrle zapoje moški zbor: Usliši nas, Gospod. Po odkritju spominske plošče zapoje mešani zbor: Glejte, kako umira pravični! Vabimo vse, da pridejo 27. in 28. avgusta na Brezje. Zaprosili smo za čelrtinsko voznino po železnici. Do sedaj še nimamo rešitve. 0 dovoljenju bomo poročali v časopisih. Osrednfa mlekarska zadruga za Gorenjsko visno od poslovanja državnega mlekarskega zavoda. Zastopniki mlekarskih zadrug se še na tem sestanku niso mogli odločiti, ali bi pristopili k tej zadrugi ali ne, ker to lahko odločijo šele občni zbori zadrug. Zaradi tega bodo imele vse zainteresirane zadruge do 5. septembra izredni občni zbor, nato pa bo šele mogel biti ustanovni občni zbor Gorenjskih mlekarskih zadrug. Osrednja mlekarska zadruga se bo ustanovila le v primeru, če se bo zadnjo odločilo 10 zadrug. Kakor že zgoraj navedeno jia bo državni mlekarski zavod zgrajen ne oziraje se na ustanovitev osrednje mlekarne. • Kranj, 26. avgusta. Velik vir dohodkov je vsej Gorenjski mlekarstvo, to pa predvsem zaradi tega, ker kmetje lahko mleko polom svojih mlekarskih zadrug dobro vnovčijo. Skoro ni večje vasi na Gorenjskem, ki ne bi imela svoje zadruge ali vsaj podružnice mlekarske zadruge. K razvoju mlekarstva na Gorenjskem bo gotovo mnogo pripomogla velika pridobitev, ki jo obeta banska uprava, namreč ustanovitev državnega mlekarskega zavoda v čirčičah pri Kranju. Banska uprava je že kupila v čirčičah okrog 26.000 kv. metrov zemljišča in ministrstvo je tudi odobrilo zidavo na tem mestu. Tukaj naj bi bila tudi osrednja mlekarska zadruga imenovana »Gorenjska mlekarska zadruga«, ta pa bo le v slučaju, ako se bodo mlekarske zadruge, ki pridejo v poštev kot članice odločile za njo. Pretekli ponedeljek je bil v hotelu »Stare pošte« sestanek mlekarskih zadrug iz ozemlja kranjskega in škofjeloškega okraja ter iz delov radovljiškega, ljubljanskega in logaškega okraja. Sestanek je sklicala banska uprava in se ga je udeležilo 15 zadrug oziroma njih zastopnikov. Na sestanku so v glavnem govorili o pravilih nove zadruge ter je bil sprejet osnutek pravil v določilih glede deležev, jamstva in zastopstva posameznih članov mlekarskih zadrug. Delež je bil določen na 5000 din na 1001 dnevne dobave mleka. Jamstvo je predvideno- petkratno, število zastopnikov se je odredilo v razmerju s številom dele-žov in sicer tako, da imajo članice z več kot 12 deleži 5 zastopnikov odnosno glasov, ostale razmeroma manj. Delovanje poslovodjo Gorenjskih mlekarskih zadrug bo popolnoma ločeno in neod- Kazen za umor očeta Zakonca Pongrac obsojena na dolgoletno lečo Maribor, 26. avgusta. V današnjem »Slovenskem domu« smo obširno poročali o krivdi Antona Pongraca in njegove žene Marije s Planine nad Slovensko Bistrico, ki sta stala.danes pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča, da dajeta odgovor zaradi nesrečne smrti 84-let nega posestnika Martina Pongraca, očeta obtoženega Antona. Razprava, za katero med Mariborčani ni bilo preveč zanimanja, je prinašala razna presenečenja. Tako je že sam glavni obtoženec Anton Pongrac vzbujal vtis neodgovornega človeka; Je male rasti, topega obraza, da izgleda že na prvi pogled kot duševno zaostal. Je nepismen, dasi je dve leti zahajal v šolo. Na vprašanja predsednika in sodnikov je odgovarjal skoraj z jokanjem, vmes pa se je neprestano oziral po svoji ženi, katere se je očividno tudi med samo razpravo bal. Pod vtisom ženine nav-zoijuiost.i je podajal tudi svoje izpovedbo o zločinu. Dejanje je priznal, izjavil pa je, da se ne ve spominjati, kdaj, kako in zakaj je očeta ubil. Potem je na vprašanje, zakaj ni izdal sprva svoje žene, izjavil, da se mu je smilila. Šele v preiskovalnem zaporu se je premislil, ko so mu sojetniki predočili, da bo dobil dosti manjšo kazen, če izda le ženo. Žene da se je bal ter jo je vedno v vsem ubogal, kar je ukazala. Skoraj do konca razprave je vztrajal pri tej obliki zagovora, potem pa se je zopet premislil ter je naenkrat zopet umaknil svojo izpoved, v kolikor je obremenjevala ženo ter je izjavil, da je čisto nedolžna. Tudi Marija Pongrac je vztrajno zatrjevala svojo nedolžnost. Priče, ki jih je sodišče zaslišalo, so slikale pokojnega Martina Pongraca kot trdega moža, ki s svojim sinom in sinaho ni lepo ravnal. Razprava je trajala od 9 do 15. Sodba se je glasila: Anton Pongrac se obsoja na 10 let robije, njegova žena Marija pa zaradi nasnovanja k umoru na 12 let robije. Anton Pongrac je mirno sprejel sodbo, žena pa je bruhnila v jok, ko je zaslišala, da bo morala za 12 let v ječo. Kazni nista sprejela, in sicer si je Anton Pongrac pridržal tridnevni rok, dočim je branilec njegove žene prijavil priziv in revizijo. Minister Cvetkovič med pristaniškimi delavci Sušak, 26. avgusta. AA. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič je prispel včeraj ua Sušak. Tu ga je sprejel in pozdravil s prisrčno dobrodošlico načelnik mesla Sušaka Viktor Ružič ter drugi odlični krajevni zastopniki. Minister se je zanimal za potrebe mesta Sušaka in sjirejel nekaj zastopstev ter jim dejal, da bodo njihove želje in prošnje, kolikor se bo le dalo, uslišane. Sprejel je dalje tudi zastopnika Jugorasa Aleksandra Kovačeviča ter se zanimal za razmere in potrebe te organizacije. V Splitu je včeraj zjutraj minister Cvetkovič obiskal delavsko zbornico, kjer so ga pozdravili zastopniki te zbornice in pomorska delegacija, med njimi zastopniki zveze pomorskih delavcev in trgovske mornarice. Minister Cvetkovič je najpazljivejše poslušal poročila in prošnje posameznih zastopnikov ter jim je v razgovoru izjavil, da bo ustanovljena pomorska borza dela in da bo to edina pot, po kateri bo pomorsko osebje odhajal na delo na ladje. Glede kolektivnih pogodb je dejal, da ni treba vanje vnašati politike. Po tem razgovoru so na-vzočni navdušeno vzklikali predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in ministru Cvetkoviču. Danes ob 10 dopoldne je minister Cvetkovič odpotoval v Ljubljano, jutri ves dan pa bo prebil v Zagrebu. Na Reki je. sprejel predstavnike ženskega podpornega društva, ki skrbi za siromašno šolsko mladino, ter dal ob tej priliki 2000 din podpore. Izjavil je, da bo za ustanovitev zavetišča na Sušaku tudi dal svojo podporo. Pohorska železnica je visela na „nitki" Maribor, 26. avgusta. Po dveh brezuspešnih poskusih se je vendar nocoj zbralo dovolj odbornikov in članov, da je bil šesti občni zbor zadruge »Pohorska železnica« sklepčen. Občni zbor je bil v restavraciji Novi svet predsednika in vpokojc-nega kapetana Karla Kordika iz Peker. Predsednik je v svojih izvajanjih opozarjal na nevarnosti, ki so se zadnje čase pripetile zadrugi, rla bi morala likvidirati zaradi pre.malega zanimanja v javnosti. Leta 1937 je štela_ zadruga še 369 zadružnikov, na koncu leta pa je to število padlo že na 351. Od tega je vpisanih 1773 živih i 102 mrtva deleža. Mrtvi deleži so tisti, katerih lastniki so umrli, dediči pa so pustili deleže v zadrugi. Aktiva znašajo 208.347.95 din. Vseh deležev je bilo vpisanih do seda j za 400 tisoč din. katere bi zadružniki vplačali v primeru graditve žeeleznice, medtem ko sta obljubili banska uprava in mestna občina mari- Q*vdlnju*+- 74 »Glejte ljudi, ki se delajo bolnel Pravijo, da prihajajo iz zdravilišča, iz kurorta, z dopusta! Pst, torej! Poglejte ta prijazni zbor jalovcev! Ali ste jih slišali, kako so prejle peli? Dopusti pozimi zanje! Mi pa, kaj pa dajo nam? Prisilno delo in lakoto! Koliko od nas jih je res bolnih. Kaj store zanje? Nikdar se ne premaknejo z mesta, kjer morajo čakati smrti!« Osupnila sem ob drznosti, s katero je ta kmet govoril o ljudeh, med katerimi so bili vladni uradniki in vojaki. Prezir, katerega je kazal do nevarnosti, ki se ji je izpostavljal, je bilo mogoče razlagati samo z globoko nevoljo, katero je čutil pred nami, ki smo tako nesramno razkazovali svoje pravice in ugodnosti propadlim in uničenim in zatiranim kmetom v brk. Volodjevo govorjenje je pri kmetih izzvalo krike navdušenega odobravanja. »Pravilno, pravilno!« so kričali v zboru. t »Mi delamo šestnajst do osemnajst ur na dan za tri rublje, s katerimi si komaj kupimo malo kruha in kropa!« Letalec jih je poskusH miriti. Začel je s propagandnim govorom, kakršne smo dobro poznali. Govoril je o petletki, o vzpostavitvi socializma. Tedaj pa ga je brezobzirno usta- vil starec v cunjah, s čigar obraza je sijala razumnost in dobrota. Starec je govoril z vnetim strastnim glasom: »Nimamo kaj početi s tvojimi pridigami. Ušesa nas že bole od njih. Nikdar nam ne postrežejo z drugim kakor z govori in samo z govori. Kaj misliš, da nam to zadostuje, da bi se preživeli? Zakaj nam namesto govorov ne, daste rajši več kruha?« »Pravilno, batjuška!« so mu pritrjevali kmetje. Ko je letalec videl, da navadno propagandno govoričenje in vzpodbujanje ne bo zadostovalo, da bi pomiril razburjene kmete, je premenjal puško in jih opozoril, naj pazijo, če ne, jim bo katero zagodel in bi se vsa ta reč utegnila končati z ječo. Volodja pa mu je odgovoril: »Torej to je vse, kar nam more nuditi? Delati, kakor sužnji vse leto, stradati, potem, kadar se pritožujemo, nas vreči v luknjo! Kar pojdi, če ti tako pravi srce! Tam, v temnici bomo imeli kruha vsaj enkrat na dan, zdaj pa ga dobivamo komaj na vsake tri dni.« Iz gruče kmetov je drug glas zavpil: »Mi moramo garati ko črna živina zato, da preživljamo takele tolpe lenuhov, zato moramo crkavati »d gladu!« Eden izmed vojakov je vstal in stopil proti kmetom. Toda njegova žena se mu je obesila okoli vratu in vpila:, »Ne, Andrej Mihajlovič! Ne hodi se pretepat! Pusti, jih bom jaz poskusita pomiriti.« To je bila prijazna ženska, nlavih las, stara kakih trideset let. Nosila je svileno obleko in čeveljčke po zadnji modi. Njena eleganca je bila pretresljivo nasprotje v primeri s skupino v cunjah. Zena je začela govoriti: »Graždani, saj ne razumete, kakšen je položaj. Razložila vam bom. Zakaj moramo mi iti pozimi v zdra-vliišče? Ker smo ljudje iz mesta. Nismo korenjaki kakor vi. Nimamo zdravega obraza kakor vi, prebivalci z dežele. Mi smo bolni.« Toda izmed teh mršavih in drznih obrazov se je še enkrat dvignil glas starega moža: »Pravite, da ste bolni? Vi? Res, ni vam videti! Videti bi morali mojo ženo, potem bi si bili na jasnem, kaj se pravi biti bolan. Moja žena ne gre iz postelje, pa zanjo ni nobenega zdravilišča.« Vojakova žena je hotela nadaljevati kljub temu vzkliku, toda kmetje so začeli tuliti nanjo. Vpili so in se norčevali iz nje: »Dovolj nam je tvojega govoričenja!« Zena je obupala nad svojo rečjo in se obrnila k meni: »Zakaj jim ne govoriš ti? Ti si inostranka. Poslušali te bodo.« Odgovorila sem, da ne morem ustreči njeni želji prav zato, ker sem tujka in ker me kmetje zato ne bodo razumeli. Mali starec je slišal te besede med nama. Uprl je vame svoje predirne oči in me vprašal: »Odkod si? Odkod prihajaš?« »Iz Amerike.« »Ali pošiljajo v Ameriki take tolpe lenuhov v zdravilišče kakor tu? Nisem mu odgovorila. Čutila sem, da je tudi mene štel v tolpo lenuhov, kakor je te ljudi imenoval. Priznati moram, da nisem bila prav zelo ponosna na to. Kmetje so se zdaj umaknili v svoj oddelek. Letalec je prišel sedet poleg mene in me je izpraševal, kaj mislim o prizoru, ki se je pravkar odigral. »To je zelo žalostno, tovarišč« — to so bile edine besede, ki sem jih mogla spraviti iz sebe. XXXV. poglavje. V odboru atranke v Moskvi. Prve dni marca 1934, ko je bita moja žena v zdravilišču, so me obvestili, da moram takoj iti k tovarišici Brodski v pisarni strankinega odbora. Bil sem tam še tisti dan ob dveh. Ko sem se vpisal v seznam v prednji sobi, mi je tajnica povedala, da me pričakujejo. Takoj so me odvedli v pisarno, Tovarišica Brodskaja je bila ženska kakih petinpetdesetih let, malce nenavadne postave, glav'o je imela okrašeno s sivimi lasmi. Nosila je zelo fletno obleko, na zlati verižici je imela obešen gledalnik v zlatem okviru. Takoj ko sem vstopil, je pritisnila gumb ter naročila tajnici, naj pokliče stenografinjo. Ta je sedla k mali sosednji mizi. Oborožena je bila z debelim papirnatim zvezkom in s precejšnjo množino dobro priostrenih svinčnikov. borska vsaka po pol milijona din. Za izvedbo programa bi bilo treeba imeti 5 milijonov din. Historiat železnice je podal g. Vilko Weixl, ki je predlagal, naj se zadruga likvidira, deleži naj se izplačajo članom, ah pa naj se prenesejo na SiPD. Trgovec Jaš se je izrekel proti likvidaciji ter je opozoril, da ima zadruga vendar zagotovljenih t milijon din, ki jih pozneje gotovo ne bo več dobita, če bi projekt postal zopet aktualen. Za likvidacijo pa je še vedno dovolj časa. Za likvidacijo in proti njej so se oglasili potem še drugi govorniki, končno pa je predlagal V. Weixl, naj bi o likvidaciji Sklepal izredni občni zbor. Ta predlog je prišel na glasovanje. Zanj se je izrek1o5, proti pa 8 glasov. Zadruga, ki je res visela na nitki, je tako ohranila svoj obstoj. Ker pa zaenkrat ni iz-gledov, da bi se lahko načrti za zgradbo pd-horske železnice realizirali, bo zadruga pač še obstojata naprej, njeno delo pa se bo omejilo samo na propagandno stran, dokler ne nastopijo ugodnejši trenutki za izvedbo takega velikega načrta. Izza naših meja Novi župani so nadomestili prejšnje, la niso bOi poročeni. Prefekt je imenoval v Šempasu in Trnovem dva nova župana namesto prejšnjih, ki sta morala odstopiti od svojega službenega mesta, ker niata bila poročena. Ta odredba je vsekakor značilna in se izvaja zelo strogo brez ozira na kakršnekoli zveze in prijateljstva. Tržaško prebivalstvo kaže najmanjši naravni prirastek. Tržaški fašistični krogi si delajo zelo velike skrbi, ker je prirastek prebivalstva v mestu zelo majhen, često ga celo ni. Tako je znašala letos v aprilu razlika med rojenimi in umrlimi 32, t. j. 32 ljudi je več umrlo kot pa se jih je rodilo, dočim je v kasnejših mesecih bil presežek rojstev nad smrtnimi večji, a je znašal kljub temu v maju in juniju le po 39. Nasprotno pa je zelo velik presežek rojstev nad smrtmi v tržaški pokrajini in je znašal v mesecih aprilu, maju in juniju po 55, 129 in 126 ljudi. Posebno neugodno je to dejstvo za fašistične veljake, ki hočejo ob vseh prilikah poudarjati, kako Trst izpolnjuje vse Mussolinijeve naloge. Trst se sicer kljub temu množi, to pa zaradi ogromnega pritoka prebivalcev iz južnih pokrajin Italije, ki iščejo tu dela. Ves prirastek prebivalstva v Trstu po vojni gre izključno na račun tega priseljevanja. Nov plavi v Škednju. Pretekli teden so v Skednju z velikimi svečanostmi prižgali nov plavž. Svečanosti so prisostvovali tudi zastopniki vojaških oblasti. 'Novi plavž je prv korak k nameravanemu moderniziranju te važne škedenjske industrije, ki je izredno stara. Ške-denjski plavži so bili z našim narodnim gospodarstvom pred vojno vedno najtesnejše povezani. Nove odredbe za avtomobiliste. S preteklim mesecem so stopile v vsej Julijski Krajini v veljavo nove odredbe glede avtomobilskega prometa. Po teh odredbah mora imeti vsak avtomobilist svetilno strelico za smer, odbojno zrcalo, dalje rdečo svetiljko; vsako motorno vozilo bo poleg tega, preden se spusti v promet, temeljito pregledano od oblasti. Na ta način hočejo kolikor mogoče preprečiti vedno češče in pogostejše avtomobilske nesreče. Izjava upravnika Narodnega gledališča Otona Župančiča o težkem položaju gledaliških igralcev Zvišanje državne dotacije nujno potrebno — V prosvetnem ministrstvu popolno razumevanje Ljubljana, 17. avgusta. Narodno gledališče v Ljubljani je stalno v finančnih težavah, s katerimi je prizadeta prav tako opera kakor drama, od leta 1928; v njih sc zrcali splošna gospodarska depresija minule dobe. Od sezone 1928/29 do danes se je skrčila državna dotacija za okroglo 2,000.000 dinarjev, vzporedno pa je padal tudi inkaso, ker je uprava morala znižati vstopnino. Vsakomur je jasno, da 6e spričo takih razmer plače članstvu niso mogle vzdržati na prejšnji viišni, ker v vseobčem omejevanju, ob splošnem zniževanju življenjskega standarda vseh slojev edino gledališče ni moglo ostati nekak otok blaženih, katerega se dogajanje po svetu ne tiče. Kljub temu je uprava storila vse mogoče, da je to krizo čim bolj omilila in ni nikoli pri nujnih redukcijah osebja in plač delala mehanično ter ni izvedla znižanja plač v razmerju, po katerem bi bilo ostalo gledališče v popolnem finančnem ravnovesju, temveč je iz socialnega čuta in v skrbi za članstvo gledala, da so osebne in gomtne redukcije gledališko osebje čim manj prizadele. Kljub vsem težavam je uprava izplačevale redne mesečne prejemke članstvu, z gledališkimi dokladami vred vedno, ako ne prvega, pa v teku meseca. Uprava Narodnega gledališča ves čas dokazuje Razne z ljubljanskega tramvaja Znani francoski pisatelj Jule« Verne je v nekem svojem romanu napisal, da je ruska kibitka vozilo, ki ima pri odhodu štiri kolesa, pri prihodu pa še dve. Ljubljanski tramvaj pa ni tako reva. Ko pride od enega konca na drugega ima Se vsa štiri kolesa. To je vsekakor višek popolnosti, čeprav Ljubljančani, ki niso nikdar zadovoljni, pravijo, da če hočeš zamuditi vlak, se moraš usesti na tramvaj. To pa ni res, še daleč ne! te vlaka danes ne boš dobil, ga boš dobil jutri. Vendar pa je tramvaj >moderno« vozilo. Revež kakor gospod, oba se ga poslužujeta. Prvemu ni previsok, drugemu ne prenizek, za oba je nujna potreba. Temu se mudi na delo, drugemu v službo, tretjemu na kolodvor, gospodinji se mudi zopet na trg, da bi bila čimprei doma, kjer »bodočnost naroda«: vneto razbija in skače, da se hiša do temeljev trese. Vsem je skupno eno: pridobiti na ča6U. Že grel Jutro — na čakališču tramvaja. Vsi nestrpno čakajo, kdaj se bo izza ovinka pokazala zelena barva in prinesla upajočemu narodu odrešenje. Gledajo, iztezajo vratove, napenjajo oči in zopet povešajo glave. Njih up je šel po vodi. >Ob šilit bom,« pravi delavka. Toda tramvaja kljub temu ni. Pa se zopet oglasi nekdo: »Ce stavkate, povejte, grem peš.« Sprevodnik, tarča vse jeze, seveda zanika. Izza vogla priteče vsa upehana neka ženska in drvi, da bi še ujela tramvaj. »Kar počasi,« se čuje glas. »Lahko greste Še na golaž, se prav nič ne mudi.« Končno se pa le priziblje izza ovinka kakor labod in tedaj se vse zgane, sliši se zadovoljno momljanje ter vesele vzklike: »Glej ga, že gre!« In vse je veselo, da se odpelje. O, Aleksander Veliki, kaj je bilo tvoje veselje in veselje tvojih vojščakov, ko ste po dolgem tavanju po puščavi zagledali svoj simbol — morje, in ginjeni do solz, zaklicali: morje! morje! — v primeri z veseljem, ki ga občuti ta popotnik! Čioveška pozabljivost Človek bi mislil, da ljudje v tramvaju ne pozabijo ničesar, ali pa kake malenkosti. Toda potovalni »fiber« tudi tramvaju ne prizanese. Največ, kar ljudi pozabijo, so razni kosi oblek: kape, robci, otroške površnike itd. Tudi kaka malica v obliki klobase ali kosa kruha se dobi, ali pa kakšen čevelj, ki je na nerazumljiv način ostal pod klopjo. Najmanj, kar ljudje pozabljajo, je denar, zlasti večje vsote. Največja vsota, ki jo je do sedaj nekdo pozabil, je bila okrog 25.000 din. Sprevodnik, ki jo je našel, je dobil par kovačev, ker po pravilih ne sme od predmetov, ki jih Razpis gledališkega abonmana za 1938-39 ministrstvu prosvete, da jc naš zavod mod Narodnimi gledališči v državi v najtežjem položaju, ker mora z najmanjšimi podporami, z najnižjimi dohodki iz predstav in z najbolj omejenim osebjem gojiti dramo in opero ter ju vzdrževati na umetniški višini, kakršno zahteva kulturna misija, ki jo ima naše gledališče v državi, ter se trudi, da bi dosegla za prihodnje proračunsko leto zvišanje državne dotacijc, ki bi ji omogočilo ostvariti ravnovesje med dohodki in izdatki. Te težnje so našle pri ministrstvu prosvete popolno razumevanje. To članstvo tudi ve in bi sc moralo zavedati, da prav zdaj ni čas za motnje v gledališču, ko je — tako je upali — na poti v ugodnejše finančno stanje. To je prva točka, ki jo je članstvo predložilo v svoji vlogi upravi ter jo objavilo v časopisju. Druge točke presegajo okvir upravičene borbe za zboljšanje stanovskih koristi članstva. Vendar pripominjam k drugi in tretji, da so imeli in imajo tisti člani, ki so režiserji in dirigenti, vso priliko in obveznost sodelovanja z nasveti, predlogi in pomisleki pri sestavljanju opernega in dramskega repertoarja ter v tem pogledu podpirati oba ravnatelja našega zavoda. Upravnik Narodnega gledališča: Oton Župančič. najde v tramvaju, ničesar zahtevali. Manjše vsote, po par sto dinarjev pa sprevodnik večkrat dobi. Nagrada je pa različna: kdor ima več pod palcem, da manj, kdor pa ima manj, da več. Zgodbe Vse smešne gredo na račun nevednosti, na račun ljudi, ki se prav malo ali prvič vozijo s tramvajem, to so ljudje izven Ljubljane. Drugi so pa pristno »srajce«, ki ne vedoT do kam se peljati, ali kje izstopiti. Začne 6e koj pri vstopu. Pride človek po opravkih, se malo zamudi, vlaka pa noče počakati. »Greste na kolodvor?« — in že stoji na stopnici, toda na nasprotni strani. Skoplje se čez ograjo in ko stopi na trda tla, se oddahne in pravi: »Presneto imate neroden vhod.« »Vhod je res neroden,« mu pojasni sprevodnih, »izhod pa je mnogo bolj pripraven.« — Pa pride zopet drugi, stopi, tramvaj ga pa neusmiljeno meče sem ter tja. Pa se prime — za voznikov pas. »Primite se za tisto držalo lam gori,« se ga otepa voznik. »Saj veste kako! Vem, kaj mislite. Hočete, da bi me elektrika stresla. Ne bom se prijel, kar vas se bom držal, ker vem, da niste električni.« Voznik potrpi in ga na prvi postaji vpraša, ali morda ne bo izstopil. Drugi gre zopet na kolodvoru v trafiko in hoče vozni listek za »tisti« voz; tretji pa se hoče od bolnišnice peljati naravnost v — Zidani most. Pristen Ljubljančan pa zopet vpraša, do kam naj vzame listek, ker gre tja in tja. Včasih pa zopet pride revež, zgaran in utrujen od dela. Njegova pot je v bolnišnico. Sedaj, ko je ob vse: ob mladost jn zdravje,in ko ga je vse zapustilo, gre tja, kjer morda še nikdar ni bil. z zaupanjem v srcu, da bodo njegovi ugašujoči luči le še prilili novega oglja. Tako se vrstijo zgodbe, včasih smešne in vesele, včasih žalostne, kakor je veselo ali bridko živi''*«!« ljud> ki se vozijo. Zadnll „prosvetilenec" Tramvajska uprava se je z veliko vnemo vrgla na obnovo starih vozov in pred nekaj dnevi je pokukal na dan zadnji tak »prosvetljenec«. Delo je odlično in lepo, kar dokazuje, da v tem pogledu stojimo popolnoma na svojih nogah. Prav tako naglo (in v domači režiji) napredujejo dela na novi progi k Sv. Križu, tako da bomo na praznik Vseh svetnikov že lahko obiskali kraj, kjer počivajo naši dragi in kamor bo tudi naša poslednja pot. Dve stvari pa delati še hudo skrb tramvajski »komandi«; Dolenjska proga in vprašanje dvotirnih prog. Od tu in tam Za regulacijo Drave in Mure je gradbeni minister odobril 3,112.000 dinarjev. Za regulacijska dela ob Dravi bodo porabili od te vsote 2 milijona dinarjev, ostalo pa za uravnavo toka reke Mure. To pomoč so izposlovale razne deputacije, ki so se neprestano oglašale na pristojnih mestih v Belgradu ter predočile, kako veliko škodo naredita predvsem ti dve reki s svojimi vsakoletnimi povodnjimi. Posebno sta se za to zavzela tudi oba slovenska ministra dr. Anton Korošec in dr. Miha Krek, ki sta v zadnjih letih že marsikak težak milijon obrnila na pot v Slovenijo. Z regulacijskimi deli bodo pričeli v najkrajšem času, seveda najprej na onih krajih, kjer je regulacija najbolj nujna. Srbsko časopisje poudarja »velik uspeh«, ki ga je žel bivši sloviti predsednik vlade in naš znanec s Kongresnega trga v Ljubljani Boško Jevtič predvčerajšnjim v Goraždi pri Sarajevu. Pripeljal se je tja v družbi petih svojih najožjih prijateljev z namenom, da priredi »zanj tako navdušenemu« ljudstvu »velik« politični shod. Ustavil se je najprej v neki bližnji vasi, da bi spotoma še tam spregovoril svojemu ljudstvu, Kar spotoma menda zato, ker je zanj vožnja v teh časih nekoliko dražja kot je bila nekdaj. Zbralo pa se je tako malo kmetov, da se je po krajšem govoru odpeljal raje kar naravnost v Goraždo. Tu je pričakoval večjega zanimanja za svoje besede, ker je tudi kraj večji. Pa se mu je zgodilo tako, da ni našel niti pri svojih somišljenikih nikjer prostora za zborovanje. Post tot diserimina rerum se je podal v dobra dva kilometra oddaljeno vas, kjer je pred sto poslušalci le dobil toliko korajže, da je začel s konferenco. Mislil si jc najbrž, kakor pravi star srbski pregovor: bolje išta, nego nista! Priprave za vpis v gospodarsko-poljedelske šole v Vukovaru, Valjevu in Križevcih 6e bodo sprejemale najdalje do 10, septembra letos. Po tem roku se prošnje nc bodo več vpoštevale. Carinski dohodki v drugi tretjini avgusta 1938 so po poiročilu glavnih carinsikih blagajn znašali 26,558.147 din. V času od 1. aprila do 20. avgusta je prišlo v blagajno vsega 399,287.013 din. Za isti čas je bilo v proračunu predvidenih 393,044.166 dinarjev, kar pomeni, da je bilo carinskih dohodkov za 6,232.847 din več. V primeri z istim razdobjem lanskega leta je prišlo v b.agajno letos 11 milij. 768.955 din ali 3.04% denarja več kot lani. Med najbolj delavne nemške kolonije v naši državi spada kolonija v vasi Milanovca pri Daru-varju v Slavoniji. Letos so ti Nemci proslavili 60 leinico, odkar so sc s Krkonošev preselili v to svojo novo domovino. Ti Nemci nimajo v Mila-novcu svoje šole, zanimive pa 60 njihove lastne trditve, da nemške šole niti ne potrebujejo, ker svoje otroke lahko doma nauče nemščine. Na proslavo 60 letnice, odkar so sc priselili v Slavonijo, je prišlo tudi precej številno nemško zastopstvo iz Osjeka. Bilo je tudi nekaj govorov. Nek Nemec je med drugim tudi dejal, kako je srečen, da Ic i.emška manjšina v Jugoslaviji popolnoma enakopravna z Jugoslovani in da so tudi čisto zadovoljni. Letos bodo proslavila obletnice svojega prihoda v Slavonijo tudi Nemci iz nekaterih drugih vasi v okolici Daruvarja. Nov izum je iznašel belovarski obrtnik Peter Vučko. Iznašel jc, kako jc mogočo železniške vozove sklapljati in s.pet odpenjati, ne da bi moral železniški uslužibenec 6topati med oba vagona in se 'tako izpostavljati več ali manj nevarnosti. Neka mednarodna železniška družba je bila. namreč razpisala natečaj z nagrado za tak izum. Vučko pravi, da njegov odgovarja vsem zahtevam omenjene mednarodne družbe. Menda je Vučko, kakor pravijo, že večkratni izumitelj. Zaradi slinavke in parkljevke je češkoslovaška ▼lada prepovedala iz Jugoslavije izvoz živine, živinskih surovin in predmetov, s katerimi se more prenesti bolezen, in sicer iz vseh okrajev drinske in donavske banovine in iz področja uprave mesta Belgrada ter še iz sledečih okrajev: Dolnja Lendava, Laško, Radovljica, Daruvair, Donji Mi-holjac, Djakovo, Dugoselo, Grubišno polje, Koprivnica, Kostanjica, Križevci, Našice, Osijek, Pakrac, Prelog, Podravska Slatint, Slavonski Brod, Samobor, Slavonska Požega, Vallovo, Velika Gorica, Vinkovci, Virovitica Vukovar, Zagreb, Županja, Derventa, Doboj, Gračanica, Gračac in Maglaj. Tovarniško oprana, to je predelana volna in žima ne spadata pod to prepoved, če je zraven pošiljke potrdilo, da v občini, odkoder to blago prihaja, ni slinavke in parkljevke in da se more to blago brez nevarnosti za bolezen uvoziti. Pod uvozno prepoved pa ne spada seno, oziroma slama, ki se uporablja za pakiranje blaga na ta način, da 6e takoj na mestu, kamor prispe, sežge. Češko poljedelsko ministrstvo si pridržuje pravico, da v poedinih primerih na podlagi prošnje dovoli izjemo iz te prepovedi. Dunajsko poljedelsko ministrstvo pa bo dovolilo uvoz tistih pošiljk, ki bodo opremljene s potrdilom državnega ali pa od države poverjenega živinozdravnika, da v kraju, kjer je bilo blago pridelano, ni slinavke in parkljevke. Dvakrat je udarila strela vanj, pa je kljub temu še ostal živ. To je delavec Rufet Bajramovič, ki je zaposlen pri triangulacijskem odseku v gostivarikih Hribih. Ta odsek opravlja svoj posel že nekaj dni v gorah Korab, kjer zadnje čase precej pogosto divjajo nevihte z gromem in bliskom. Kljub slabemu vremenu so se geometri podali na vrh Koraba. Ko so se vzpenjali, se je začelo bliskati in grmeti. V tem trenutku pa je že -udarila 6trela v delavca Rufeta. Dobil je lažje poškodbe in je po nekaj minutah že lahko nadaljeval pot. 2e so bili skoro čisto na \rhu, ko je drugič udarila strela v istega delavca in ga spet samo onesvestila. V nezavesti je bil 4 ure, Njegovi tovariši so ga hitro prenesli v bližnjo karavlo, odtod pa v gostivar-sko bolnišnico. Njegove poškodbe so lažjega značaja in bo v kratkem lahko že zapustil bolnišnico. Preden so ga obesili. Je napisal svoje spomine v ječi okrutni razbojnik Sovilj, nad katerim je bila smrtna kazen izvršena včeraj zjutraj v Banjaluki. V zaporu je napisa! svoj življenjepis, poleg tega pa tudi prvo dejanje neke drame, ki ji je dal naslov: »Kako naj rešimo vprašanje denarja«. Včeraj popoldne, ko so ga obsuli časnikarji, da jim da svojo poslednjo izjavo, je dejal nekako takole: Zelo mi je žal, da nisem mogel končati svoje knjige, v kateri sem podal način, kako se po lahki poti pride do denarja. V njej sem popisal svoje življenje, razne vrste iger in ubijanje ljudi. Pisal sem o svojem zločinu, ki sem ga izvršil v Lamincih, kjer sem pobil šestčlansko družno. V tej knjigi sem tudi prikazal, kako pojmujem naravno in nasilno smrt ljudi. — Kljub vsemu temu pa je ta čudoviti razbojnik še do zadnjega pričakoval, da bo pomiloščen. Prejšnjo noč je zapadel po bosenskih hribih •neg. Tudi okoli Sarajeva so bile vse gore pobeljene, Zaradi tega je nastal po vsej Bosni velik mraz, ki je za ta letni čas tudi tu nekaj nenavadnega. Vsi pozni posevki so uničeni, posebno pa še vsa zelenjava. Po nekaterih planinah zaradi zgodaj zapadlega sneoa ne bodo mogli pokositi sena. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonma za novo sezono in vljudno vabi vse sloje, da se prijavijo za stalne in redne obiskovalce našega gledališča. Predstave v sezoni so razdeljene na sledeče abonmaje: Premierski abonma, stalni abonma Sreda, stalni abonma Četrtek, abonma red A, abonma red B. Abonma A in B imata predstave v vseh dneh razen nedelj in praznikov. Premierski abonma dobi vse premiere. Abonmana Sreda in Četrtek pa imata predstave stalno ob sredah in četrtkih. Abonma je veljaven ja 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih, Prijave za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča od ponedeljka 4. do »obote 17. septembra 1938 dnevno od 10 do 12 in od 15 do 17. Abonentom lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do sobote 10. septembra opoldne. Od ponedeljka 12. septembra sc ne rezervirajo lanskim abonentom nobeni sedeži več in so vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Cene stalnih abonmajev Sreda in Četrtek in Pre-miedrskega abonmana so za 10% višje od abonmajev A in B, vendar zelo nizke, saj uživa abonent v razmerju z dnevnimi cenami visok popust. Abonma se plačuje v 10 mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu. Cene: parterne lože polni abonma 280 din, uradniški 230 din, lože I, reda 1—5 polni 280 din, uradniški 230 din. Lože I. reda 6—9 polni 320, — 260 din, Pnrterni sedeži I. vrste 85—70 din, II,—III. vrsta 80— 66 din, IV.—VI. vrsta 74—60 din, VII.—IX. vrsta 66— 54 din, X. —XI. vrsta 56—48 din, XII.—XIII. vrsta 50—44 din. Balkonski sedeži sredina: I. vrsta 58—48 dinarjev, stranski 50—44 din. II, vrsta sredina 50—40, stranski 35—30 din. III. vrsta sredina 42—32 din, — Galerijski sedeži: I. vrsta 32—25 din, IL—III. vrsta 28 —12 din, IV,—V, vrsta 23—18 din. Drama bo uprizorila v sezoni dela iz tegale repertoarnega načrta: Slovenska dela: Linhart: Županova Micka. Smole: Varh. Prešeren: Nova pisarija. Finžgar: Veriga. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci. Milčinski: Mogočni prstan. Cajnkar: Potopljeni svet. (Poleg navedenih domačih del se bodo uprizorila še druga, če bodo predložena in sprejeta.) Nušič: Oblast, Mi-ster Dolar. Petrovič: Osvoboditev Koste Sljuke. Čapek: Mati. Scheinpflugova: Hladna luč. Synek: Veliki primer. Gogolj: Revizor. Tolstoj A.: Car Fjodor. L, Tol-■ stoj: Živi mrtvec, Moč teme. Andrejev: Mladoletje, Čehov: Striček Vanja, Od klasičnih del: Shakespeare: Hamlet, Kakor vam drago. Alfieri: Filip. Moliere: Zdravnik ljubezni, Izsiljena ženitev. Goldoni: Lažnik. Scribe: Kozarec vode. Iz tujih literatur: Nestroy: Utopljenca. Hsiung: Dragocena bistrica. Bergman: Marku-rell. Vuolijoki: Žene na Niskavuoriju. Bernard: Kavarnica. Claudel: Oznanenje. Gingsley: Ljudje v belem. Pagnol: Cezar. Biichner: Dantonova smrt. Strindberg: Labodnica. Kleist: Princ Homburški. Iz navedenih del bo uprizorila drama 20 del za abonente. Nekatera dela se bodo po potrebi zamenjala z drugimi deli, predvsem z igrami vedrejšega značaja. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Bravničar: Hlapec Jernej. Ipavec: Teharski plemiči. Gotovac: Ero z onega sveta. Konjovič: Koštana. Smetana: Poljub. Čajkovski: Jolanta. Musorgski: Boris Godunov. Dalje «o na repertoarju: Mozart: Figarova svatba. Massenet: Don Kichot. Massenet: Werther. Iber: Le roi d‘Yvetot. Donizzetti: Ljubavni napoj. Puccini: Gianni Schicchi, Ponchielli: Gioconda. Verdi: FaLstaff. Wolff-Ferrari; Štirje grobjani. Goldmark: Srbska kraljica, Wagner: Lohengrin. Opereta bo izvajala: Gloz: Na srnjem Jadranu. Grtin: Balalajka. Jankovec: Odtrobljeno, Jones: Gejša, Lehar: Frasquita. Abraham: Roksi, Uprava vljudno vabi k podpisovanju abonmaja. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Jutri Ilirija : Viktorija Kuga, o kateri so govorili, da je zašla med plavalce Ilirije, je ponehala in tako bo mogla Ilirija jutri nastopiti v najmočnejši postavi proti Viktoriji, ki je najresnejši konkurent za Jadranski pokal. Za ilirijanske barvo bo nastopil tudi Wil-fan, rušenje starih rekordov v četrtek in petek pa nam je pokazalo, da bomo Imeli opravka s častivrednim nasprotnikom. Že pred mesecem dni smo imeli priliko spoznati te simpatične plavalce, ki so že nekaj dni v Ljubljani in pridno trenirajo. Toda tudi Ilirija se pripravljajo in bo skušala doseči čim boljše mesto. Stanje v tekmovanju za Jadranski pokal je sledeče: V plavanju: 1. Triestina 499, 2. Fiumana 374, 3. Viktorija 351, 4. Jadran 281, 5. Ilirija 208. V vaterpolu pa takole: 1. Triestina 10, 2. Viktorija 9, 3. Jadran 6, 4. Ilirija 6, 5. Fiumana L Tekmovanjo bo jutri popoldne ob -1 v koua-lišču SK Ilirija Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- I sko stanje I Temperatura v O' a t> ► '■s a 2, M M 1 a en r-¥ Veter (smer. iakost) Pada- vine , « S? > 03 I KB “S ° B S B vrsta Ljubljana 762 4 24-0 13-5 93 t 0 Maribor 761-7 206 110 90 10 0 3-0 dež Zagreb 758-9 30-0 15-0 85 5 WNWi 10 dež Beigrad 760-7 30*0 12*C 90 10 0 — — Sarajevo 76J-b 2x0 60 8 0 0 _ — Vis 761-7 22-0 16-0 90 0 SE, — — Split 760 2 29 0 17-0 50 0 NNWS — — Kumbor 760-1 250 160 45 0 N, — — Rab 7o0-9 240 17-0 70 0 SSE, — — DuDPOVniK 760-1 2r0 16-0 40 0 NE, — — Vremenska napoved; Manj oblačno, nekoliko topleje vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do dane«: Včeraj zjutraj je bilo do 6.30 deloma, nato pa do 9.30 večinoma oblačno. Ob 9 se je pričelo jasniti in se je do 10.40 skoraj popolnoma zjasnilo. Od 11 dalje je oblačnost narasla, nato pa ves ostali čae dneva spreminjala. Popoldne med 14 in 19 je večkrat pihal zmeren zapadni veter. Po 20 zvečer pa se je zjasnilo. Koledar Danes, sobota, 27. avgusta: Jožef. Nedelja, 28. avgusta: Avguštin. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmajer, Sv. Petra cesta 78. _R_edno vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, je vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod jc priznan od kr. banske uprave in od ministrstva trgovine in industrije ter organiziran kot redna enoletna trgovska šola. Učence in učenke pripravlja za vsakovrstno pisarniško službo. Tudi veljajo izpričevala kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakse, zato se lahko otvori lastno trgovsko podjetje ob zadostitvi ostalih zakonskih predpisov. Zavod je največji in najmoderneje opremljen te vrste. Vse informacije, šolska iz-vestja in poročila s slikami daje ravnateljstvo brezplačno pismeno ali osebno. Balincarji! V nedeljo 28. 8. balincarske tekme med skupino Rebec, Tyrševa cesta in med skupino pri Makselnu, Jernejeva cesta, šiška. Pri Rebecu ob 9 dop., pri Makselnu revanža ob 3 pop. Ki-bici vabljeni. Opozarjamo, da ne bo vršilo vpisovanje v šolo Glasbene Matice v četrtek, petek in soboto, to je od 1. do 8. septembra vsak dan od 9—12 in od 13—15 poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. Redni pouk v vseh predmetih in oddelkih se bo začel v sredo, dne 7. septembra. Glasbeni pouk je potreben mladini zaradi splošne vzgoje, mnogim pa nudi v poznejšem življenju jako dober kruh, če postanejo praktični godbeniki, za kar je danes mnogo več prilike, kakor pa je je bilo prej. Pogoji so isti, kakor lansko leto, razvidni «o na razglasni deski v veži zavoda. Državni konservatorij r Ljubljani. Vpisovanje se bo vršilo od 1. do 7. septembra dnevno od 9 do 12 v konservatorijski pisarni, Gosposka ul. 8, sprejemajo #e gojenci v nižjo, srednjo in visoko šolo. Vel na novo vstopivši gojenci morajo položiti sprejemni izpit, ki bo 12. in 13. septembra. Vrstni red sprejemnih izpitov bo nabit v veži zavoda. Ravnateljstvo poživlja starše in nove gojence, da ee prijavijo v dneh od 1. do 7. septembra. Sprejem učiteljev v višjo pedagoško šolo v Belgradu la Zagrebu Z odlokom prosvetnega ministra so bili sprejeti za slušatelje viije pedagoške šole za leto 1938-39 sledeči slušatelji: za 2agreb: Dolanc Franja iz Sv. Katarine (Laško), Meteljko Olga iz Čateža (Brežice), Lužar Ljudmila iz Sv. Urbana (Ptuj), Pegan Marija iz Dolnje Bistrice (Dolnja Lendava), Gerbek Nada iz Sv. Križa (Litija), Karlin Mihaela iz Hajdine (Ptuj), Andolšek Rozama-rija iz Ljubljane, Dougan Ana, Krka (Litija), Gajšek Ema iz Kebclja (Konjice), Slava Hrovat, Logatec, Ajhkič Marjeta, Dol (Litija), Stante Jurij iz Bevk (Ljubljana), Ogorelec Marija iz Gornje Radgone (Ljutomer), Robnik Eva iz Nedelliča (Dolnja Lendava), Pogorelec Ljudmila Terezija iz Ljubija-ne, Možina Bogomila iz Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah (Laško) in Puc Marija iz Roba pri v*l. Laščah (Kočevje). Pro ava 20 letnice v I am ku Pod pokroviteljstvom narodnega voditelja ministra dr. Korošca in šk«rfa dr. Rožmana bo v nedeljo 4. septembra v Kamniku velika proslava 20-Ietnice Jugoalaviie, na kateri govorijo ban dr. Natlačen, pisatelj Finžgar in zastopnik Narodnega odbora. Odkritje spominske plošče narodnemu borcu generalu Maistru. i. septembra vsi v Kamnik! Novo mesto šolsko leto 1988-39 na drž. mešani meščanski soli v Novem mestu se prične z vpisovanjem I. razred 1. septembra od 8—12. Do zdaj priglašene deklice naj pridejo tudi k vpisu fn prinesejo s seboj predpisane dokumente, drugače bodo sprejeti samo dečki. Dne 2. sept. bo vpisovanje v II. in III. razred. 3. sept. pa v IV. razred. Tega dne bodo sprejete lahko se druge deklice, Če bo še kaj prostora v I. razredu. Zamudniki II. in III. razreda se zglase lahko tudi tega dne. Kdor ne prinese a seboj potrebnih dokumentov, ne bo sprejet. Novinci naj prineso s seboj izpričevalo o dovršeni ljudski šoli — ali pa izpričevalo kakega razreda višje ljudske šole, oziroma srednje šole, če prestopijo od tam na meščansko šolo. Opozarjamo na naznanilo za leto 1938-39 v Izveslju za leto 1907-38. Popravni završni izpiti se vrše v soboto, dne 3. septembra od 8 dalje. Ostali izpiti bodo v ponedeljek, 5. septembra. Sv. maša bo v petek, 9. septembra ob 8 v kapiteljski cerkvi, pouk se začne v soboto 10. sept. saamMM« S plinsko masko — pri telefonu, kar so poskušali v Londonu, če bi bilo to potrebno, kadar bi bil London napaden po letalih Na ustnem delu maske je pritrjen majhen mikrofon. S potovanja madžarskega regenta Horthyia po Nemčiji: Predstavljajo mu nemške visoke vojaške osebnosti. slavnih Američanov. In prav ta priljubljenost ga bo v doglednem času pripeljala na najbolj odgovorno mesto. Ali se bo Lindbergh takemu pozi\Ti svojih rojakov odzval? Njegovi sodržavljani no verujejo v to. Lindbergh je za Američane naravnost simbol. Tisto navdušenje, ki ga je sprejelo po velikem poletu leta 1927, se lahko nenadoma zopet ponvi. To navdušenje namreč ni zajelo širokih množic zaradi predrznosti poleta samega, kakor zaradi osebnosti, ki je s svojo prikupnostjo in skromnostjo, prirod-nostjo zajelo to množico v Ameriki. Poln samih lepih vrlin, plemenit in posten, vse ta lastnosti so mu v dobro, in treba je samo vreči med tisto množico Lindberghovo ime, pa mu bo spet ploskalo. Sami vodje ameriškega življenja pravijo, da predstavlja Lindbergh tip pravega mladega Američana, idealnega Američana, kakor mu pravijo, v katerem so zbrane vse lastnosti, ki predstavljajo človeka onstran Atlantskega oceana. Dvojčki, ki prinašajo nesrečo Na sodišču v Pretoriji je bil pred kratkim neki Kafer obsojen zaradi detomora na 15 let risilnega dela. Zaslužil je prav za prav — ot se je izrazil sodnik — smrtno kazen, toda dejstvo, da je izvršil umor zaradi nekega barbarskega in pomilovanja vrednega praznoverja, ki -ga oblasti nikakor ne morejo izkoreniniti, je zanj nekoliko, olajševalno. Rojstvo dvojčhov pomeni namreč v naziranjii domačinov iz Transvaala nesrečo, ki se jo je mogoče ogniti samo tako, da umrje oni otrok, ki je .prvi prišel na svet. In ko je Kafrova žena dobila dvojčke, je mož takoj usmrtil prvega. To ni edini slučaj, da so se morala južnoafriška sodišča baviti s podobnimi umori dvojčkov. Prvotno so zaradi tega. da bi vzbudili pred podobnimi umori strah, izrekali sodniki kar smrtne obsodbe, a zaleglo ni popolnoma nič. Praznoverno ljudstvo nikakor noče opustiti grozne navade, ki temelji na starerm ljudskem izročilu. Rojstvo dvojčkov imajo mnoga ple^ mena, ne samo Kafri, za izvor nesreče. To na-ziranje je zlasti zelo razpaseno pri domačinih na Javi in Sumatri, ki so še posebno znani kot veliki praznmerci, katerih življenje je vse prežeto ž vero v zle duhove.-Zlasti. tukaj pa so umori dvojčkov še toliko manj umljivi, ker ima prebivalstvo indijskega arhipeja na splošno zelo rado otroke. Zakon brez otrok je pri njih sramota za starše in vso družino. Gorje pa, če dobi žena dvojčke! Vsa vas ima to za veliko in vsesplošno nesrečo. To praznoverje temelji večkrat na zelo naivnih predstavah. Ljudje namreč mislijo, da je bila taka mati možu nezvesta. Zato tudi prekolnejo ženo, ki je dobila dvojčke. Mož jo ima | pravico takoj pognati «1 hiše ali celo umoriti. ' Naivno predstavljanje Malajcev pa gr.e še dalje. Eden od obeh dvojčkov, pravijo, je »pravi otrok«, res očetov, drugi pa je »hudičevo dete« in mora čimprej s sveta. Toda kateri od obeh otrok je zdaj pravi? Saj bi bilo dvojno zlo, če bi kdo umoril pravega in pustil pri življenju hudičevega Da se kaj takega prepreči, pokličejo čarovnika*. Ta je z duho\ i vendar v zvezi in bo že vedel, kateri je pravi. Njegova sodba je potem odločilna. Oče obdrži otroka, ki ga je čarovnik določil za njegovega, drugega pa zanesejo v gozd in ga tam umore. Prav posebno velika pa je nesreča, če je izmed dvojčkov eden moškega, drugi ženskega spola. Tedaj je mati, kot mislijo, zagrešila krvoskrunstvo, ki je v očeh domačinov največji zločin, zaradi tega mater in otroka brezpogojno umore. Radio Programi Radio Ljubljana Sobota. 2? avgusta: 12 Venček pisan in vetsl — v vas bo dobro voljo vnol — Plošfa s ploščo naj tekmuje — le lahka glasba naj se Cuje! — li45 POroSila — 13 Napovedi — 13.20 Venček pisan in vesel — v vas bo dobro voljo vnel. — Plošča s ploSčo naj tekmuje — le labka glasba naj se čuje! — 14 Nspj-.eu — 18 Sehwabove pesmi poje Akad. pevsk kvintet — 18.40 Konjske dirke pod Gorjanci (g. Viktor Pirnat) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra: Vuk KaraifKS fa Dubrovnik (Safet Bur'na) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Pester drobil (ploSčei — 21 Prenos Puccinijevih enodejank ii Rima: «11 Tabarro* — «Suor Angelica« — •Gianni Schieebj«. Dirigent: Fernando Previtali. Zborovodja: Constantlno Constanl.ini; v odmoru: Napovedi, poiočila. Nedelja, 28. avgusta: 8.00: Salonski trio (gg. Novak Karlo, I. Xomelli, Borštnik Boris). — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Slovanske skladbe (plošče). — 10.00: Prenos bojevniške prireditve z Brezij: Cerkveni govor — blagoslovitev prostora — sv. maša z ljudskim petjem ob spremljevanjeu godbe — molitve ža umrle tovariše — odkritje spominske plošče umrlemu Franu Bonaču — otvroitveni govor bojevniškega tabora. — 11.00: Mussorgski-Ravel: Slike z razstave (plošče), sint. suita (sinf. ork. iz Bostona). — 1130: Otroška ura ((Tetka Marička). — 12č00: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Samospeve, Mirko Dolničar. — 14.00: Napovedi. — 17.00: Kmet, ura, Čebelarstvo v tekočem letu (Okorn Jože). — 17.30: Koncert radijskega orkestra, vmes plošče. Smetana: Tajnost, uvertura (R. o,). Rst: Heroična legenda (R. o.). Bruckner: Uvertura g-mol (R. o.). Lautenscblager: Večer ob reki (R. o.) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Naše ižto (Milan Novakovič). — 19.50: Koncert radijskega orkestra. — 21.00: Pevski in klavirski koncert. Sodelujeta gdč. Ida Valjalo in ga. Marta Osterc-Valjalo. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Kmečki trio. — Konec ob 23. uri. Charles Lindbergh, prvi prekooceanski letalec, živi danes na ma.hnem otoku ter se ukvarja z znanostjo Lindbergh - predsednik U.S.A.? Po svojem povratku v Amoriko, potem ko je preletel Atlantski ocean, ga je pozdravil Cooliclge, ameriški predsednik. Lindbergh je odgovoril prav na kratko. Nastala je skoraj mučna tišina. Nato pa je vzkipelo navdušenje, ki se ga ne da popisati. Ploskanje je bilo tako, da so ljudje dobili žulje in sam speaker pri radiooddajnem aparatu je s težavo izgovarjal svoje besede. Dušilo ga je navdušenje. Vtis je bil nepopisen. Zdaj živi ta junak Charles Lindbergh, rezervni polkovnik USA in slavni državljan te republike, sam, skoraj pozabljen od vsega sveta na majhnem otoku ob francoski obali. Njegovo delo je osredotočeno v novo vprašanje, v metapsihijo. S svojim sosedom, ki živi na bližnjem otoku, z <1 r. Carrelom, delata na ustvaritvi umetnega srca. Kako gledajo na Lindbergha v Ameriki Saj ni mogoče, da bi se ta svetovni letalec popolnoma odločil, da preživi vse svoje življenje v laboratoriju. Ni verjetno.. Star je šele 36 let in ne bo nobenega začudilo, če bo v doglednem času slišal, da je Lindbergh zopet kaj doumel, dal svetu zopet kakšno presenečenje. Morda na to niti sain ne misli. Gotovo pa je, da ima neke načrte, saj brez načrtov ni človeka na svetu. Zaradi svoje popularnosti bi gotovo vsak njegov načrt našel pritrdilen odziv Pri nas v Evropi mislimo, da je Lindbergh samo letalec, ki se mu je posrečilo, da je prvi preletel Atlantski ocean. V Ameriki j>a drugače, mislijo. Tam so celo prepričani, da je poklican, da bo igral v zgodovini USA še zelo važno vlogo. V Evropi mislijo tudi, da je edini vzrok njegovega odhoda iz Amerike to. ker so mu ugrabili gangsterji otroka. Ravno tako pa lahko trdimo, da je odšel iz Amerike zaradi tega. ker ni hotel sodelovati z gotovimi politiki sedanje dobe. Lindberghov ugled v Ameriki Ravno njegov odhod iz Amerike je še povečal slavo in vrednost njega samega. To prostovoljno izgnanstvo je še povečalo ve« sloves in Američani menijo, da ni nikdo drugi poklican, da vodi USA, kakor sam Lindbergh. 1 o mislijo tudi razini evropski poltiki. Danes si je javno mnenje v svesti, da zadostuje samo njegovo ime, da prodre pri prihodnjih volitvah za predsednika Združenih držav. Četudi se ni nikdar pečal s politiko, to ni glavno. Tako pravijo danes vsi. Saj je Taylorja in Hooverja ter Granta prav tako popularnost dvignila na predsedniški stolček. V Ameriki zadostuje popularnost, in to je dovolj. Sam njegov sodelavec meni isto, da se bo morda Lindbergh vrgel v politiko in kandidiral. S politiko se ni nikdar bavil. Je pa vnuk nekega politika in sin tudi politika, kateremu je pomagal leta 1923, ko je svojega očeta vozil z letalom iz mesta v mesto. Njegov ded je prišel iz Švedske, ki je bil član parlamenta in kraljevi tajnik. Prišel je v Ameriko in bil tu eden prvih. urejevalcev tamošnjega življenja. Njegov sin je postal odvetnik. Stopil je v politiko in postal predstavnik Minnesote. Naselil se je v \Vashingtonu, v bližini Bele hiše. Večkrat je propadel na volitvah za guvernerja in leta 1924 je umrl. Njegov sin, letalec, je njegov pepel stresel iz letala nad pokrajino. kjer so živeli zadnja leta v malem mestu v Minnesoti. Kakršen oče, takšen sin. Vsi menijo, da je Lindbergh podedoval po svojih prednikih hrabrost, neustrašenost in telesno odpornost. Tudi Coolidge je dejal isto ob njegovem povratku iz Evrope: V svojem Irtu je pokazal Lindbergh hrabrost svojih prednikov, to je Wikingov, in da pripada rodbini, ki jo jo sama domiselnost, velikih del in hrabrih dejanj. Kakor njegov ded, ima on neustrašenost, kakor oče, ima on tudi to črto v svojem značaju, da sam dela. mnogo razmišlja in kar naredi, da naredi s preudarkom. Lindberghovi načrti Zelo je poučen v zgodovini, zlasti v politični. Za čaša svojih študijev je preromal 14 držav, da bi čim bolj temeljiteje spoznal in proučil ameriško življenje. Vedno je bilo njegovo veselje v študiju ameriške politike. Nikdar pa sc ni sam vtikal v politiko. Gotovo je ob priliki ugrabitve svojega sina začel razmišljati o takem boljšem sestavu države. Ta socialna korupcija ga je navedla na pot, da je začel misliti, kako bi se dalo v Ameriki rešiti vprašanje, ki naj bi uredilo razmere v tem velikem neredu, ki vlada v USA. Morda pa o tem razmišlja v svojem izgnanstvu? Morda je oni majhen otrok samo pretvez*, da zbere in razčisti svoje delo, ki ga še čaka Milijoni v Ameriki to upajo in čakajo, d;i spregovori, da pove, kaj misli, kako bi bilo boljše, kako bi se dala ozdraviti ta bolezen, ki razjeda javno življenje v Ameriki. Idealni Amerikanec Gotovo je, da njegova populnrnost v Združenih državah presega priljubljenost najbolj Hervey Allen: 62 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Antonio se še nikdar ni čutil tako zapuščenega. Za trenutek se mu je zdelo, da leži v mesečini poleg njega Angela, Bled, nežen smehljaj se je igral okoli njenih odprtih ustnic. Njene oči so ga gledale svečano, kakor so storile to včasih, ko je sedela poleg njega na vozu. Vzravnal se je napol in iztegnil roke za njo. Tedaj pa se je nakodrala okoli njenih gležnjev megla, zletela ob njenih udih navzgor in izginila kakor dim v mesečini. Zdelo se mu je, da pada in zgrudil se je na blazino. Žalost, razočaranje, neznosna bornost mu je trgala prsi in mu silila solze v oči. Niti spregovoril ni z njo, to zadnjo pot! »Nasvidenje Antonio!« — te besede so mu še vedno zvenele v ušesih. Slišal je, kako gre po prednji sobi Fides. Ali bo prišla noter? Najbrž ne. Ni smela videti, da je žalosten in da je jokal. Vedel je natančno, da ga bo pregledala do dna. Kaj je že zašepetala Toniu o njegovi Mariji? In od kod je vedela, da bodo prav te številke zadele in da bo Angela potem morala stran. Njeni koraki so se oddaljili po hodniku proti vratom mistra Bonnyfeathera. Slišal je, kako je potrkala in kako je dala staremu gospodu toplo pijačo. Vrata so se zaprla in Fides se je vrnila v kuhinjo. Morda bi bilo čisto fletno pogovarjati se z njo — takole v temi. Kako je bilo vročel Slekel se je in domislil se je vedra z mrzlo vodo, ki je stalo na oni strani v sobi. Brž! Hotel je steči ven in se ohladiti, preden se bo Fides vrnila v sobo. Nele noči, marveč tudi ves drugi čas, celo popoldnevi s Tous- saintom in različne druge ure učenja so zdaj izgubile zanj ves čar. Začel je živahno prijateljstvo z mladim Vincencom Noltejem, nečakom hamburškega trgovca, ki je prebival v Livornu. Začela se je doba nebrzdanega potepanja in beganja po mestu. Oba sta uživala življenje, kakor se jima je ravno nudilo. Kmalu je bilo potrebno, da je Antonio načel tistih nekaj malo prihrankov od plače. NacNab je naredil resen obraz, ko je prišel k njemu Antonio za predujem. Dejal mu je: »Pojdi in vprašaj gospoda!« Antonio se je obrnil na mistra BonnyIethera, a ne brez skrbi. V zadregi, a vendar prostodušno mu je našteval svoja pojasnila. Da je njegovo zanimanje dobilo zadnje čase čisto drugo smer. V svoje presenečenje pa mister Bonnyfeather ni vzel kot nekaj naravnega, marveč se je zdelo celo, da je vesel. O predujmu na piačo ni hotel ničesar slišati. Namesto tega je dal Antoniu obilen dodatek iz svoje zasebne blagajne. Samo naj nikomur o tem ne črhne besede. Prosti čas mu bo odslej na razpolago po lastni želji. Mister Bonnyfeather iriu je dejal: »Ko odzvoni poldne, si torej za naprej sam gospod svojega časa. Težko je dajati svoj čas in dobiti zanj nazaj toliko, kolikor je vreden, kakor to dobiš za svoj denar.« Ustavil se je, potem pa zamišljeno nadaljeval: >Danes mi še ne verjameš, toda kmalu boš prišel na to, da drži. Vrh tega pa pričakujem, da boš nadaljeval učenje, zlasti z računstvom. Kaj bi mislil o bivanju v Angliji, da bi se tam izučil kakor sem se svoj čas jaz? Na primer v Ekseteru. Jaz imam tam še vedno zveze. Tudi jezik ti bo domač, gaj se ti že od rojstva prilega.« Tu se je stari nenadno ustavil. Toda Antonio je komaj kaj pazil na njegove besede. Ves čas je mislil na opero, v katero je hotel iti še nocoj z Vincencom in z nekaj tovariši. Toussaint je bil užaljen, ker se je njegov gojenec zadnje čase toliko potikal okrog. Mislil je že, da se je.Antonio med tem na tihem spreobrnil k Rousseauju in k novim naukom. To se mu je zdelo važno zlasti zdaj, ko je hotela revolucija preplaviti, tudi Italijo. Toda kljub temu so se njuni skupni popoldnevi vedno bolj redčili, čeprav so bili bolj zabavnejši in bolj polni. Toussaint je zapazil, da se nič več ne razgovarja z dečkom. Kadar je pogledal Antonia, mu je srce utripalo od ponosa in obraz mu je žarel. Njuni .sestanki pri pisalniku ali pri razvalini v dolini, so imeli zdaj tak notranji zagon, kakor da bi utegnila vsaka učna ura biti zadnja. Toda Antonio se je zdaj Toussaintovim strastnim samogovorom in opomimon umaknil, kadar se je le dalo in je pri tem čutil olajšanje. Silno navdušenje malega možička je zdaj pogosto učinkovalo nanj smešno. Ni se mogel udeleževati tega silnega duševnega nemira zaradi samih neprijemljivih reči. Eevolucij^i in človeške pravice, tp je bilo zatrdno vse prav lepo, toda kako je Toussaint mislil o dekletih? Kakšne je bilo na primer njegovo stališče do Fides? 2e nekajkrat je imel čisto na jeziku, da ga bo Vprašal zaradi 'Fides ali celo zaradi Angele. Toda iz zadrege je vprašanje spet vedno umaknil. Nekaj časa je imel borilske ure pri majhnem Špancu, ki je imel bodišče blizu Colonnellskib vrat. Toda ni mu bilo veliko na tein. Tisto vljudno prerivanje sem in tja, ki je tej umetnini lastno, ga je dolgočasilo. Pozneje Sta Vincenc Nolte in on ter še nekaj drugih mladih ljudi dobili upokojenega avstrijskega poročnika, ki jih je naučil streljati s samokresom. Antonio je dobro napredoval, Vincenc sc je pa pokazal zelo nespretnega. Ni se mogel otresti tega, da se ne bi pri vsakem poku zdrznil. Nazadnje je streljanje čisto opustil, Antonio pa* jo ostalna strelišču. V pol leta se je razvil v čisto dobrega strelca, ki je znal ravnati z različnim ognjenim orožjem. Nazadjnje pa je tudi streljanje izgubilo zanj svoj pravilnik. Nič mu ni več dajalo take zabave, kakor če se je z Vincencom potikal po mestu. Oba sta zdaj zrasla v mlada postavljača, v krasnih novih oblekah sta se potikala po sprehajališčih, dajala sta si šivati obleke pri angleškem krojaču in se shajala z drugo zelenjavo svoje vrste. Vincenc Nplte je bil, kakor je nekoč pripomnil Mac Nab, »nialpe preširok za svojo velikost,« Imel je zelo svetle, rjave, kodrriste lase, katere je’ sam smatral za svoj najbolj privlačni čar. Razen tega je imel še odkrit, ljubezniv izraz, svetlosinje oči in močno brado pod širokimi, svetlordečimi nasladnimi ustnicami. Njegov nos je bil raven in konjičast, a je bil pri nosnicah vedno tako zelo rdeč, da je človek lahko mislil, da ga je nekdo pred kratkim sploščil z udarcem. Njegova ušesa so bila zelo majhna, malce smešna in svinjskim podobna. Sicer pa jih je bilo le redkokdaj videti. Najbolj čudno na njih je bilo prav to, da jih prav za prav ni bilo nikjer. Toda čeprav je narava hotela iz Vincenca Nolteja očitno narediti mojstrovino, ga je potem na vseh koncih in krajih polomila in ji je uhajal iz prave niere, kljub temu je treba trditi* da je fant imel na sebi- nesporen čar. Na primer njegov gorki, svetli nemški glas in vse neštete prijazne reči in srečanja, ki so se odigravala vedno, kadar je bil on navzoč. Iz neštetih nepričakovanih zvez, ki so se porajale iz tega, se'je ljudem vzbujala misel, da je prav v tem njegov pravi čar. Vincenc je bil sin hamburškega trgovca, prav tistega, s katerim sta mister Bonnyfeather in Francis Baring pred leti romala na Škotskem.. Razen tega pa je bil tudi nečak Otona Franka, ali bolje povedano'»Otona Franka & Com.«, zelo uspehovite nfcmške trgovine v Livornu. To podjetje je bilo sVoje čase nevarna konkurenca Bonnyfeatheru. Odkar pa ji je mister Bonnyfeather pred dolgimi leti _ vzel prvenstvo, si je lahko dovoljeval zabavo, da je na to podjetje gledal z neko dobrohotnostjo. Mister Bonnyfeather si je sam pri sebi na skrivaj priznal, da ntu je. s ozirom na morebitne prihodnje koristi in poslovno sodelovanjesanlo 'ljubo, da hodita dediča obeh hiš skupno jest in da je •med njima .vzraslo prijateljstvo. Francoska vojska je utegnila rajši danes kakor'jutri vdreti v mesto. Potem bi se kaj lahko zgodilo, da bi vsem angleškim podjetjem v Livornu na mah prepovedali poslovanje. V tem primeru bi bila tesna zveza s podružnico nevtralnega hamburškega podjetja neprecenljive vrednosti. »Slovenski rtom« Izbaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica & Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Kabovee. Urednik: Jote Koširek.